|
Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 39/06,
uradno prečiščeno besedilo), ter sklepa in odločbe US v Uradnih listih
RS, št. 28/06, 66/06 ter 112/06), 3., 4., 7. in 35. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 ter 127/06), 17. člena
Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, 3/07 – uradno
prečiščeno besedilo; ZP-1E, Uradni listRS, 17/08-spremembe), ter sklepa
in odločbe US v Uradnih listih RS, št. 7/05, 34/05, 139/06, 29/07 in
58/07), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št.94/07 –
uradno prečiščeno besedilo), ter odločbe in sklepi US v Uradnem listu
RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 68/98, 12/99,
36/99, 59/99, 100/00, 28/01, 16/02, 108/03, 77/04 in 21/06), Odloka o
gospodarskih javnih službah v Občini Brda (Uradno glasilo 15/95) in
16. člena
Statuta Občine Brda (Uradno glasilo 4/2006) ter skladno z
Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006)
je Občinski svet Občine Brda na 15. redni seji dne 2.12.2008 sprejel
|
|
|
|
|
|
ODLOK O ZBIRANJU IN PREVOZU KOMUNALNIH ODPADKOV |
|
|
V OBČINI BRDA |
|
|
|
|
|
I. PREDMET
UREJANJA |
|
|
|
|
|
1. člen |
|
|
(vsebina javne službe) |
|
|
Ta odlok ureja način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne
službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu:
javna služba) na območju Občine Brda (v nadaljevanju: občina), in sicer
tako, da določa: |
|
|
-
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, |
|
|
-
vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko
razporeditev, |
|
|
-
pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, |
|
|
-
pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, |
|
|
-
vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, |
|
|
-
vrsto in obseg zemljišč, objektov, naprav in opreme, potrebnih za
izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, ter javno dobro (v
nadaljevanju: javne površine) in varstvo, ki ga ta infrastruktura
lokalnega pomena uživa (v nadaljevanju: infrastruktura), |
|
|
-
priprava ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na
okolje in zmajšanja količin odpadkov. |
|
|
|
|
|
2. člen |
|
|
(veljavnost) |
|
|
Ta odlok je obvezujoč za vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike
javne službe, za izvajalca javne službe in udeležence pri načrtovanju in
projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.
|
|
|
|
|
|
3. člen |
|
|
(opredelitev pojmov) |
|
|
(1) Komunalni odpadki (v nadaljevanju odpadki) po tem odloku so odpadki,
ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in
kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v
industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke
sodijo tudi odpadki z vrtov in parkov, odpadki pri čiščenju cest, ulic,
odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s
klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov in parkov iz podskupine
s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi komunalni odpadki iz
podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter embalaža, ki je
komunalni odpadek iz podskupine s klasifikacijsko številko 15 01. |
|
|
(2) V ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov
(v nadaljnjem besedilu: »biološki odpadki«) štejejo odpadki, ki lahko
postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali
aerobnim procesom; v to frakcijo komunalnih odpadkov sodijo predvsem
ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les,
žaganje in drugi odpadki biološkega izvora. |
|
|
(3) »Hišni kompostnik« je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov
rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada
posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje.
|
|
|
(4) V ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov, ki so primerni za
ponovno uporabo oziroma predelavo (v nadaljnjem besedilu: »sekundarne
surovine«) štejejo odpadki iz gospodinjstva, proizvodnje, ki se po
predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo
zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (na primer papir, kovine,
steklo, tekstil ali podobno) ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih
procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste
komunalne odpadke z značajem sekundarnih surovin, ki jih je po ustrezni
predelavi mogoče tržiti ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi
izogibanja izrabi kapacitet urejenih odlagališč odpadkov. |
|
|
(5) V kosovno frakcijo komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu:
»kosovni odpadki«) štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki
jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo, neuporabni gospodinjski
stroji in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme.
|
|
|
(6) OEEO je električna in elektronska oprema, ki je odpadek, v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavinami,
podsklopi in potrošnim materialom, ki so del opreme, ko se jo zavrže. |
|
|
(7) »Nevarni odpadki iz gospodinjstev« so tisti nevarni odpadki, ki v
majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih ter mora
biti njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno
preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti
ostanki ali neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve,
laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki
vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki
nastajajo ob porabi v gospodinjstvih. |
|
|
(8) »Ostanek odpadkov« so neopredeljivi in nerazgradljivi komunalni
odpadki, torej tisti komunalni odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med
biološke odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke iz
gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke ter
nastajajo ob porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih
subjektov, ki ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov sodijo
tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov;
ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče; za povzročitelja
veljajo kot »ostanek odpadkov« vsi odpadki, ki jih z vzpostavljenim
sistemom ni mogoče zbirati in obdelati. |
|
|
(9) »Predpisana posoda za odpadke« je posoda, v katero povzročitelj
zbira odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema; predpisane posode za
odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene s
Pravilnikom iz 5. člena tega odloka in so različnih prostornin in
različnih karakteristik za različne namene (namenske posode za odpadke). |
|
|
(10) »Namenske predpisane posode za odpadke« so »predpisane posode za
odpadke«, namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov,
skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za
zbiranje bioloških odpadkov in organskih kuhinjskih odpadkov, za
zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka
odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno). |
|
|
(11) »Namenska predpisana vreča za odpadke« je vreča iz primernega
materiala in z ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem
za občasno zbiranje ostanka odpadkov. Cena »namenske predpisane vreče za
odpadke« vključuje stroške ravnanja z v njej vsebovanimi odpadki.
|
|
|
(12) »Odjemni prostor« je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske
predpisane posode za odpadke; ta prostor je praviloma na javni površini,
lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto
in nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov določi izvajalec v
soglasju s povzročitelji, pri čemer je lokacija odjemnega prostora lahko
oddaljena praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega
vozila (kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka odvoz odpadkov;
transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza). Kadar
dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni prostor določi na
mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. V primeru, če med
izvajalcem in povzročiteljem ni soglasja glede lokacije odjemnega
prostora, določi odjemni prostor pristojni organ. |
|
|
(13) »Zbirni prostor« je prostor, na katerem so postavljene namenske
predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko
se ti odpadki zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni
prostor, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov. |
|
|
(14) »Ekološki otok« ali zbiralnica (v nadaljevanju zbiralnica) je
prostor, na katerem stojijo namenske predpisane posode za ločeno
zbiranje sekundarnih surovin (na primer za steklo, papir, kovine,
plastiko in podobno). »Zbiralnica« je pokrit ali nepokrit posebej urejen
in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih
frakcij, kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu. Zbiralnica je
praviloma na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Lokacije,
zemljišče, objekte in potrebni dostop z vozilom za odvoz odpadkov
zagotavlja pristojni organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa
izvajalec sam. Kadar je ogrožena funkcija javne površine, zagotovi
pristojni organ drugo primerno zemljišče in dostop. |
|
|
(15) Zbirni center je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen
prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzročitelji iz
gospodinjstev, ki se nahajajo na območju občine, lahko brezplačno
prepuščajo izvajalcu, in frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v
zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do prevzema
frakcij ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali
odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih
frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo. |
|
|
(16) Premična zbiralnica nevarnih frakcij komunalnih odpadkov je tovorno
vozilo, opremljeno (lahko tudi s samostojnim zabojnikom) za ločeno
zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih omogoča,
da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu te frakcije oddajajo. |
|
|
(17) Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo,
skladiščenje in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega
ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi. |
|
|
(18) Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki
prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov,
z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja. |
|
|
(19) Predelava odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo
ravnanje z odpadki. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi
odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za
predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov
kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov
za pridobivanje goriva. Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s
toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni obdelava
odpadkov. |
|
|
(20) Odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki
urejajo ravnanje z odpadki. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni
oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo
odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in
odlaganje odpadkov. |
|
|
(21) Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi
ustreznega zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred
zagotovitvijo predelave ali odstranitve. |
|
|
(22) »Pristojni organ« je organ (oddelek) občinske uprave, pristojen za
gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka (v nadaljnjem
besedilu: pristojni organ). |
|
|
(23) »Program odvoza« je program ravnanja z odpadki, z vsebino določeno
v 20. in 23. členu tega odloka, ki ga pripravi in sprejme izvajalec ob
soglasju pristojnega organa. |
|
|
|
|
|
II.
ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
|
|
|
|
4. člen |
|
|
(oblika izvajanja javne službe) |
|
|
Javno službo na celotnem območju občine izvaja oseba zasebnega prava, ki
se ji v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, in zakonom,
ki ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo ali z njo sklene
druga oblika javno-zasebnega partnerstva (v nadaljevanju: koncesionar,
izvajalec) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5. člen |
|
|
(Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov) |
|
|
(1) Občinski svet sprejme Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu
komunalnih odpadkov na predlog župana. |
|
|
Obrazložen osnutek pravilnika iz prejšnjega odstavka mora na zahtevo
župana pripraviti izvajalec. V enaki obliki in postopku se sprejmejo
tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika. |
|
|
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega: |
|
|
-
opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki; |
|
|
-
način določitve števila odvozov odpadkov po posameznih kategorijah,
skladno s tem odlokom; |
|
|
-
tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov; |
|
|
-
standardizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z natančnimi
merili za določanje izhodiščne prostornine posod, potrebne posameznemu
povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev; |
|
|
-
standardizacijo namenskih predpisanih vreč za ostanek odpadkov in
pogoje njihove uporabe; |
|
|
-
minimalni standard opreme zbiralnic (vrsta in število predpisanih
posod, vzdrževanje predpisanih posod …); |
|
|
-
postopek izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega odloka; |
|
|
-
podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in odjemnih prostorov,
zbiralnic, zbirnih centrov in malih komunalnih kompostarn; |
|
|
-
druge sestavine, določene s tem odlokom (pojem občasne uporabe oziroma
začasnega izostanka iz 9. člena, …); |
|
|
-
druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s
predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javne
službe. |
|
|
(3) Pravilnik iz prejšnjega odstavka se mora tekoče usklajevati s
spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi
značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru. |
|
|
|
|
|
6. člen |
|
|
(Pravice in obveznosti izvajalca javne službe) |
|
|
(1) Izvajalec ima pravice in obveznosti: |
|
|
-
rednega, trajnega, neprekinjenega in strokovnega izvajanja vseh
storitev javne službe; |
|
|
-
v sodelovanju s pristojnim organom skrbeti za razvoj, načrtovanje in
pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in
gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje
javne službe; |
|
|
-
pripraviti besedilo osnutka in obrazložitve Pravilnika iz 5. člena
odloka; |
|
|
-
pripravljati predlog programa odvoza odpadkov iz 20. člena; |
|
|
-
voditi kataster zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic, zbirnih
centrov, malih komunalnih kompostarn; |
|
|
-
v imenu in za račun občine voditi kataster divjih odlagališč; |
|
|
-
voditi podatkovne baze za obračun smetarine; |
|
|
-
sklepati pogodbe s pogodbenimi povzročitelji odpadkov (28. člen) in
povzročitelji iz šestega odstavka 30. člena, |
|
|
-
pripravljati letne in dolgoročne plane izvajanja gospodarske javne
službe po tem odloku ter poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske
javne službe (32. člen). |
|
|
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede
oskrbovalnih standardov, vrste posod, razvrstitve objektov in naprav,
vzdrževalnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za
izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po
predpisih, ki urejajo javno službo. |
|
|
7. člen |
|
|
(javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje
soglasij) |
|
|
(1) Izvajalec ima, glede na vsebino izvajanja javne službe in glede na
infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok, skladno z zakonom, ki ureja
graditev objektov, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev
in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom. |
|
|
(2) Izvajalec je dolžen na vlogo stranke izdelati tudi predhodne
strokovne pogoje ali mnenje. |
|
|
(3) Do sprejema ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja zakon, ki
ureja prostorsko načrtovanje, ima izvajalec tudi javno pooblastilo za
izdajo soglasja na projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
|
|
(4) Izvajalec je pogoje za izdajo soglasij dolžen predhodno uskladiti z
občino, slednja pa ima pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z
le-tem. |
|
|
(5) Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno
drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem
postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan. |
|
|
|
|
|
8. člen |
|
|
(Uporabniki storitev javne službe) |
|
|
(1) Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem
odloku, so povzročitelji odpadkov (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj
odpadkov). |
|
|
(2) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, katere delovanje ali dejavnost
na območju občine povzroča nastajanje odpadkov, in sicer predvsem: |
|
|
a)
fizične osebe, kot gospodinjstva, |
|
|
b)
fizične osebe, kot samostojni podjetniki in obrtniki, |
|
|
c)
lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov ter drugih
objektov, ki so namenjeni občasni uporabi, |
|
|
d)
lastniki prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti
predelave grozdja in vina, zorenja vina, polnjenje in skladiščenje vina,
ponudbe in prodaje vina in hrane ter vseh prostorov, ki z njimi
predstavljajo funkcionalno celoto, |
|
|
e)
pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, v oziroma ob
katerih nastajajo komunalni odpadki, |
|
|
f)
osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča,
avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno), |
|
|
g)
osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali
uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki
odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe. |
|
|
(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami
delovanja ali dejavnosti (npr. fizična oseba hkrati kot gospodinjstvo in
kot lastnik ali najemnik gospodarskih in počitniških objektov ter drugih
objektov, ki so namenjeni občasni uporabi), je dolžen storitve javne
službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s
katero se povzročajo odpadki. |
|
|
(4) Ob izselitvi oziroma prenehanju uporabe stanovanjskih, poslovnih in
drugih prostorov namenjenih začasnemu oziroma občasnemu bivanju ali
izvajanju dejavnosti, mora lastnik nevseljenost oziroma neuporabo teh
prostorov, daljšo od enega leta, izvajalcu potrditi s pisno izjavo. |
|
|
(5) V primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja
odpadkov (npr. divja odlagališča), se za povzročitelja šteje lastnik
zemljišča ali nepremičnine, kjer so odloženi odpadki, v kolikor jih
lastnik zemljišča ni prijavil pristojni inšpekcijski službi v roku 15
dni od dneva, ko je za odpadke izvedel oziroma bi ob običajni skrbnosti
zanje moral izvedeti. |
|
|
|
|
|
9. člen |
|
|
(povzročitelji odpadkov) |
|
|
(1) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina
oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba
…) prebiva v eni stanovanjski enoti, in jo v razmerju do javne službe
oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki
je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno
odgovorna v razmerju do izvajalca. |
|
|
(2) Oseba, ki oddaja v najem stanovanjski ali drug prostor (v
nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna v najemni pogodbi določiti
povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom
najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu
posredovati en izvod te pogodbe ali naročila najemnika. V nasprotnem se
šteje za povzročitelja najemodajalec stanovanjskega ali drugega
prostora. |
|
|
(3) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta, v zvezi s
katerim se povzročitelju obračunava smetarina, zavezanca ne odvezuje
plačila smetarine. Pojem občasne uporabe oziroma začasnega izostanka se
podrobneje definira v Pravilniku iz 5. člena tega odloka. |
|
|
(4) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem
odloku. Breme dokazovanja dejstva opuščenosti posesti je na strani
lastnika. |
|
|
(5) Kot povzročitelji odpadkov oziroma kot uporabniki storitev javne
službe, se lahko obravnavajo upravniki stanovanjskih in poslovnih
objektov ali upravljavci javnih in drugih površin ter izvajalci javnih
služb, ki so pristojni za zbiranje odpadkov v okviru ali zaradi
storitev, ki jih zagotavlja ustrezna javna služba. |
|
|
(6) V primeru ko upravnik nastopa naproti izvajalcu javne službe v
svojem imenu in na račun lastnika ali skupnosti lastnikov stanovanj ali
poslovnih prostorov, pridobi v razmerju do izvajalca pravice in
obveznosti sam. Če upravnik stanovanj oziroma poslovnih prostorov
nastopa v imenu lastnika ali skupnosti lastnikov, postanejo vsi lastniki
do izvajalca solidarni upniki in dolžniki. Drugačen dogovor med lastniki
v razmerju do izvajalca nima pravnega učinka. |
|
|
|
|
|
10. člen |
|
|
(uporaba storitev javne službe) |
|
|
(1) Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v
okvirih, ki jih določa ta odlok. |
|
|
(2) Zbiranje in prevoz odpadkov, za katere ta odlok posebej ne ureja
ravnanja, organizirajo povzročitelji sami v skladu s predpisi in po
potrebi v skladu z navodili izvajalca. |
|
|
|
|
|
III. ZBIRANJE
ODPADKOV |
|
|
|
|
|
11. člen |
|
|
(zbiranje odpadkov) |
|
|
(1) Vse odpadke se zbira ločeno na izvoru. |
|
|
(2) Pogoje in načine ločenega zbiranja odpadkov ter posebne primere
drugačnega načina ravnanja z odpadki, kolikor niso posebej opredeljeni s
tem odlokom oziroma z ustreznimi predpisi na področju ravnanja z
odpadki, ureja Pravilnik iz 5. člena tega odloka. |
|
|
12. člen |
|
|
(ločeno zbiranje) |
|
|
(1) Povzročitelji odpadkov so po vrstah ločene komunalne odpadke dolžni
zbirati in odlagati v namenske predpisane posode, postavljene na zbirnih
prostorih ter na zbiralnicah, zbirnih centrih in malih komunalnih
kompostarnah v obsegu in na način, kot je določeno s Pravilnikom iz 5.
člena tega odloka. |
|
|
(2) Z ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj,
ko izvajalec določi način in kraj zbiranja ter zagotovi namenske
predpisane posode za odpadke in to na način, kot ga omogočajo
razpoložljive posode. |
|
|
(3) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov je dovoljeno tudi redno
zbiranje komunalnih odpadkov v namenskih predpisanih vrečah za odpadke,
ki jih povzročitelj odloži na odjemne prostore, če je to potrebno zaradi
nedostopnosti ali velike oddaljenosti odjemnega prostora. V takih
primerih zbiranja komunalnih odpadkov morajo povzročitelji tipizirane
vrečke do prevzema hraniti v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer
odpadki nastajajo, ali v posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih
prostorih. |
|
|
|
|
|
13. člen |
|
|
(Uporaba predpisanih posod za odpadke in predpisanih vrečk za
odpadke) |
|
|
(1) Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni
mogoče zapreti. |
|
|
(2) Večje količine odpadkov, ki se pojavijo občasno, se lahko odloži v
namensko predpisano vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na
odjemni prostor poleg predpisane posode na dan pred odvozom. |
|
|
(3) Če količina odpadkov redno (vsaj dvakrat mesečno) presega
prostornino predpisane posode za odpadke, izvajalec povzročitelju določi
ustrezno povečanje prostornine posode ali pogostost odvozov glede na
Pravilnik iz 5.člena odloka. |
|
|
|
|
|
14. člen |
|
|
(določitev zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic ,zbirnih
centrov in malih komunalnih kompostarn) |
|
|
(1) Načrtovalci prostora in projektanti stanovanjskih sosesk,
proizvodnih in drugih poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer bodo
nastajali odpadki, morajo določiti zbirne in odjemne prostore ter
zbiralnice, kot jih določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni
zagotoviti njihovo izgradnjo in jih morajo opremiti z namenskimi
predpisanimi posodami za biološke odpadke, ostanek odpadkov in druge
odpadke v okviru dejavnosti ter ločeno zbrane frakcije med komunalnimi
odpadki. |
|
|
(2) V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in
drugih objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne in odjemne
prostore lastniki objektov na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja,
zbiralnice pa ureja izvajalec. V kolikor je zbirni prostor hkrati tudi
odjemni prostor, ga urejajo (vzdržujejo red in čistočo, dostopi v
zimskem času) lastniki objektov, oziroma izvajalec na njihov račun. Z
ureditvijo zbirnega prostora na javni površini, ki ni hkrati tudi
odjemni prostor, mora soglašati pristojni organ. |
|
|
(3) Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb,
parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih
postaviti koše za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma
zbiralnice. Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb
in drugih javnih površin lahko skupaj za več objektov ali površin skupno
uredijo zbiralnice, če to omogočajo prostorske razmere in pogoji in je
to smiselno ter racionalno. Lastniki oziroma uporabniki v tem odstavku
opredeljenih objektov in površin so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih
postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke, upoštevajoč
pri tem tudi določila odloka, ki ureja gospodarsko javno službo urejanja
in čiščenja javnih površin. Odpadke na javnih površinah je dolžen
zbirati upravljavec javne površine in jih predati izvajalcu javne
službe. |
|
|
(4) Zbirni centri in male komunalne kompostarne so občinska
infrastruktura v upravljanju izvajalca javne službe po določilih tega
odloka. |
|
|
|
|
|
15. člen |
|
|
(lastništvo) |
|
|
(1) Zbiralnice so občinska infrastruktura. |
|
|
(2 Prva nabava predpisanih posod za odpadke bremeni investitorja oziroma
lastnika objekta. Izvajalec vodi predpisane posode za odpadke v evidenci
osnovnih sredstev in skrbi za njihovo vzdrževanje, pranje in obnavljanje
v breme javne službe. |
|
|
(3) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se v primeru, ko
do poškodovanja ali uničenja predpisane posode pride zaradi neustreznega
krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja, za stroške
popravila ali zamenjave posode bremeni povzročitelja. |
|
|
(4) Redno in investicijsko vzdrževanje zbiralnic bremeni sredstva javne
službe in se jih vključi v ceno storitve. |
|
|
|
|
|
16. člen |
|
|
(pogoji, ki jih morajo izpolnjevati zbirni in odjemni prostor) |
|
|
(1) Zbirni prostor izven objekta in odjemni prostor za odpadke morata
ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem
in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
|
|
|
|
|
|
17. člen |
|
|
(prostornina in število predpisanih posod za odpadke) |
|
|
(1) Prostornino in število predpisanih posod za odpadke na posameznem
zbirnem prostoru po merilih iz Pravilnika iz 5. člena določa izvajalec
ter jih sproti prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, obsegu in
strukturi odpadkov ter izkušnjam ob izvajanju javne službe. |
|
|
(2) Izvajalec lahko določi eno ali več predpisanih posod za odpadke za
več povzročiteljev skupaj. |
|
|
|
|
|
18. člen |
|
|
(vodenje katastra zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic) |
|
|
(1) Izvajalec vodi kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic
s podatki o vrstah, tipih in prostornini predpisanih posod za odpadke na
posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih. Podrobnejšo
vsebino katastra določa Pravilnik iz 5. člena odloka. |
|
|
(2) Uskladitev, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo
in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska oziroma druga ustrezna
pogodba. |
|
|
(3) Kataster se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega
katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in
normativi geografskega informacijskega sistema. |
|
|
(4) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti
občini neprekinjeno dostopna (»on-line«). |
|
|
(5) Izvajalec je dolžen posredovati informacije iz katastra osebam, ki
za to izkažejo pravni interes, in sicer v obsegu izkazanega pravnega
interesa. |
|
|
(6) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, je izvajalec prosilcem dolžen posredovati vse informacije iz
katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da
prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se
nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžen posredovati
brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je
izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki
ureja posredovanje informacij javnega značaja. |
|
|
(7) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan
način. |
|
|
|
|
|
IV. ODVOZ
ODPADKOV |
|
|
|
|
|
19. člen |
|
|
(priprava odpadkov za odvoz) |
|
|
(1) Povzročitelj pred predvidenim časom odvoza, določenim s programom iz
tretjega odstavka 20. člena tega odloka, prestavi predpisane posode za
odpadke z zbirnega prostora na odjemni prostor, po odvozu pa prazne
takoj vrne na zbirni prostor oziroma to stori izvajalec na osnovi
naročila povzročitelja (šesti odstavek 30. člena odloka). |
|
|
(2) Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnih
prostorih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. V zimskem času so dolžni
omogočiti izvajalcu dostop do odjemnega prostora. |
|
|
(3) Če povzročitelj ne ravna v skladu z prejšnjim odstavkom, mora
izvajalec očistiti odjemni prostor in račun izstavi povzročitelju ali
upravniku, ki zastopa skupnost lastnikov stanovanja ali poslovnih
prostorov oziroma drugi osebi, ki za obveznosti po tem odloku nerazdelno
odgovarja (prvi odstavek 9. člena). |
|
|
(4) Kadar izvajalec onesnaži zbirni ali odjemni prostor, ga je dolžen
takoj očistiti. |
|
|
(5) Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega
prostora ali zbiralnice. |
|
|
(6) Osebam, ki za to nimajo pisnega dovoljenja izvajalca, je prepovedano
prebiranje, prelaganje ali odvažanje odpadkov iz zbirnih ali odjemnih
mest. |
|
|
|
|
|
20. člen |
|
|
(potek zbiranja, in odvoza) |
|
|
(1) Tehnologijo in časovni potek zbiranja in odvoza odpadkov določi
izvajalec v soglasju s pristojnim organom. (2) Izvajalec mora opredeliti
tudi rešitve za čas, ko bodo določeni kraji težko dostopni ali
nedostopni za njegova vozila. |
|
|
(3) Zbiranje odpadkov poteka po programu odvoza, ki ga sprejme izvajalec
ob soglasju pristojnega organa. Program mora biti tekoče usklajevan z
ugotovitvami iz presoj vplivov na okolje in z drugimi spremenjenimi
okoliščinami. |
|
|
|
|
|
21. člen |
|
|
(vozila za odvoz odpadkov, biološki odpadki) |
|
|
(1) Izvajalec je dolžen vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili,
ki omogočajo brezprašno nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z
veljavnimi predpisi, brez nedopustnih vplivov na okolje. |
|
|
(2) Izvajalec je dolžen odpadke odvažati na določen dan odvoza in
namensko predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov
izprazniti tudi, če niso polne. |
|
|
(3) V naseljih z več kot 500 prebivalci ter v drugih naseljih, ki jih
določi pristojni organ, se morajo namenske predpisane posode za biološke
odpadke in za ostanek odpadkov prazniti, razen v zimskem času, praviloma
enkrat tedensko, druge namenske predpisane posode pa po potrebi. Na
drugih območjih se odpadki odvažajo praviloma enkrat na dva tedna. |
|
|
Število odvozov odpadkov po posameznih kategorijah in glede na letne
čase, se podrobno določi s Pravilnikom iz 5. člena tega odloka. |
|
|
|
|
|
(4) V primeru, da izvajalec sam ne zmore opraviti nalog iz tega odloka,
je dolžen poskrbeti, da to v njegovem imenu in na njegov račun opravi
drug usposobljen izvajalec oziroma opravi v najkrajšem možnem času. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
22. člen |
|
|
(izpad odvoza) |
|
|
V
primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile ali večjih ovir na
dovozu (sneg, zapora ceste ipd.), je izvajalec dolžen opraviti delo
takoj po odstranitvi ovire oziroma v najkrajšem možnem času zagotoviti
začasno odjemno mesto. |
|
|
|
|
|
23. člen |
|
|
(kosovni odpadki, nevarni odpadki iz gospodinjstva, drugi odpadki) |
|
|
(1) Odvoz kosovnih odpadkov in prevzem nevarnih odpadkov iz
gospodinjstev se izvajata na način in po programu iz tretjega odstavka
20. člena. |
|
|
(2) Prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev poteka po programu odvoza
iz 20. člena, ki ga določi izvajalec ob soglasju pristojnega organa
tako, da je zagotovljen strokoven prevzem teh odpadkov od
povzročiteljev. |
|
|
(3) Izvajalec lahko ob soglasju pristojnega organa občasno organizira
tudi zbiranje drugih odpadkov z značajem sekundarnih surovin, za katere
ni organiziranega rednega ločenega zbiranja. S soglasjem se določi
program in tehnologijo zbiranja. |
|
|
(4)V času obratovanja zbirnega centra je možno te odpadke oddati, v
skladu s Tehničnim pravilnikom, brezplačno. |
|
|
|
|
|
V.
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV |
|
|
|
|
|
24. člen |
|
|
(odlaganje odpadkov) |
|
|
(1) Ostanek odpadkov, kot je opredeljen s tem odlokom, je dovoljeno
odlagati samo na urejeno odlagališče, in sicer skladno z odlokom, ki
ureja odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov. |
|
|
(2) Določene vrste odpadkov je možno uporabiti za sanacijo degradiranih
površin. Pogoje za ureditev teh površin, izvedbo odlaganja oziroma
takšne sanacije in vrste odpadkov, ki jih je dovoljeno odlagati na ta
način, izvajalec določi z načrtom po predpisih o ravnanju z odpadki in o
posegih v prostor, izdanim ob soglasju pristojnega organa. |
|
|
|
|
|
25. člen |
|
|
(divja odlagališča) |
|
|
(1) Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja
(v nadaljnjem besedilu: divja odlagališča), se sanirajo v skladu z
odločbo pristojne inšpekcije ali nalogom pristojnega organa. |
|
|
(2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali druge
odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to
določenih krajev, je dolžen poravnati stroške sanacije. Če
povzročiteljev ni mogoče ugotoviti, izvede sanacijo divjega odlagališča
v okviru javne službe izvajalec in se stroški krijejo iz sredstev
občine. |
|
|
|
|
|
26. člen |
|
|
(kataster divjih odlagališč) |
|
|
(1) Divje odlagališče se do sanacije registrira v katastru divjih
odlagališč, ki ga v imenu in za račun občine vodi izvajalec in obravnava
v skladu z normativi za sanacijo divjih odlagališč. |
|
|
(2) Kataster divjih odlagališč se vodi v grafični in tekstualni oblik,
skladno z občinskim geografskim sistemom, vsebuje pa podatke o lokaciji
posameznega odlagališča, vrstah in količini odloženih odpadkov.
|
|
|
|
|
|
VI. FINANCIRANJE
JAVNE SLUŽBE |
|
|
|
|
|
|
|
|
27. člen |
|
|
(viri financiranja) |
|
|
(1) Financiranje javne službe se zagotavlja: |
|
|
-
iz plačil uporabnikov storitev javne službe, to je: |
|
|
a)
plačil pogodbenih povzročiteljev; |
|
|
b)
smetarine, ki jo plačujejo drugi povzročitelji; |
|
|
-
iz proračuna občine za namene določene s tem odlokom in drugimi
predpisi, |
|
|
-
iz dotacij, donacij in subvencij, |
|
|
-
iz sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,
|
|
|
-
iz drugih virov (iz prodaje ločeno zbranih frakcij, …). |
|
|
(2) Podrobnejši način obračunavanja obveznosti po viru iz točke a)
prejšnjega odstavka se določi v pravilniku o načinu obračunavanja
stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe, ki ga sprejme občinski
svet v obliki predpisa. |
|
|
(3) Obveznosti po viru iz točke a) prvega odstavka tega člena se
uporabnikom zaračunavajo po tarifi, ki jo na pobudo izvajalca in na
predlog župana v obliki predpisa sprejme občinski svet. Izvajalec je
pripravljeni predlog tarife dolžen uskladiti z občinsko upravo, dolžen
pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. |
|
|
(4) Obveznosti po viru iz točke a) prvega odstavka v svojem imenu in za
svoj račun (račun javne službe) zaračunava in pobira izvajalec. |
|
|
|
|
|
28. člen |
|
|
(pogodbeni povzročitelji) |
|
|
(1) Pogodbeni povzročitelji so tisti, katerih delovanje ali dejavnost
povzroča odpadke, ki po količini bistveno presegajo povprečno količino
odpadkov na gospodinjstvo v Občini. Odvoz se izvaja po potrebi. Cena je
lahko različna za različne kategorije povzročiteljev. Predpisane posode
za odpadke, v katere zbira odpadke pogodbeni povzročitelj, so v tem
primeru praviloma last povzročitelja, ki jih je dolžen tudi vzdrževati
in čistiti. Pogodbeni povzročitelj se lahko dogovori tudi za najem posod
pri izvajalcu ali se z njim dogovori za njihovo čiščenje in vzdrževanje. |
|
|
(2) Status pogodbenega povzročitelja pridobijo uporabniki poslovnih
objektov, katerim pavšalni obračun iz 30. člena preseže količino za
štiri osebe smetarine. |
|
|
(3) Povzročitelj pridobi status pogodbenega povzročitelja s sklenitvijo
pogodbe z izvajalcem. Sklenitev pogodbe z izvajalcem je skladno z
zakonom in tem odlokom obvezna. |
|
|
(4) Pogodbeni povzročitelj je dolžen izvajalcu predajati ločeno zbrane
biološke odpadke in |
|
|
ostanek odpadkov, lahko pa se z izvajalcem dogovori tudi za predajo
ostalih ločeno zbranih frakcij odpadkov. |
|
|
|
|
|
29. člen |
|
|
(vsebina plačil uporabnikov storitev javne službe) |
|
|
Smetarina in plačila pogodbenih povzročiteljev predstavljajo prihodek,
ki ga za ravnanje z odpadki, ki ga zagotavlja javna služba, plačujejo
povzročitelji. |
|
|
|
|
|
30. člen |
|
|
(smetarina) |
|
|
(1) Smetarino plačujejo vsi povzročitelji odpadkov, ki nimajo statusa
pogodbenega povzročitelja (drugi povzročitelji). Smetarina se zaračunava
in plačuje praviloma dvomesečno. Smetarina je lahko diferencirana za
različne kategorije povzročiteljev. |
|
|
(2) Merilo za določitev smetarine je: |
|
|
-
za gospodinjstva: pavšalno določena količina oddanih odpadkov na osebo
na mesec, ugotovljena kot povprečna količina vseh odpeljanih odpadkov na
osebo na območju občine, izražena v kg. |
|
|
-
za uporabnike počitniških objektov: pavšalno določena količina oddanih
odpadkov za dve osebi na način iz prve alineje |
|
|
-
za poslovne dejavnosti oz. za uporabnike poslovnih prostorov: pavšalno
določena količina oddanih odpadkov sorazmerno s površino poslovnih
prostorov, pri čemer se za vsakih 15 m2 poslovne površine upošteva
količina za eno osebo iz prve alineje; pavšalna količina za eno osebo
iz prve alineje je tudi minimalna pavšalna količina, ki se zaračuna
nosilcu poslovne dejavnosti. |
|
|
-
Za poslovne dejavnosti oz. uporabnike prostorov, ki se uporabljajo za
opravljanje dejavnosti predelave grozdja in vina, zorenja vina,
polnjenje in skladiščenje vina, ponudbe in prodaje vina in hrane ter
vseh prostorov, ki z njimi predstavljajo funkcionalno celoto: pavšalno
določena količina oddanih odpadkov sorazmerno s površino poslovnih
prostorov, pri čemer se za vsakih 17,5 m2 poslovne površine upošteva
količina za eno osebo iz prve alineje; pavšalna količina za eno osebo
iz prve alineje je tudi minimalna pavšalna količina, ki se zaračuna
nosilcu te dejavnosti. Pri pavšalnem obračunu smetarine glede na
površino poslovnih prostorov se uporablja površina, ki je podlaga za
obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini. |
|
|
(3) Smetarino so na podlagi obveznosti, določene z zakonom in tem
odlokom, dolžni plačevati vsi povzročitelji, ki so po tem odloku dolžni
zbirati odpadke, ne glede na to, ali odpadke odlagajo ali ne in ne glede
na vrsto oziroma način odvoza odpadkov, razen pogodbenih povzročiteljev.
|
|
|
(4) Obveznost plačevanja smetarine nastane za povzročitelja: |
|
|
-
z dnem začetka izvajanja odvoza odpadkov |
|
|
-
z dnem vselitve oz. rojstva (za fizično osebo) |
|
|
-
z dnem začetka uporabe počitniškega objekta |
|
|
-
z dnem pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem
ali upravljanje |
|
|
-
z dnem začetka izvajanja poslovne dejavnosti. |
|
|
(5) V kolikor povzročitelj ne ločuje odpadkov ali drugače ravna v
nasprotju z navodili za odlaganje, ga je izvajalec dolžen na to na
primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posodi). Če
povzročitelj tudi po pridobitvi opozorila ne upošteva navodil za
odlaganje, mu lahko izvajalec, ne glede na druge določbe tega odloka, v
okviru smetarine zaračuna dodatne stroške zaradi nepravilnega odlaganja
odpadkov. |
|
|
(6) V kolikor se povzročitelj in izvajalec dogovorita o storitvi, ki
presega vsebino javne službe, ki je predpisana s tem odlokom (npr. odvoz
iz zbirnega mesta, namesto iz odjemnega…), je plačilo povzročitelja v
tem delu prihodek javne službe. |
|
|
(7) Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu javne
službe pridobitev potrebnih podatkov uporabnikov storitev javne službe
za obračun smetarine iz druge alineje in sicer: |
|
|
-
število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na
območju občine |
|
|
-
podatke o nosilcih gospodinjstev |
|
|
-
podatke o lastnikih oz. uporabnikih počitniških objektov |
|
|
-
podatke o površinah poslovnih objektov |
|
|
-
podatke o datumu vselitve oz. izselitve |
|
|
-
podatke o začetku oz. koncu izvajanja dejavnosti. |
|
|
|
|
|
31. člen |
|
|
(dolžnost obveščanja) |
|
|
(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov,
mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu pisno prijaviti začetek
uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov
najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom
povzročanja odpadkov in se z izvajalecm dogovoriti o kraju prevzemnega
mesta, številu predpisanih posod za zbiranje odpadkov in njihovi dobavi
ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. |
|
|
(2) Povzročitelj je dolžen najkasneje v petih dneh po nastanku pisno
obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun
smetarine. |
|
|
(3) V primeru, ko se ugotovi, da je povzročitelj izvajalca oškodoval s
posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega
odstavka ali če mu ustreznih podatkov ni posredoval oziroma ni
pravočasno posredoval, lahko izvajalec povzročitelju zaračuna razliko
med zaračunano in dejansko smetarino, ki bi mu jo zaračunal, če bi
povzročitelj posredoval pravilne podatke ali bi mu jih posredoval
pravočasno, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne obračuna po
nepravilnih oziroma lažnih podatkih. |
|
|
|
|
|
VII. PROGRAMI
JAVNE SLUŽBE IN POROČANJE |
|
|
|
|
|
32. člen |
|
|
(programi javne službe, poročanje) |
|
|
(1) Izvajalec je dolžen vsako leto pripraviti predlog letnega programa
javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o
poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe najkasneje do 15.11.
vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program
sprejema občinski svet. |
|
|
(2) Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja gospodarske
javne službe po tem odloku mora izvajalec pripraviti in pristojnemu
organu predložiti predlog dolgoročnega plana javne službe za obdobje
naslednjih petih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje
infrastrukture. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec dolžen
pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let.
Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejema občinski
svet. |
|
|
(3) Izvajalec je dolžen najkasneje do 31.5. vsakega naslednjega leta
pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju
gospodarske javne službe v preteklem letu. |
|
|
(4) Podrobnejša vsebina programov iz prvega in drugega odstavka ter
poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe iz
prejšnjega odstavka se določi v koncesijski oziroma drugi ustrezni
pogodbi. |
|
|
|
|
|
VIII. NADZOR |
|
|
|
|
|
33. člen |
|
|
(izvajanje nadzora, obveščanje) |
|
|
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo organi občinskega
nadzora in inšpekcije, pristojne državne inšpekcijske službe ter
policija v okviru svojih pristojnosti. |
|
|
(2) Pooblaščene osebe izvajalca so dolžne ugotovljene kršitve določil
odloka dokumentirati in o tem obvestiti organ občinskega nadzora. |
|
|
|
|
|
34. člen |
|
|
(ravnanje v primeru ugotovljenih kršitev) |
|
|
V
primeru kršitve določil tega odloka organ občinskega nadzora ali
pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja, uvede
postopek za kaznovanje kršilca odloka in o tem obvesti pristojni organ. |
|
|
IX. ODLAGANJE
OSTANKOV KOMUNALNIH ODPADKOV |
|
|
|
|
|
35. člen |
|
|
(gospodarska javne služba odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov) |
|
|
Gospodarska javne služba odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov se izvaja na način, ki ga predpiše sedežna občina,
kjer se ta dejavnost izvaja. |
|
|
|
|
|
X. KAZENSKE
DOLOČBE |
|
|
|
|
|
36. člen |
|
|
(opredelitev prekrškov in glob) |
|
|
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec, če: |
|
|
1.
odvaža odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena (prvi odstavek 21.
člena); |
|
|
2.
ne odvaža odpadkov v skladu s sprejetim letnim načrtom, ali ne prazni
vseh namenskih predpisanih posod, ne glede na njihovo napolnjenost
(drugi in tretji odstavek 21. člena); |
|
|
3.
ne poskrbi za pravočasno dopolnitev kapacitet za opravljanje javne
službe, če njegove kapacitete občasno ali zaradi višje sile tega ne
omogočajo (četrti odstavek 21. člena), |
|
|
4.
v rokih iz 32. člena odloka pristojenmu organu ne predloži letnega ali
dolgoročnega programa gospodarske javne službe po tem odloku oziroma
poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe. |
|
|
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna
oseba izvajalca. |
|
|
|
|
|
37. člen |
|
|
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
|
|
|
-
odloži odpadke, ki bi jih morala predati izvajalcu, ali druge odpadke
izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev
(drugi odstavek 25. člena), |
|
|
-
kot upravljavec trgovskega ali gostinskega lokala, javne zgradbe,
parkirišča ali druge javne površine ob objektu oziroma na njem ne
postavi košev za odpadke in posod za ločeno zbiranje odpadkov oziroma
zbiralnic, kot tudi, če košev za odpadke ne prazni redno v tipizirane
posode za odpadke (tretji odstavek 14. člena), |
|
|
-
kot upravljavec javne površine ne zbira odpadkov z javne površine
oziroma jih ne predaja izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki (tretji
odstavek 14. člena). |
|
|
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe,
ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka. |
|
|
(3) Za storitev katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena se
posameznik, ki tak prekršek stori v zvezi s samostojnim opravljanjem
dejavnosti, kaznuje z globo 1400 EUR. |
|
|
(4) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba,
ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
(5) Plačilo stroškov sanacije iz drugega odstavka 25. člena ne
izključuje odgovornosti za prekršek. |
|
|
|
|
|
38. člen |
|
|
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik,
ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če : |
|
|
1.
brez pooblastila izvajalca na zbirnem centru izvaja razvrščanje,
prebiranje, obdelavo ali predelavo posameznih frakcij odpadkov (15.
točka 3. člena); |
|
|
2.
nepooblaščeno izvaja dejavnost z elementi javne službe na območju
občine (4. člen odloka); |
|
|
3.
ne oddaja izvajalcu javne službe komunalnih odpadkov ali jih ne oddaja
na ustrezen oziroma predpisan način (prvi in drugi odstavek 10. člena); |
|
|
4.
ne zbira in odlaga odpadkov ločeno na predpisan način (prvi in drugi
odstavek 11. člena); |
|
|
5.
kot investitor ne izvede izgradnje zbirnega ali odjemnega prostora ali
zbiralnice skladno z upravnim aktom, ki omogoča investicijo ali zbirnega
prostora prvič ne opremi z namenskimi predpisanimi posodami za biološke
odpadke in za ostanek odpadkov (prvi odstavek 14. člena); |
|
|
6.
uredi ali preuredi ali vzdržuje zbirni prostor izven objekta oziroma
odjemni prostor v nasprotju s pogoji iz 16. člena; |
|
|
7.
brez predpisanega dovoljenja uporablja odpadke za sanacijo
degradiranih površin ali jih odlaga v nasprotju z pogoji in predpisano
obliko izvedbe iz dovoljenja ali ob uporabi vrste odpadkov, ki ni
dovoljena (drugi odstavek 24. člena); |
|
|
8.
ne obvesti takoj izvajalca o začetku povzročanja odpadkov na območju,
kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov (prvi odstavek
30. člena); |
|
|
9.
ne obvesti izvajalca v petih dneh po nastanku o spremembi, ki vpliva
na izračun smetarine (drugi odstavek 30. člena) ali mu posreduje
nepravilen datum ali da drugačne napačne podatke (tretji odstavek 30.
člena). |
|
|
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe,
ki stori prekršek iz prvega odstavka. |
|
|
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba,
ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka. |
|
|
|
|
|
39. člen |
|
|
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik,
ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če : |
|
|
1.
na zbirnem prostoru ali na zbiralnici in na za ta namen določenih
prostorih ne odloži odpadkov v ustrezno namensko predpisano posodo (prvi
odstavek 12. člena), razen v primeru iz tretjega odstavka 12. člena; |
|
|
2.
odpadkov ne zbira ločeno na način kot ga določi izvajalec ali drugače
ravna v nasprotju z navodili za odlaganje (drugi odstavek 11. člena,
peti odstavek 30. člena); |
|
|
3.
napolni predpisano posodo tako, da je ni mogoče zapreti (prvi odstavek
12. člena); |
|
|
4.
večje količine odpadkov, ki presega prostornino razpoložljivih
predpisanih posod, ne odloži poleg ustrezne posode v namenski predpisani
vreči (drugi odstavek 12. člena); |
|
|
5.
po odvozu odpadkov takoj ne prestavi predpisane posode z odjemnega
prostora nazaj na zbirni prostor (prvi odstavek 19. člena); |
|
|
6.
onesnaži zbirni ali odjemni prostor ali pot med zbirnim in odjemnim
prostorom in ne poskrbi za takojšnje očiščenje onesnažnosti (drugi
odstavek 19. člena); |
|
|
7.
s čemer koli ovira dostop do odjemnega prostora ali zbiralnice (tretji
odstavek 19. člena); |
|
|
8.
brez dovoljenja izvajalca prebira, prelaga ali odvaža odpadke iz
zbrinih ali odjemnih mest (šesti odstavek 19. člena). |
|
|
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe,
ki stori prekršek iz prvega odstavka. |
|
|
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba,
ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka. |
|
|
(4) Plačilo stroškov sanacije iz tretjega odstavka 19. člena ne
izključuje odgovornosti za prekršek. |
|
|
|
|
|
XI. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
|
|
40. člen |
|
|
(uskladitev katastrov) |
|
|
Kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic (18. člen) ter
kataster divjih odlagališč (26. člen) mora izvajalec uskladiti z
dejanskim stanjem najkasneje v roku osemnajst mesecev po uveljavitvi
tega odloka. |
|
|
|
|
|
41. člen |
|
|
(Tehnični pravilnik) |
|
|
Osnutek pravilnika z obrazložitvijo iz 5. člena tega odloka pripravijo
strokovne službe občinske uprave najkasneje v roku 12 mesecev po
uveljavitvi tega odloka in je obvezni del dokumentacije za razpis
koncesije oziroma druge oblike javno-zasebnega partnerstva.. |
|
|
|
|
|
42. člen |
|
|
(Pravilnik o načinu obračunavanja stroškov, Tarifa) |
|
|
Obrazložen osnutek pravilnika o načinu obračunavanja stroškov, povezanih
z izvajanjem javne službe, ter tarife (drugi in tretji odstavek 27.
člena odloka) pripravijo strokovne službe občinske uprave v roku 6
mesecev od uveljavitve tega odloka in je obvezni del dokumentacije za
razpis koncesije oziroma druge oblike javno-zasebnega partnerstva. |
|
|
|
|
|
43. člen |
|
|
(izvajalec javne službe) |
|
|
Koncesija oziroma druga oblika javno-zasebnega partnerstva za izvajanje
javne službe po tem odloku se osebi zasebnega prava iz 4. člena tega
odloka podeli po prenehanju veljavnosti pravnega razmerja med Občino in
dosedanjim izvajalcem javne službe, veljavnega na dan uveljavitve tega
odloka. |
|
|
|
|
|
44. člen |
|
|
(prenehanje veljavnosti starega odloka) |
|
|
Z
uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s
komunalnimi odpadki na območju Občine Brda (Uradno glasilo 17/97). |
|
|
|
|
|
45. člen |
|
|
(uveljavitev odloka) |
|
|
Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi. |
|
|
|
|
|
Številka: 3547-10/2008 |
|
|
Datum: 2.12.2008 |
|
|
|
|
|
|
Občina Brda |
|
Župan Franc
Mužič |
|
|