Na podlagi 11. in 61. člena, v povezavi 96. členom Zakona prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/2008, 108/2009 in 106/2010) in 6. ter 15. člena Statuta občine Trbovlje (UVZ, št. 29/2011) je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji 12. redni seji, dne 16.04.2012 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH

ZA OBMOČJE UREJANJA S 10/4 – NASELJE

IBT

1. člen

S tem odlokom se spremenijo tista določila veljavnega odloka, ki opredeljujejo merila in pogoje za posege v prostor znotraj območja urejanja v ureditveni enoti B. Spremembe se navedejo v tekstualnem delu. Prav tako se skladno z zahtevami pristojnih nosilcev urejanja prostora spremenijo določila odloka, ki opredeljujejo požarnovarstvene ukrepe in določila,  ki  opredeljujejo elektro in telekomunikacijsko omrežje, javno razsvetljavo, komunalno ureditev in promet.

2. člen

Spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev sestavljajo:

TEKSTUALNI DEL:

- spremembe in dopolnitve odloka

Priloge sprememb in dopolnitev načrta so:

– povzetek za javnost,

– izvleček iz strateškega prostorskega akta,

– obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev,

– strokovne podlage (idejna zasnova objekta, prometna ureditev)

– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

3. člen

Spremeni se 3. člen odloka. Črta se besedilo v odstavku e) 3. člena in se nadomesti z novim.

Besedilo odstavka e) se tako glasi.

e) merila in pogoje za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno s področjem varstva pred požarom.

4. člen

Spremeni se 5. člen odloka. V celoti se črta besedilo 5. člena odloka. Vsi nadaljnji členi se ustrezno preštevilčijo.

5. člen

Spremeni se 8. člen odloka, ki opredeljuje mejo območja tako, da se območje ureditvene enote »B« uskladi z novim parcelnim stanjem.

V celoti se črta besedilo druge alineje in se nadomesti z novim. Besedilo druge alineje 8. člena odloka se glasi:

- v ureditveni enoti B 227/6, 227/16, 227/17, 227/18, 227/19, 227/21, 228/5, 228/1 del, 268/6 del;

6. člen

Spremeni se 9. člen odloka. V celoti se črta besedilo 9. člena. Besedilo 9. člena odloka se glasi:

Območje urejanja S 10/4 (naselje IBT) je pretežno namenjeno individualni stanovanjski gradnji, večstanovanjski gradnji in opravljanju nemoteče poslovne dejavnosti.

Na že pozidanih in nepozidanih površinah je možna dopolnilna individualna stanovanjska gradnja in večstanovanjska gradnja s poslovnimi prostori.

7. člen

Spremeni se 10. člen odloka, ki opredeljuje ureditvene enote. V celoti se črta besedilo druge, alinee 10. člena in se nadomesti z novim.

Besedilo druge alineje se glasi:

- z oznako »B«:

območje večstanovanjske gradnje z možnostjo dopolnilne poslovne dejavnosti

8. člen

Spremeni se 12. člen odloka. V celoti se črta besedilo 12. člena, ki opredeljuje dopustne posege v ureditveni enoti »B«. Besedilo 12. člena odloka se glasi:

V ureditveni enoti »B« so dopustni naslednji posegi:

- dozidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječega objekta

- ureditev zunanjih površin

- gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne Potrebe

- rušenje obstoječih objektov

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, energetskih ter prometnih objektov in naprav

9. člen

Spremeni se 16. člen odloka. V celoti se črta besedilo 16. člena odloka. Vsi nadaljnji členi se ustrezno preštevilčijo.

10. člen

Spremeni se 17. člen odloka V celoti se črta besedilo 17. člena in se nadomesti z novim. Besedilo 17.

člena odloka se glasi:

Celotno območje naj se ureja s kakovostnim urbanist ičnim in kraj insko-arhi tekturnim oblikovanjem. Objekti morajo biti izvedeni iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovani sodobno in uporabno ter skladnih geometrijskih oblik.

Novogradnje, dozidave ali rekonstrukcije objektov morajo slediti vzpostavljeni identiteti prostora zlasti po višini objektov in sestavi stavbnih mas.

11. člen

Spremeni se 19. člen odloka, ki opredeljuje oblikovanje objektov. V celoti se črta besedilo 19. člena in se nadomesti z novim. Besedilo 19. člena se glasi:

Oblikovanje objektov - pogoji oblikovanja novogradenj, dozidav, nadzidav in rekonstrukcij objektov so naslednji:

- Tloris je praviloma podolgovat, daljša stranica naj bo vzporedna s plastnicami.

- Višina: praviloma klet, pritličje in nadstropje ali mansarda. Višina objektov naj se prilagaja višini sosednjih objektov.

- Streha: simetrična dvokapnica z naklonom 20 – 35 stopinj. Izvedba ravnih streh je dopustna.

- Dozidana površina objekta naj praviloma ne presega 30% zazidane površine obstoječega objekta. Če se objekt dograjuje morata biti naklon strešine in kritina prizidka enaka kot pri osnovnem objektu razen, če je nad prizidkom predvidena ravna streha.

- Nadzidave objektov naj ne presegajo optimalnih višinskih gabaritov predvidenih v tem odloku.

Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe:

- Se grade kot prizidki ali kot samostojni objekti na parcelah obstoječih legalno zgrajenih objektov

- Novozgrajeni objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi objekti.

Spremembe namembnosti so dopustne v skladu z namembnostjo območja.

12. člen

Spremeni se 24. člen odloka. V celoti se črta besedilo drugega odstavka in se nadomesti z novim:

Urbana oprema mora biti iz trajnih materialov in skrbno oblikovana.

13. člen

Spremeni se 29. člen odloka. V celoti se črta besedilo 29. člena odloka, ki opredeljuje komunalno in drugo infrastrukturno opremljanje.

Besedilo 29. člena odloka se glasi:

Komunalno urejanje:

Vodovodno omrežje

- Predvideni posegi (gradnja ali rušitev) ne smejo posegati v območje obstoječih vodovodnih vodov. V kolikor predvideni posegi (gradnja ali rušitev) posegajo v območje obstoječih vodov je potrebno le te prestaviti.

- Vse eventualne prestavitve vodovodnih vodov je potrebno projektno obdelati. Morebitne prestavitve vodovodnih vodov izvede upravljavec – JP Komunala Trbovlje d.o.o.

- Zagotoviti je potrebno predpisane odmike od obstoječih vodovodnih vodov.

- Predvideno gradnjo je potrebno projektno obdelati in narediti hidravlični izračun iz katerega bo razvidno ali je morebitni obstoječi vodovodni priključek zadosten.

- Vodomerni jašek z vodomerom mora biti lociran izven objekta na lahko dostopnem mestu, na investitorjevi parceli. Če je vodomerni jašek zidan mora imeti odtok iz jaška. Vodomer mora biti predpripravljen za daljinsko odčitavanje, elektronika za daljinsko odčitavanje mora biti združljiva s programsko opremo upravljavca – JP Komunala Trbovlje d.o.o.

- V kolikor gradnja poteka po zemljiščih, ki niso last investitorja mora le-ta pridobiti ustrezne overjene služnostne pogodbe za gradnjo in vzdrževanje po zemljiščih po katerih bo potekal vodovod. Pred pričetkom del je potrebno trasirati obstoječe vodovodne vode.

- Po končanih delih je potrebno upravljavcu – JP Komunala Trbovlje d.o.o. dostaviti PID vodovodnega priključka in posnetek tras v elektronski obliki (avtocad, dxf, dwg)

Kanalizacija

- Predvideni posegi (gradnja ali rušitev) ne smejo posegati v območje obstoječih kanalizacijskih vodov. V kolikor predvideni posegi (gradnja ali rušitev) posegajo v območje obstoječih vodov je potrebno le te prestaviti, eventualne prestavitve pa je potrebno projektno obdelati.

- Fekalne vode iz predvidenih objektov je potrebno odvesti preko kanalizacijskih priključkov direktno v sekundarni kolektor.

- Meteorne vode iz strešin in dovoznih površin je potrebno preko kanalizacijskih priključkov, peskolovov in lovilcev olj odvajati v meteorni kolektor, ki ima izpust v potok Trboveljščica.

- Na območjih kjer ni javne kanalizacije je potrebno le to dograditi.

- Eventualne prestavitve oziroma dograditve fekalne in meteorne kanalizacije je potrebno projektno obdelati.

- Zagotoviti je potrebno predpisane odmike od ostalih podzemnih kanalizacijskih vodov.

- Potrebno je projektno obdelati križanja in približevanja z obstoječimi kanalizacijskimi vodi.

- Med gradnjo je potrebno zagotoviti nemoteno odvajanje fekalnih in meteornih voda.

- V kolikor gradnja poteka po zemljiščih, ki niso last investitorja mora le-ta pridobiti ustrezne overjene služnostne pogodbe za gradnjo in vzdrževanje po zemljiščih po katerih bo potekala kanalizacija.

- Točna lokacija priklopa na javno kanalizacijo se opredeli v projektnih pogojih za odvodnjavanje za vsak predvideni poseg posebej.

- Po končanih delih je potrebno upravljavcu – Komunala Trbovlje d.o.o. dostaviti PID zunanje kanalizacije in posnetek tras v elektronski obliki (avtocad, dxf, dwg).

Odvoz in zbiranje odpadkov

- Način zbiranja in odvoza odpadkov mora biti skladen s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Občine Trbovlje.

- Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.

Vročevod

- Objekte je potrebno priključiti na vročevodno omrežje, pod pogoji upravljavca. Pogoji priključitve bodo opredeljeni v projektnih pogojih za priključitev na vročevodno omrežje.

- Eventualna prestavitev vročevoda je mogoča na osnovi projektne dokumentacije z vsemi ustreznimi soglasji in služnostmi. Prestavitve vročevoda se izvedejo na stroške investitorja.

- Iz projektne dokumentacije mora biti razvidna priključna moč vsakega stanovanja, kakor tudi merjenje energije vsakega stanovanja.

Energetska infrastruktura

Električno omrežje

- Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih za katera bodo izdelani prostorski akti bo potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

- Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj s pripadajočim SN in NN omrežjem bo odvisna od predvidenih obremenitev na posameznih področjih.

- Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini.

- Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Ur.l.RS št. 70/96).

- Za potrebe območij na katerih bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pri Elektro Ljubljana, d.d. posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.

Javna razsvetljava

- Vse nove javne površine, ki so predmet urejanj je potrebno opremiti z javno razsvetljavo.

- Za javno razsvetljavo je potrebno izdelati tehnično dokumentacijo, v kateri je potrebno upoštevati:

- razmejitev javnih in funkcionalnih površin

- stanje naprav javne razsvetljave in navezavo na obstoječe naprave na obravnavanem območju

- izhodišča podana v eventuelnih idejnih projektih za obravnavano območje

- tipizacijo opreme za območje Občine Trbovlje

- usklajenost tras vodov javne razsvetljave in ostalih komunalnih vodov

- zahteve pravil za cestno razsvetljavo PR 5-2

- razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemi javne razsvetljave

- energetsko učinkovitost razsvetljave

- usmeritve glede varstva okolja pred vsiljeno svetlobo

Telekomunikacijsko omrežje

- Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja.

- V idejno dokumentacijo je potrebno predvideti in vrisati trase obstoječih TK vodov in idejne trase novih TK vodov, ki bodo napajali novo zgrajene objekte.

- V fazi izdelave dokumentacije PGD je potrebno izdelati tudi projekt priključitve posameznih objektov na javno TK omrežje in projekt zaščite oziroma prestavitve obstoječega TK omrežja, ki mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.

Kabelsko omrežje

- Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega kabelsko komunikacijskega omrežja KKS in predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca k projektnim rešitvam.

- Obstoječe KKS omrežje je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve KKS omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve KKS omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastali zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški izpada signala, ki bi zaradi tega nastali.

- Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranega KKS sistema izvede upravljavec na stroške investitorja.

- Na območju urejanja je potrebno v sklopu komunalne infrastrukture predvideti tudi novo traso KKS omrežja. Na osnovi pridobljenih projektnih pogojev bo potrebno novo KKS omrežje za področje urejanja podrobno obdelati in sicer do priključne točke v obstoječem omrežju.

14. člen

Spremeni se 30. člen odloka. V celoti se črta besedilo 30. člena, ki opredeljuje prometno urejanje in se nadomesti z novim. Besedilo 30. člena odloka se glasi:

Prometno urejanje

- Območje urejanja se navezuje na obstoječo prometno mrežo preko internih dovoznih cest.

- Pri projektiranju objektov, ki vplivajo na promet, je potrebno upoštevati kapaciteto in druge značilnosti prometa, ter veljavno zakonodajo, predpise in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na projektiranje javnih cest.

- Zaradi novih posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta oziroma nosilnost vozišča.

- Prometne površine (ceste, poti itd.) se sanira vsaj v enaki kvaliteti in obliki, kot so bile pred gradbenim posegom.

- Pri gradnji novih cest, križišč ter vseh potrebnih rekonstrukcij cestnega omrežja na območju PUP je potrebno zagotoviti ustrezne prečne in vzdolžne naklone, prometno signalizacijo, urejeno odvodnjavanje in ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe.

- Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, hodniki za pešce in kolesarske steze pa so lahko tudi v drugih izvedbah, vendar dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni z betonskim robnikom.

Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane osebe.

- Postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje objektov ter dejavnosti v njih mora biti izvedeno v skladu s predpisi.

15. člen

Spremeni se 31. člen odloka. V celoti se črta besedilo 31. člena odloka, ki opredeljuje varstvo pred požarom in se nadomesti z novim. Besedilo 31. člena se glasi:

Varstvo pred požarom:

Požarno varstvo objektov in območja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi.

Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve. V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali.

V okviru varstva pred požarom se izvedejo intervencijske poti in površine, zagotovi se požarna voda in hidrantno omrežje, izvedejo potrebni odmiki med objekti ter poti za evakuacijo.

Za objekte, ki so določeni v predpisih o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.

16. člen

Spremeni se 33. člen odloka. V celoti se črta besedilo 33. člena in se nadomesti z novim.

Besedilo 33. člena odloka se glasi:

Varovanje zraka:

Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih s predpisi, ki urejajo emisije v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte oskrbovati z alternativnimi viri energije.

Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:

- predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;

- preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;

- vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin;

- preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.

17. člen

Spremeni se 34. člen odloka. V celoti se črta besedilo 34. člena odloka, ki opredeljuje varstvo pred prekomernim hrupom in se nadomesti z novim. Besedilo 34. člena se glasi:

Varstvo pred hrupom:

Ureditveno območje mora biti varovano pred prekomernim hrupom z upoštevanjem veljavnih predpisov o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

18. člen

Spremeni se 35. člen odloka. V celoti se črta besedilo 35. člena odloka in se nadomesti z novim.

Besedilo 35. člena se tako glasi:

Varstvo voda:

Območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju, zato posebni varstveni ukrepi ali režimi niso predpisani.

Pri načrtovanju posegov pa je vseeno treba upoštevati naslednje zahteve:

- vozne in parkirne površine morajo biti ustrezno vodotesno utrjene in opremljene z lovilci olj,

- v času gradnje je treba predvideti ustrezne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje tal, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi;

- prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla ali kanalizacijo.

19. člen

Spremeni se naslov poglavja e. pred 36. členom odloka. V celoti se črta besedilo naslova poglavja e. in se nadomesti z novim, ki se glasi:

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

20. člen

Spremeni se 36. člen odloka. V celoti se črta besedilo 36. člena odloka in se nadomesti z novim. Besedilo 36. člena odloka se glasi:

V primeru ugotovljenih naravnih omejitev je potrebno v fazi priprave projektne dokumentacije predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje ali predhodno izdelati raziskave glede morebitne erozivnosti ali plazovitosti, ki se jih upošteva pri projektiranju. V fazi priprave projektne dokumentacije je potrebno izvesti tudi geotehnične raziskave o sestavi tal.

21. člen

Spremeni se 37. člen odloka. V celoti se črta besedilo 37. člena odloka in se nadomesti z novim. Besedilo 37. člena odloka se glasi:

Spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev skupaj s prilogami so javnosti stalno na vpogled na Občini Trbovlje, Oddelek za okolje in prostor.

22. člen

Spremeni se 38. člen odloka. V celoti se črta besedilo 38. člena odloka in se nadomesti z novim.

Besedilo 38. člena odloka se glasi:

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja RS, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Inšpektorat RS za okolje.

23. člen

Vsi ostali členi in določila odloka ostanejo nespremenjeni.

24. člen

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 007-12/2011

Datum: 16.04.2012

Vili TREVEN

Župan