|
Na podlagi 32. člena
zakona
o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju
(Uradni list RS, št. 45/98, 67/98,110/99) ter
statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00) je Občinski svet
občine Kobarid na seji dne 22. 12. 2000 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o ureditvenem načrtu
obnove za območje vzhodne obvoznice Kobarid |
|
|
I. SPLOŠNI DOLOČBI |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejme ureditveni
načrt obnove za območje vzhodne obvoznice Kobarid (v nadaljnjem
besedilu: UNO), ki ga je izdelal LUZ, d.d., pod številko 4962. UNO
nadomešča prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Tolmin za
obdobje 1986–2000 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in
Tolmin, št. 8/87, 9/90), prostorske sestavine srednjeročnega družbenega
plana Občine Tolmin za obdobje 1986–1990 (Uradno glasilo občin
Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/87, 5/91) in odlok o spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana Občine Tolmin za območje Občine Kobarid, dopolnjen 1996
(Uradni list RS, št. 49/97 – odlok št. 2623) ter prostorske ureditvene
pogoje Občine Tolmin (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in
Tolmin, št. 2/89, 4/92) v tistih delih, ki se nanašajo na obvoznico
Kobarid, a se v njih urejajo drugače kot v tem UNO. |
|
|
2. člen |
|
|
UNO vsebuje besedilo in grafične
prikaze, ki se nanašajo na območje obvoznice in z njo povezane ureditve. |
|
|
Tekstualni del: |
|
|
1. Soglasja in mnenja organov in
organizacij |
|
|
2. Obrazložitev UNO |
|
|
2.1. Utemeljitev UNO, povzetek iz
prostorskih sestavin planskih aktov Občine Kobarid |
|
|
2.2. Geodezija |
|
|
3.2. Urbanizem |
|
|
2.4. Promet |
|
|
2.5. Komunala |
|
|
2.6. Ocena stroškov izvedbe
ureditvenega načrta obnove |
|
|
2.7. Poročilo o vplivih na okolje –
povzetek |
|
|
Grafični del: |
|
|
1.1. Prostorske sestavine dolgoročnega
plana Občine Kobarid |
|
|
1A) Urbanistična zasnova naselja
Kobarid, M 1:5000 |
|
|
1B) Namenska raba prostora s prikazom
območja UNO, M 1:25000 |
|
|
1C) Namenska raba prostora s prikazom
območja UNO, M 1:5000 |
|
|
1D) Območja varstva pred hrupom |
|
|
1.2. Prostorski ureditveni pogoji, M
1:5000 |
|
|
2. Stanje v prostoru |
|
|
2A) Topografski načrt – širše območje
UNO, M 1:5000 |
|
|
2B) Ortofoto posnetek – širše območje
UNO, M 1:2000 |
|
|
2C) Pregledni katastrski načrt – širše
območje UNO, M 1:5000 |
|
|
2D) Topografski načrt – ožje območje
UNO, M 1:1000 |
|
|
2E) Katastrski načrt – ožje območje
UNO, M 1:1000 |
|
|
3. Prostorske ureditve |
|
|
3A) Inventarizacija prostora, M 1:2000 |
|
|
3B) Inventarizacija prostora, M 1:1000 |
|
|
3C) Posegi v ureditvenem območju, M
1:2000 |
|
|
3D) Posegi v ureditvenem območju, M
1:1000 |
|
|
3E) Ureditvena situacija, M1:2000 |
|
|
3F) Ureditvena situacija, M1:1000 |
|
|
4. Zbirnik komunalnih vodov, M 1:1000 |
|
|
5. Prometne ureditve |
|
|
5A) Prometna situacija, M 1:1000 |
|
|
5B) Normalni profili, M 1:100 |
|
|
5C) Normalni profili, M 1:100 |
|
|
5D) Vzdolžni profil, M1:2500/250 |
|
|
6. Geodetske ureditve |
|
|
6A) Načrt gradbenih parcel, M 1:1000 |
|
|
6B) Zakoličbeni načrt, M 1:1000 |
|
|
II. OBSEG UNO |
|
|
3. člen |
|
|
Območje urejanja z UNO obsega zemljišča
oziroma parcele, ki se namenjajo za gradnjo obvozne ceste, vključno s
križišči, cestnimi priključki in ureditvami obcestnega sveta. Parcele,
oziroma deli parcel, na katere posega UNO, so vse v katastrski občini
Kobarid in to z naslednjimi številkami: 283/5, 284/2, 285, 287/4, 288/5,
293/6, 293/7, 297/2, 300/1, 300/5, 300/6, 312/1, 313/3, 315/1, 337/1,
339/1, 339/2, 340, 346/1, 346/5, 423/2, 423/4, 448/1, 448/2, 2926/5,
2926/7, 2928/2, 2932/2, 3013/12, 3013/13, 3013/23. |
|
|
Podatki o lastništvu, kulturi,
velikosti parcel in njihovih tangiranih delov so razvidni iz tabele, ki
je sestavni del UNO. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA S
PROMETNO-TEHNIČNIMI POGOJI UREJANJA |
|
|
4. člen |
|
|
Ureditveno območje UNO iz 3. člena tega
odloka obsega: |
|
|
– območje izključne rabe ceste s
potrebnimi spremljajočimi objekti in ureditvami, to je s križišči in
cestnimi priključki v obsegu do zaključka izvoznih radijev in potrebnih
razširitev oziroma preureditev obstoječih cest, |
|
|
– območje obcestnega sveta vključno s
potrebnimi pločniki, |
|
|
– območje prečkanja Gregorčičeve ulice
in Gregorčičevo ulico v odseku delne poglobitve, |
|
|
– območje posegov v stavbna zemljišča, |
|
|
– območje preoblikovanja reliefa, |
|
|
– območje sanacij in renaturacij. |
|
|
5. člen |
|
|
Potek trase, normalni profil in
križišča |
|
|
Vzhodna obvozna cesta se začne v
obstoječem priključku lokalne ceste v Drežnico z Goriško cesto (glavna
cesta II. reda št. 102 (M 10-10), odsek 1005 Kobarid–Idrsko. Priključek
obvoznice na glavno cesto je po BCP v km 0,350. |
|
|
Zaključi se na regionalni cesti I. reda
št. 203 (R 301), odsek 1004 Žaga–Kobarid. Priključek obvoznice na
omenjeno cesto je v km 13.000. |
|
|
Dolžina trase je 510 m. Na tej dolžini
se obvoznica dvigne za 44 m. |
|
|
Priključek obvoznice na glavno cesto je
prilagojen površinam tovarne Oplast. V nadaljevanju poteka trasa
obvoznice po pobočju med dolinskima terasama (med stanovanjskim naseljem
na zgornji terasi in proizvodno cono na spodnji terasi) z radijem R =
120 m. |
|
|
V začetku tega odseka se na obvoznico
priključi lokalna cesta v Drežnico. |
|
|
Z ustreznima prehodnicama je v profilu
A 12 cesta na eni strani omejena s funkcionalnim zemljiščem Planike, na
drugi strani pa z objektom na zgornji terasi. Preboj skozi pozidano
območje Gregorčičeve ulice je na severni strani trase določen s
priključkom na cesto Bovec–Kobarid z radijem R = 73 m. |
|
|
Gregorčičeva ulica je speljana v
podvozu. |
|
|
Na obstoječi regionalni cesti je za
navezavo obvoznice s središčem naselja predviden priključek. |
|
|
Prečni prerez obvoznice je zasnovan kot
dvopasovna cesta s širino voznega pasu 3 m, stranskima robnima trakovoma
širine 0,30 m in bankinama širine 1 m, kar znese 8,60 m. Odsek med
križiščem z glavno cesto in priključkom lokalne ceste v Drežnico ima na
južni strani hodnik za pešce širine 1,50 m. |
|
|
Za oblikovanje križišča z glavno cesto
je potrebna razširitev glavne ceste za pas levih zavijalcev v dolžini
150 m. Zaradi velikih posegov v brežino je v primeru ugotovitve
nestabilnosti terena dovoljen pomik osi vzhodne obvoznice proti jugu. |
|
|
Križišče z glavno cesto II. reda št.
102 na jugu se lahko izvede tudi v obliki krožišča. |
|
|
Potek ceste je projektiran z
upoštevanjem računske hitrosti 50 km/h. |
|
|
Maksimalni vzdolžni sklon je 5%. |
|
|
Minimalni horizontalni radij je 73 m. |
|
|
Minimalni vertikalni radij je 700 m. |
|
|
6. člen |
|
|
Objekti |
|
|
Na mestih, kjer ni možno izvesti
nasipne brežine so predvideni oporni in podporni zidovi višine največ 8
m. Na vzhodni strani ceste od tovarne Planika proti severu do nadvoza z
Gregorčičevo cesto je potrebno izvesti oporni zid dolžine 102 m. Od
nadvoza do priključka na regionalno cesto je potrebno izvesti oporne
zidove na obeh straneh cestišča in sicer na vzhodni strani v dolžini 40
m in na zahodni strani v dolžini 32 m. Novi zidovi se priključijo na
obstoječe pod regionalno cesto. |
|
|
Nadvoz nad Gregorčičevo cesto se izvede
v škatlastem profilu z vertikalnimi zidovi na obeh straneh in vidno
armiranobetonsko konstrukcijo. Dimenzije objekta so 3,5 m svetle višine,
9 m svetle dolžine in 9 m širine (širina obvoznice z voziščem,
varnostnima pasovoma in ograjami). Za normalno prehodnost v območju
objekta je potrebno Gregorčičevo ulico v dolžini 100 metrov poglobiti do
največ 0,40 m v kritični točki na zahodni strani nadvoza. |
|
|
7. člen |
|
|
Rušitve in ostali posegi v prostor |
|
|
Za izvedbo vzhodne obvoznice je
potrebna rušitev stanovanjskih objektov na Gregorčičevi 28 (parcelna
številka objekta in funkcionalne površine 287/4) in Gregorčičevi 65
(parcelna številka objekta in funkcionalne površine 284/2). Porušiti je
treba garažni objekt na Gregorčičevi 63 (parcelna številka 283/5).
Zaradi obvoznice je treba prestaviti versko znamenje na Gregorčičevi
ulici (parcelna številka 283/5), spremeniti namembnost objekta na
Gregorčičevi 63 (parcelna številka 283/5), ter za potrebe stanovalcev
objekta Gregorčičeva 63 zgraditi nadomestni objekt. |
|
|
Zaradi posegov, ki jih povzroči cesta,
se ruši ograja, in sicer na parceli, ki je v lasti Planike v dolžini 140
m. |
|
|
Trasa vzhodne obvozne ceste v južnem
delu nadomesti odsek ceste v Drežnico, v severnem delu pa zahteva
poglobitev Gregorčičeve ceste. |
|
|
Zaradi terenskih danosti so predvidene
vkopne in nasipne brežine naklona največ 1:1,5 (izjemoma 1:1). Vkopi se
bodo izvajali do globin največ 9,5 m. Največja višina nasipov je 6 m.
Zagotoviti je treba ustrezno zaščito brežin in utrditi peto nasipa. |
|
|
Površina na kateri se posega v teren
zaradi vkopov, nasipov in predvidenih vzporednih sanacij je velika
16.686 m2. Zaradi preoblikovanja reliefa na tej površini se odstranita
vegetacija in plast humusa. |
|
|
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO,
ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
|
|
8. člen |
|
|
Splošna zahteva pri projektiranju in
izvedbi obvozne ceste je, da se kot objekt čimbolj prilagodi in vključi
v obstoječo podobo urbaniziranih odsekov in v kulturno krajino, kjer bo
potekala. Projektna dokumentacija mora v okviru projektov za pridobitev
gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo vsebovati tudi načrta
arhitekture in krajinske arhitekture. |
|
|
9. člen |
|
|
Relief, zasaditve |
|
|
Območje preoblikovanja reliefa, nasipov
in izkopov, ki se izvajajo zaradi izpeljave vzhodne obvoznice je
potrebno prekriti s plastjo humusa in zatraviti. Ob robovih brežin se
zasadi organsko oblikovane skupine nizkih grmovnic. Te se zasadijo tudi
ob petah brežin in na nasipih ter pri obstoječih skupinah dreves, ki
bodo zaradi posega delno izsekane. |
|
|
Visoka drevesa se zasadijo kot poudarki
v prostoru, in sicer pri prehodu obvoznice nad Gregorčičevo ulico, pri
odcepu obvoznice na cesto v Drežnico in ob križišču na glavno cesto
Tolmin–Robič v ureditvenem območju. |
|
|
10. člen |
|
|
Sanacije |
|
|
Opuščene gramoznice se sanirajo tako,
da se prekrijejo s plastjo humusa in zatravijo v dogovoru med
investitorjem in občino glede obveznosti. |
|
|
Na območju opuščene trase ceste v
Drežnico je treba odstraniti asfalt in cestno podlago ter prostor
zatraviti. |
|
|
Poglobljeno Gregorčičevo cesto se na
novo asfaltira. Primerno novi niveleti se uredi višinske prehode do
vhodov objektov ob ulici. Fasade prizadetih objektov se zaščiti pred
meteorno vodo, poškodovane dele na novo omeče in prepleska. |
|
|
Odstranjene ograje tovarne Oplast in
Planika se nadomesti z enakimi glede na novo situacijo na območju
tovarne Oplast v dolžini 25 m ter na območju tovarne Planika v dolžini
42 m. |
|
|
11. člen |
|
|
Ureditve prostora rušenih objektov |
|
|
Versko znamenje na Gregorčičevi se
prestavi na lokacijo podrte hiše na Gregorčičevi 65. Nova ureditev naj
se čimbolj približa današnji podobi: v liniji objekta na Gregorčičevi 67
se zgradi kamnita škarpa, v katero je vgrajena kapela. Vrt za njo se
lahko priključi sosednji hiši (Gregorčičeva 69). Na vrtni strani tik ob
škarpi naj se zasadijo nizke grmovnice, ki bodo delovale kot zelena
kulisa kapeli. Širok predprostor med škarpo in cesto se zatravi in ob
preboju Gregorčičeve pod obvoznico zasadi z visokim drevesom. |
|
|
Parcelo porušenega objekta na
Gregorčičevi 28 se preuredi v park, ki se navezuje na obstoječo parkovno
ureditev pred policijsko postajo. Višinske razlike med obstoječim
parkom, obravnavano parcelo in Gregorčičevo ulico naj se regulirajo s
terasnimi platoji in nizkimi kamnitimi škarpami. Proti obvoznici se na
brežini zasadijo organsko oblikovane skupine nizkih grmovnic, ki bodo
preprečevale dostop na obvoznico; ob podhodu Gregorčičeve naj se zasadi
visoko drevo. |
|
|
Na Gregorčičevi 63 se poruši garaža in
zmanjša funkcionalno zemljišče objekta. Do parcele je treba omogočiti
normalni dostop. |
|
|
12. člen |
|
|
Ureditve opornih in podpornih zidov ter
prehoda preko Gregorčičeve ulice |
|
|
Oblikovanje opornih zidov naj se
zgleduje po obstoječih zidovih ob cesti v Bovec. Zunanje površine zidov
naj se spuščajo v rahlem naklonu proti tlom in se obložijo z bloki grobo
obdelanega naravnega kamna. Varovalna ograja ob cestišču nad opornimi
zidovi naj se zgradi iz kamnitih blokov, višine do 80 cm, širine 40. Ob
opornih zidovih se zasadijo plezalke. |
|
|
Podhod Gregorčičeve ulice pod obvoznico
se zgradi v škatlastem profilu z vertikalnimi zidovi ob straneh in vidno
armirano-betonsko konstrukcijo. Dimenzije podhoda so 3,5 m svetle
višine, 9 m svetle širine in 9 m dolžine. Na zunanji strani naj se
oblikuje okvir okoli odprtine prehoda z gladko obdelanimi kamnitimi
bloki. Vidne betonske površine morajo biti kvalitetno obdelane. |
|
|
V sklop oblikovanja podhoda spadajo
tudi ureditve okoli prestavljenega verskega znamenja. |
|
|
V. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA |
|
|
13. člen |
|
|
Zaradi gradnje vzhodne obvoznice za
Kobarid je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi prizadete
komunalno energetske vode in naprave. Projektiranje in gradnja komunalno
energetskih vodov in naprav mora potekati v skladu s pogoji posameznih
upravljavcev teh vodov in naprav. |
|
|
14. člen |
|
|
Vodovod |
|
|
Pri križanju predvidenega cestnega
telesa z obstoječimi in predvidenimi vodovodi se prestavi, zaščiti ali
drugače ustrezno uredi: |
|
|
– vodovod LTŽ 100 mm na odseku A15 do
A16 (ustrezna zaščita zaradi gradnje nadvoza nad Gregorčičevo ulico), |
|
|
– hišni priključek na odseku A15
(ustrezna zaščita oziroma prestavitev zaradi gradnje nadvoza nad
Gregorčičevo ulico). |
|
|
Vodo se po kloriranju s klornim šokom
pred izpustom v vodotoke deklorira. Traso se po končani gradnji povrne v
prvotno stanje oziroma glede na potek del na trasi po projektu
razbremenilne ceste. |
|
|
15. člen |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
Zaradi križanj vzhodne obvoznice za
Kobarid z obstoječimi telekomunikacijskimi vodi se izvede prestavitev
zemeljskih kablov v kabelsko kanalizacijo: |
|
|
– optični kabel za TC Tolmin – TC
Kobarid (na odseku A0 do A6), |
|
|
– koaksialni kabel za TC Tolmin – TC
Kobarid (na odseku A0 do A6), |
|
|
– kabel za potrebe KKO (na odseku A0 do
A6), |
|
|
– kabel v lasti ELES (na odseku A0 do
A6), |
|
|
– TK kabel (na odseku P1 do P2). |
|
|
Pri priključitvi vzhodne obvoznice
Kobarid na cesto Kobarid–Tolmin se izvede ustrezna kabelska kanalizacija
prek ceste Kobarid–Tolmin in do meje območja urejanja v smeri proti
Kobaridu za zaščito obstoječega zemeljskega TK kabla. |
|
|
16. člen |
|
|
Elektro-energetsko omrežje |
|
|
Zaradi križanj vzhodne obvoznice za
Kobarid z obstoječimi elektro-energetskimi vodi se prestavi, zaščiti ali
drugače ustrezno uredi: |
|
|
– 20 kV kablovod (na odseku A9 do A10), |
|
|
– nizkonapetostni prostozračni vod (na
odseku A14). |
|
|
17. člen |
|
|
Odvodnjavanje cestnega telesa |
|
|
Površinske vode s cestišča se
odvodnjava z odtokom po koritnici na nižji teren. Pri tem obstoječa
funkcionalna zemljišča ne smejo biti obremenjena z vodo s cestišča. |
|
|
Koritnice se izvedejo ob desnem robu
vozišča med profiloma A18 in A11 ter ob levem robu med profiloma A15 in
A3. Površinske vode v območju od profila A18 do podvoza Gregorčičeve
ulice se z vertikalnim spustom ob objektu odvedejo v obstoječi kanal
Gregorčičeve ulice. Od profila A13 do A8 je potrebno izvesti meteorni
kanal z iztokom v usedalnik oziroma ponikovalnico. Območje med profiloma
A8 in A5 naj se preko usedalnika odvodnjava v ponikovalnico. Območje med
profiloma A5 in A3 se odvodnjava po koritnici v travnati jarek, ki se v
profilu A1 (Goriška cesta) izteka v obstoječi prepust. Območje med
Goriško cesto in profilom A3 se odvodnjava po koritnici z iztokom v nov
prepust pod Goriško cesto, od tod pa se spušča vodo na nižji teren. |
|
|
Odvodnjavanje zalednih voda in planuma
spodnjega ustroja |
|
|
Ob levem robu obvoznice se v odseku med
profiloma A2 in A15 vgradi drenaža. Iztok drenaže se predvidi na nižjem
terenu (Goriška cesta). |
|
|
18. člen |
|
|
Zavarovanje vodnih virov |
|
|
Vzhodna obvoznica za Kobarid ne sme v
ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete vodnih virov, kar je
treba doseči z ustreznimi gradbeno tehničnimi ukrepi, z ustreznim
načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja. Na
celotni trasi je potrebno med gradnjo in obratovanjem obvoznice
preprečiti izliv polutantov v podtalnice in površinske vodotoke. V
primeru havarije in razlitja nevarne snovi je potrebno izvesti sanacijo
z odkopom in odvozom onesnažene zemlje v roku 12 ur. |
|
|
VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA
IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
19. člen |
|
|
Omilitev vplivov na
geološko-geotehnične lastnosti območja |
|
|
Globina temeljenja ne sme biti manjša
od 1,5 m. Brežine nasipov naj se izdela iz prodnega materiala s sprotnim
utrjevanjem. Takoj po končanih zemeljskih delih je treba brežine
humusirati in zatraviti. Odstranjeni zgornji del rodovitnega sloja je
potrebno ustrezno deponirati na vnaprej predvideno lokacijo. Deponijo je
treba zavarovati pred izpiranjem. Po končani gradnji se deponirano
zemljino uporabi za sanacijo z gradbenimi posegi razgaljenih površin. |
|
|
Nasipne in ukopne brežine naj imajo
naklon največ 1:1,5. Kadar ni možno drugače je naklon lahko 1:1. |
|
|
Pete nasipov in vrhove ukopov je treba
zaokrožiti na stiku z raščenim terenom. |
|
|
Odvajanje meteornih voda zajetih v
trasi mora potekati nemoteno. |
|
|
Med gradnjo mora vsa zemeljska dela
spremljati geotehnični nadzor, ki bo sproti skrbel za določitev
stabilizacijskih ukrepov. |
|
|
20. člen |
|
|
Omilitev vplivov na relief |
|
|
Odkrivanje tal med gradnjo naj se
izvaja le v predvidenem obsegu na površini cestnega telesa in v območju
preoblikovanja reliefa. Relief se preoblikuje tako, da se v čim večji
meri izravnava mase in s tem preprečuje viške in primanjkljaje
materiala. |
|
|
Za ozelenjevanje brežin naj se
uporabijo avtohtone vrste. |
|
|
21. člen |
|
|
Omilitev vplivov na tla in rastline |
|
|
Med gradnjo je treba preprečiti
morebitno onesnaženje tal. |
|
|
Z vlaženjem gradbenih površin v sušnem
in vetrovnem vremenu je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih
materialov. |
|
|
Za začasne prometne in gradbene
površine je potrebno prednostno uporabiti obstoječe infrastrukturne
površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. |
|
|
Izvajalec del mora v času intenzivne
gradnje na območju vrtnih površin ob obvoznici enkrat izvesti meritve
onesnaženosti tal in rastlin na eni lokaciji. |
|
|
Izvajati je treba nadzor tehnične
brezhibnosti mehanizacije, nadzor nad uporabo goriv in olj ter nadzor
nad emisijami prahu. |
|
|
22. člen |
|
|
Omilitev vplivov na kakovost vidnega
okolja |
|
|
Obseg gradbišča naj bo omejen na
območje urejanja z UNO. |
|
|
Z urejanjem obcestnega prostora naj se
začne še pred začetkom obratovanja obvoznice, takoj po zaključenih
zemeljskih delih. Sanacija platojev opuščenih gramoznic se lahko izvede
tudi kasneje. |
|
|
Obstoječa zarast naj se ohranja v
največji možni meri. |
|
|
Nasipne in vkopne brežine naj se zasadi
intenzivneje v sklenjenih organsko oblikovanih potezah. |
|
|
Pri opornih zidovih je potrebno izbrati
primerne materiale (kamen) in oblike. |
|
|
Ob podpornih zidovih naj se ob vznožju
zasadi popenjalke. |
|
|
23. člen |
|
|
Omilitev vplivov na kulturno dediščino |
|
|
Pri izvajanju zemeljskih del se na
celotni trasi vzhodne obvoznice zagotovi stalen arheološki nadzor. V
primeru najdb je potrebno opraviti zaščitne ukrepe. |
|
|
V območju deviacije ceste v Drežnico se
pred začetkom gradnje izvedejo predhodne arheološke raziskave. |
|
|
Za predvidene rušitve stanovanjskih hiš
je potrebno predhodno izdelati detajlne tehnične posnetke ter
fotodokumentacijo notranjosti in zunanjosti objektov. |
|
|
Znamenje ob hiši na Gregorčičevi ulici
65 je potrebno prestaviti v skladu s konzervatorskimi načeli. Pri tem je
potrebno sodelovanje s pristojnim Zavodom za varstvo naravne in kulturne
dediščine. |
|
|
Zunanje vidne površine opornih in
podpornih zidov je potrebno oblikovati skladno z obstoječo arhitekturo. |
|
|
24. člen |
|
|
Omilitev vplivov na površinske in
podzemne vode: |
|
|
Takoj po končanih zemeljskih delih je
potrebno urediti vsa odvodnjavanja cestišč. |
|
|
Pri gradnji se ne sme uporabljati
materialov, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske
spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki lahko onesnažijo vode na
tem območju. |
|
|
Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo
na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču, se
ne smejo izpuščati neposredno v vodotoke. Z njimi se ravna skladno z
določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). |
|
|
Za primere razlitja škodljivih tekočin
(olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje. Načrt
mora vsebovati tudi vodenje evidence nevarnih snovi, ki se uporabljajo
na gradbišču in obveščanje ustreznih strokovnih služb ob morebitni
nezgodi. V načrtu morajo biti tudi ukrepi za odstranitev sedimenta in
izbor lokacije za odlaganje onesnaženega (kontaminiranega) sedimenta
oziroma zemljine. |
|
|
Na celotnem poteku vzhodne obvoznice je
potrebna popolna zaščita pred razlivanjem onesnažene vode s cestišča. |
|
|
Na območju vkopov je potrebno
predvideti drenažo za odvodnjavanje planuma spodnjega ustroja. |
|
|
Za posebne primere razlitij večjih
količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij
in drugih materialov je potrebno pripraviti načrt za preprečevanje vdora
teh snovi v vodotoke ali pronicanje do podtalnice in za njihovo
odstranitev. |
|
|
Spremljanje dogajanj v času gradnje
mora biti časovno in vsebino usklajeno s programom gradbenih del in
vključuje: |
|
|
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil
in gradbene mehanizacije, |
|
|
– nadzor nad uporabo (pretakanje,
transport) goriv ter motornih in strojnih olj z vidika preprečevanja
nepotrebnega razlivanja po površini gradbišča, nadzor nad uporabo
gradbenih in izolacijskih materialov (cementnih mešanic, apna, bitumna
in drugih gradbenih materialov). |
|
|
25. člen |
|
|
Omilitev vplivov zaradi hrupa |
|
|
V času gradnje je potrebno zagotoviti
naslednje ukrepe za varstvo pred hrupom: |
|
|
– upoštevanje časovnih omejitev
gradnje; hrupna gradbena dela lahko potekajo le v dnevnem času med 7. in
19. uro, |
|
|
– uporabo delovnih naprav in gradbenih
strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih
strojev, |
|
|
– lokacija gradbiščnih platojev za
objekte na vzhodni razbremenilni cesti in transportne poti morajo biti
izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi transporta materiala,
delovanja naprav na objektih in gradnje objektov ne bo presegala mejnih
vrednosti pri najbližjih stanovanjskih območjih, na območju osnovne šole
in policijske postaje. |
|
|
Glede na začasnost posega naj izvajalec
gradbenih del pred pričetkom gradnje na podlagi 33. člena zakona o
varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) v povezavi z 12. členom
uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, pridobi dovoljenje
pristojnega ministrstva za povečanje mejnih ravni hrupa za čas gradnje. |
|
|
V času gradnje je predviden monitoring
hrupa na naslednjih lokacijah: |
|
|
– osnovna šola Simona Gregorčiča,
Gregorčičeva 18a, na vzhodnem robu funkcionalnega zemljišča šole, |
|
|
– območje stanovanjskih objektov ob
Gregorčičevi cesti na območju priključka obvoznice na regionalno cesto
R-I/203 Kobarid–Bovec, |
|
|
– območje čiste stanovanjske gradnje ob
ulici Sergeja Mašere. |
|
|
Monitoring se izvaja skladno s
pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa
ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
Zavezanec za izvedbo monitoringa hrupa v času gradnje je izvajalec
gradbenih del, ki je dolžan zagotoviti, da se prve meritve in
obratovalni monitoring izvajajo v času največje intenzivnosti gradnje.
Meritve se izvedejo v začetni fazi gradnje pri polni obremenitvi
gradbenih strojev na območju meritev. V primeru prekoračitve mejnih
vrednosti za vir hrupa mora izvajalec zagotoviti izvedbo ukrepov za
zmanjšanje obremenitve s hrupom. Uspešnost ukrepov se ugotovi s
ponovnimi meritvami pri polni obremenitvi gradbenih strojev. |
|
|
V času obratovanja razbremenilne ceste
je potrebno zagotoviti izvedbo meritev celotne obremenitve območja s
hrupom kot posledico emisije vseh virov hrupa ter meritve ravni hrupa v
za hrup občutljivih bivalnih prostorih. Meritve se izvajajo na
naslednjih lokacijah: |
|
|
– objekt Gregorčičeva 67 (dodatne
meritve hrupa v bivalnih prostorih), |
|
|
– objekt Gregorčičeva 69 (dodatne
meritve hrupa v bivalnih prostorih), |
|
|
– območje OŠ Simon Gregorčič, |
|
|
– območje čiste stanovanjske gradnje ob
ulici Sergeja Mašere. |
|
|
V primeru prekoračitev mejnih ravni za
bivalne prostore iz pravilnika o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS,
št. 14/99), je potrebno za objekte izvesti pasivno zaščito v za hrup
občutljivih bivalnih prostorih. Ukrepi pasivne zaščite morajo zagotoviti
zvočno izoliranost prostorov v skladu s 15. členom uredbe o hrupu v
naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95). |
|
|
Monitoring se izvaja skladno s
pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa
ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, v
nadaljevanju: pravilnik). Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in
obratovalnega monitoringa upravljavec ceste. Na podlagi 3. člena
pravilnika se namesto meritev ravni hrupa izvajajo meritve tistih
veličin, ki so podlaga za izračun dnevne in nočne ravni hrupa, kar je v
primeru cestnega prometa izvedba štetja PLDP, oziroma štetje prometnih
obremenitev. Pri izvajanju prvih meritev mora zavezanec skladno s 4.
členom pravilnika zagotoviti tudi izvedbo meritev celotne obremenitve
območje kot posledice emisije vseh virov hrupa. |
|
|
Prve meritve v času obratovanja vzhodne
razbremenilne ceste se izvedejo v času obratovanja ne prej kot v treh in
ne kasneje kot v devetih mesecih, ko po cesti steče promet. V okviru
obratovalnega monitoringa mora zavezanec zagotoviti izvedbo občasnih
meritev, ki se morajo v skladu s pravilnikom izvajati vsako peto
koledarsko leto. |
|
|
Ukrepi varstva pred hrupom v času
gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v okviru projekta ekološke
ureditve gradbišča, ki se izdela v nadaljnjih fazah projektne
dokumentacije in predloži v potrditev inšpekcijskim službam pred
pričetkom gradnje |
|
|
26. člen |
|
|
Omilitev vplivov zaradi vibracij |
|
|
Potrebno je dokumentirati stanje
izpostavljenih objektov. |
|
|
Morebitne nastale poškodbe v času
gradnje je treba sanirati sproti. |
|
|
Ob novih poškodbah v času gradnje je
treba uporabljati lažje vibracijske stroje in statično komprimacijo
tampona. |
|
|
Med obratovanjem je potrebno periodično
opazovanje. V primeru ugotovitve poškodb zaradi prometa je treba izvesti
statično sanacijo objektov. Ob novih poškodbah je treba omejiti težo in
hitrost tovornih vozil. |
|
|
27. člen |
|
|
Omilitev vplivov na kmetijske površine: |
|
|
Obseg gradbišča se omeji na širino
ureditvenega območja. |
|
|
Začasnih objektov se ne postavlja na
kmetijska zemljišča. |
|
|
Kmetijske površine, ki so bile v
začasni uporabi za gradbene namene, se sanirajo in pripravijo za
nadaljnjo uporabo. |
|
|
28. člen |
|
|
Omilitev vplivov na onesnaženje zraka |
|
|
Med gradnjo je treba preprečiti
nekontroliran razvoz gradbenega materiala z območja gradbišča s
transportnimi sredstvi. Ukrep zahteva čiščenje vozil pri vožnji s trase
na javne prometne površine ter prekrivanje sipkih tovorov pri transportu
po javnih prometnih površinah. |
|
|
Preprečiti je treba prašenje z odkritih
delov trase in začasnih odlagališč materiala in gradbišč. Ukrep zahteva
vlaženje teh površin ob suhem in vetrovnem vremenu. |
|
|
Upoštevati je treba emisijske norme pri
začasnih gradbenih objektih ter pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in
transportnih sredstvih. |
|
|
V času gradnje vzhodne obvoznice je
predviden monitoring onesnaženosti zraka z analizo prašnih usedlin in
težkih kovin enkrat v času intenzivne gradnje na naslednjih lokacijah: |
|
|
– osnovna šola Simona Gregorčiča,
Gregorčičeva 18a (lokacija na vzhodnem robu območja šole), |
|
|
– stanovanjski objekti ob Gregorčičevi
ulici na območjih priključka obvoznice na regionalno cesto R-I/203
Kobarid–Bovec (ena lokacija), |
|
|
– območje Mučeniške ulice (ena
lokacija). |
|
|
29. člen |
|
|
Odlagališče presežnega materiala |
|
|
Eventualne viške materiala, ki bodo
nastali med gradnjo, je treba deponirati na odlagališče nenevarnih
odpadkov Občine Kobarid. |
|
|
30. člen |
|
|
Za čas gradnje je potrebno izdelati
elaborat ekološke ureditve gradbišča, ki je sestavni del dokumentacije
za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN
IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UNO |
|
|
31. člen |
|
|
V času gradnje in obratovanja je
potrebno zagotoviti: |
|
|
– geotehnični nadzor (v času gradnje), |
|
|
– spremljanje onesnaženosti zraka (v
času intenzivne gradnje na treh lokacijah), |
|
|
– nadzor ukrepov za zavarovanje
površinskih in podtalnih voda (v času gradnje), |
|
|
– posnetek stanja stanovanjskih
objektov predvidenih za rušenje, |
|
|
– reden nadzor stanja možnih poškodb
objektov zaradi vibracij, |
|
|
– arheološki nadzor pristojnega Zavoda
za varstvo naravne in kulturne dediščine na celotni trasi (med gradnjo). |
|
|
32. člen |
|
|
Poleg pogojev iz prejšnjih členov se
mora v času gradnje zagotoviti: |
|
|
– organizacijo prometa po obstoječih
cestah tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev, |
|
|
– načrt organizacije gradbišča in
režima prometa usklajenega z lokalno skupnostjo (pred začetkom gradnje), |
|
|
– varnostne ukrepe za preprečevanje
onesnaženja okolja in načrt ukrepanja v primeru nezgode, |
|
|
– režim delovnih vozil in mehanizacije
ter pripravo terena tako, da bo omejeno motenje okolja na najmanjšo
možno mero, |
|
|
– dostop do objektov in parcel, |
|
|
– da se skladno s predpisi odpravijo v
najkrajšem možnem času morebitni negativni pojavi, nastali v času
gradnje ali v času obratovanja ceste. |
|
|
VIII. TOLERANCE |
|
|
33. člen |
|
|
Pri realizaciji UNO so dopustna
odstopanja tehničnih rešitev, določenih s tem ureditvenim načrtom
obnove, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki
so primernejše iz tehničnega, oblikovalskega, prometnotehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati okoljski
ali prostorski pogoji. |
|
|
Dopustna odstopanja se lahko nanašajo
na: |
|
|
– tip križišča z Goriško cesto (»T« ali
krožno križišče), |
|
|
– os ceste v južnem odseku med Goriško
in priključek ceste v Drežnico, če se ugotovi, da terenske danosti ne
prenesejo posegov v brežino, |
|
|
– manjše spremembe osi ceste, |
|
|
– manjše spremembe nivelet (korekture
vzdolžnega profila), |
|
|
– spremembe načina odvodnjavanja v
okviru variantnih možnostih navedenih v obrazložitvah, |
|
|
– podporni zid na meji s parcelo
podjetja Oplast (št. parcele 3013/12), ob odcepu ceste za Drežnico. |
|
|
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju
z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije,
ki jih ta odstopanja zadevajo. |
|
|
IX. NADZOR |
|
|
34. člen |
|
|
Izvajanje tega odloka nadzira
Inšpektorat RS za okolje in prostor. |
|
|
X. KONČNI DOLOČBI |
|
|
35. člen |
|
|
UNO je na vpogled na sedežu Občine
Kobarid in na Ministrstvu za okolje in prostor – Uradu RS za prostorsko
planiranje. |
|
|
36. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati z dnevom objave
v Uradnem listu RS. |
|
|
|
|
|
Št. 347-9/96 |
|
|
Kobarid, dne 22. decembra 2000. |
|
|
Župan
Občine Kobarid
Pavel Gregorčič
l. r. |
|
|
|