Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09)
ter 16. člena
Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99,
55/00, 16/03) je Občinski svet Občine Braslovče na 24. seji dne 7. 4.
2010 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za del območja urejanja PA6 – Vikend naselje Letuš –
desni breg |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(pravna podlaga) |
(1) V skladu s
Strategijo prostorskega razvoja in s Prostorskim redom Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 16/08) občinski svet sprejme Odlok o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja PA6 – Vikend
naselje Letuš – desni breg (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št.
66-2009, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o. |
(2) Pravna podlaga za
pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt
(Uradni list RS, št. 33/07). |
II.
VSEBINA |
2. člen |
(vsebina OPPN) |
(1) OPPN vsebuje
tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del
obsega naslednje vsebine: |
– opis prostorske
ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom |
– umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
– zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
– rešitve in ukrepi
za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
– rešitve in ukrepi
za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
– rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom |
– načrt parcelacije
|
– etapnost izvedbe
prostorske ureditve |
– velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
|
– usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
|
(3) Grafični del
obsega naslednje vsebine: |
GRAFIČNI NAČRT 1:
»Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče«
|
GRAFIČNI NAČRT 2:
»Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem« |
GRAFIČNI NAČRT 3:
»Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji« |
GRAFIČNI NAČRT 4:
»Zazidalna situacija« |
GRAFIČNI NAČRT 5:
»Zasnova gospodarske infrastrukture« |
GRAFIČNI NAČRT 6:
»Načrt parcelacije« |
(4) Sestavni del tega
odloka so tudi naslednje priloge: |
– izvleček iz
hierarhično višjega prostorskega akta |
– prikaz stanja
prostora |
– strokovne podlage
|
– smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora |
– obrazložitev in
utemeljitev |
– povzetek za javnost
|
– geodetski načrt s
certifikatom |
– geološko poročilo
|
– podatki o lastnikih
zemljišč. |
III. OBMOČJE |
3. člen |
(območje OPPN) |
Območje OPPN zajema
dve parceli, in sicer št. 469/388 in 469/389, k.o. Letuš. Območje OPPN
je veliko cca 1200 m2. Območje se nahaja znotraj vikend naselja na
desnem bregu Savinje, vzhodno od strnjenega naselja Letuš, na območju,
imenovanem (Letuška) Gmajna. |
IV. OPIS PROSTORSKE
UREDITVE |
4. člen |
(opis prostorske
ureditve, ki se načrtuje z OPPN) |
(1) V preteklosti so
bili na območju iz 3. člena tega odloka v veljavi prostorsko ureditveni
pogoji, ki pa so bili s sprejetjem Strategije prostorskega razvoja in
Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08)
razveljavljeni. S sprejetjem novih prostorskih aktov je zaradi neurejene
prometne in komunalne infrastrukture za to območje, predvsem pa zaradi
večje širitve poselitve, predpisan občinski lokacijski načrt (po novem
občinski podrobni prostorski načrt). Z njim je potrebno vzpostaviti
boljšo kvaliteto bivanja, pogoje za širitev poselitve ter ustrezno
prometno in komunalno opremljenost celotnega naselja. |
(2) Ker občina
oziroma lastniki preostalih zemljišč v tem naselju trenutno ne
načrtujejo OPPN za celotno območje, je občina predlagala, da prične s
postopkom priprave OPPN samo za navedeni parceli. Tako je predmet tega
odloka zgolj območje iz 3. člena. |
V. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
(opis vplivov in
povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
Obravnavano območje
se nahaja na robu že zgrajenega območja individualnih stanovanjskih ter
počitniških stavb. Te počitniške stavbe se postopoma transformirajo v
stanovanjske. V naravi območje OPPN predstavlja prosto parcelo,
namenjeno gradnji, ki se nahaja na širšem območju obdelanih kmetijskih
površin na eni, in na že urbaniziranem območju na drugi strani. V
bližini območja poteka ustrezna prometna povezava, in sicer občinska
cesta med Letuško gmajno in Malimi Braslovčami, navezava na to
prometnico je mogoča preko zemljiške parcele št. 469/388, k.o. Letuš, ki
je v lasti investitorja. Tudi ostala gospodarska infrastruktura je na
širšem območju v večji meri že izvedena, možni so priključki na vodovod
in elektriko v neposredni bližini območja OPPN. Tako predvidena gradnja
na obravnavanem območju morfološko predstavlja širitev poselitve proti
zahodu. |
6. člen |
(opis rešitev
načrtovanih objektov in površin) |
(1) Znotraj
ureditvenega območja je predvidena gradnja ene enostanovanjske stavbe.
Objekt je umeščen na parc. št. 469/389, k.o. Letuš. Stavba se bo
prometno napajala preko dovoza po parceli št. 469/388, k.o. Letuš, ki je
v lasti investitorja. Dovoz se priključuje na občinsko cesto Male
Braslovče – Letuška gmajna vzhodno od predvidene stanovanjske stavbe.
|
(2) Najvzhodnejši del
parcele št. 469/388, k.o. Letuš, po katerem v naravi poteka občinska
cesta iz prejšnjega odstavka, se prenese v javno dobro v last Občine
Braslovče kot lastnika in upravljavca. |
7. člen |
(lokacijski pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
(1) Vrste dopustnih
gradenj in izvedbe drugih del |
Na območju OPPN je
dopustna: |
– gradnja novega
objekta, |
– rekonstrukcija, pri
čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10%; povečanje
prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba presega
maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani
za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru
obstoječih gabaritov obstoječe stavbe, |
– odstranitev objekta
in |
– vzdrževanje.
|
(2) Stavba
|
Dovoljena je gradnja
ene enostanovanjske stavbe okvirnih dimenzij cca 12.00 x 10.00 m ter
etažnosti do P+M, pri čemer se šteje, da kolenčni zid v mansardi ne
presega višine 1.0 m. Usmerjenost slemena je vzporedno z najdaljšo
stranico objekta, tj. v smeri SV–JZ. Značilnosti objekta naj v čim večji
možni meri sledijo značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih
objektov, pri čemer je možno: izjemoma možni balkoni in drugi
arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi
naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od
30 do 45°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov
streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeča
barva, možno drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s
prevladujočimi elementi v naselju, možna uporaba drugačnih materialov in
barv kritine, ki naj bo skladna s prevladujočimi elementi naselja. Od
sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 2.00 m. Na JZ strani
je lahko stavba postavljena na sam parcelni rob skladno z grafičnim
delom tega OPPN. Možni so tudi manjši odmiki od zgoraj navedenih ob
predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Vsi odmiki od
meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenja požara
na sosednje objekte oziroma morajo biti skladni z zakonodajo s področja
varstva pred požari. Koto pritličja stanovanjskega objekta je dopustno
dvigniti nad nivo visoke vode. |
(3) Zunanja ureditev
|
Okolica objektov naj
bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so manjše
zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo
izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru
zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne
sme uporabljati škropiv. Dovozne in parkirne površine naj bodo tlakovane
s travnimi ploščami. Kote terena na območju OPPN (parkirišča, ceste,
manipulativne površine ipd.) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih
zemljišč. |
(4) Geomehanski
pogoji in usmeritve |
Pri načrtovanju je
potrebno v celoti upoštevati geološko-geomehansko mnenje (Premogovnik
Velenje, d.d., avgust 2009, št. dok. M – 565/2009) iz katerega so
povzeti naslednji pogoji temeljenja: |
»Temeljenje objekta
bo izvedeno v peščenem produ. |
V primeru izvedbe
izkopa je (tudi v odvisnosti od predhodnih padavin), mogoče pričakovati
določene količine dotoka vode v gradbeno jamo; v primeru, da se bo
podzemna voda pojavila v izkopih za temelje, je potrebno poskrbeti, da
se bo zdrenirala na najnižjo koto in odtekala ali črpala in ne bo
ovirala izvajanja temeljenja. |
Vkopane dele objekta
je smiselno hidroizolirati. Ob hidroizoliranih temeljih je smiselno
ohraniti (filterni) zasip z drenažno funkcijo in to navezati na
odvodnjevalni sistem. |
Neposredno zamakanje
in predvsem izpiranje tal ob objektu je potrebno preprečevati.
|
Zaradi heterogenih
karakteristik temeljnih tal bi priporočili vgradnjo primerne armature.
|
Varianta izvedbe
temeljne plošče na izravnanem terenu (platoju) zahteva pripravo terena
tako, da se komprimira peščen prod in tampon. Nasutje se vgrajuje od
peščenega proda v plasteh debeline do 0.4 m in sproti komprimira –
uvalja. Priporočljivo je, da se utrditev preveri glede na načrtvano
obremenitev, verjetno pa bo potreben modul stisljivosti okrog Mv = 60
Mpa.« |
(5) Pogoji za
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov |
Dovoljena je
postavitev ograje višine do 1.80 m okoli objekta, in sicer na sam rob
parcele, namenjene gradnji, od roba predvidenega cestišča pa mora biti
oddaljena najmanj 1.00 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na
cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti.
Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati
višine 0.80 m. Enaki pogoji veljajo tudi za ograje, ki so izvedene kot
žive meje (razraščene grmovnice). Dovoljena je tudi gradnja bazena,
nadstreškov, ute in samostojne garaže dimenzij do 5.00 x 6.00 m in
drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za
lastne potrebe, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj
2.00 m. |
VI. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
8. člen |
(prometna
infrastruktura, energetska infrastruktura, telekomunikacijska
infrastruktura, meteorna in fekalna kanalizacija, vodovod in obveznost
priključevanja) |
(1) Prometna
infrastruktura |
Stavba se bo prometno
napajala preko dovoza po parceli št. 469/388, k.o. Letuš, ki je v lasti
investitorja. Dovoz se priključuje na občinsko cesto JP990391 (Male
Braslovče–Letuška gmajna) vzhodno od predvidene stanovanjske stavbe.
Najvzhodnejši del parcele št. 469/388, k.o. Letuš, po katerem v naravi
poteka občinska cesta iz prejšnjega odstavka, se prenese v javno dobro v
last Občine Braslovče kot lastnika in upravljavca. Pri rekonstrukciji
navedene občinske ceste JP990391 je potrebno zagotoviti možnost
razširitve le-te ter izgradnjo pločnika, ki posega na obravnavane
parcele. Širina ceste mora biti najmanj 5.00 m. Znotraj parcele je
potrebno za potrebe objekta zagotoviti vsaj dve parkirni mesti. Zunanja
ureditev ne sme vplivati na prometno varnost na javnih cestah.
|
(2) Energetska
infrastruktura |
Energija za napajanje
stavbe je na voljo na NN omrežju, ki se napaja iz TP Zelenjak izvoz
Povše–Harnik. |
Pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja si mora investitor od Elektro Celje d.d. pridobiti
soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje. |
(3)
Telekomunikacijska infrastruktura |
Na območju OPPN ni
javnega TK omrežja. |
Kolikor bo območje
OPPN priključeno na javno TK omrežje, je potrebno predvideti trase za
priklop na javno TK omrežje. Točko priključitve poda na zahtevo
investitorja ali projektanta Telekom Slovenije. Pred izdajo soglasja je
treba priložiti projekt TK omrežja. |
(4) Meteorna in
fekalna kanalizacija |
Na območju še ni
zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, je pa predvideno in se mora
po njegovi izgradnji predvideni objekt nanj priključiti. Do njegove
izgradnje pa je potrebno fekalne vode odvajati v malo čistilno napravo,
dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z Uredbo o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav
(Uradni list RS, št. 98/07). Po izgradnji kanalizacijskega sistema in
obvezni priključitvi objekta na javno kanalizacijo, se mala komunalna
čistilna naprava ukine. |
Pri načrtovanju
meteorne in fekalne kanalizacije je potrebno v celoti upoštevati
geološko-geomehansko mnenje (Premogovnik Velenje, d.d., avgust 2009, št.
dok. M – 565/2009) iz katerega so povzeti naslednji pogoji: |
»Na obravnavani
lokaciji je pod zelo tanko preperino plast peščenega proda. |
Ureditev odvajanja
meteornih (in komunalnih) voda je glede na geološko sliko mogoča tudi s
ponikanjem, saj so pod površino prisotne dobro prepustne plasti.
|
Prisotnost podzemne
vode je stalna, vendar nivo precej niha, smiselni so ukrepi za
kontrolirano odvodnjavanje meteornih vod.« |
Čiste meteorne vode
se ponikajo v podtalje, onesnažene pa je potrebno očistiti preko
lovilcev olj ali maščob. |
Na območju
manipulacijskih površin se predvidijo travne plošče, okolica objektov pa
se v čim večji meri zatravi. |
(5) Vodovod
|
Oskrba z vodo je
možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE O 90 mm, ki se
nahaja na območju OPPN ter poteka po severovzhodnem delu parcele št.
469/388, k.o. Letuš ob cestnem telesu. Minimalni odmik od javnega
vodovoda mora znašati najmanj 4.00 m. Priključek mora ustrezati potrebam
izgradnje zunanje hidrantne veje, ki morajo biti del internega
vodovodnega omrežja. |
Trasa javnega
vodovoda naj se izbira po prometnih površinah (cestah). |
Na trasi javnega
vodovoda in kanalizacije (tudi na hišnih priključkih) ni dovoljeno
postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov in podobno; prav tako
ni dovoljeno na trasi saditi dreves ali drugih trajnih nasadov.
|
Pred priključitvijo
na javno vodovodno omrežje si mora investitor novih objektov pridobiti
soglasje JKP Žalec, d.o.o. |
(6) Obveznost
priključevanja |
Predvideni objekti se
morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.
|
Po izgradnji
kanalizacijskega sistema in obvezni priključitvi objekta na javno
kanalizacijo, se mala komunalna čistilna naprava ukine. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
9. člen |
(kulturna dediščina) |
Na obravnavanem
območju se ne nahajajo zavarovane enote kulturne dediščine. Zato ni
potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih
soglasij. |
VIII. REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
10. člen |
(varstvo voda,
varstvo pred hrupom, varstvo zraka, ravnanje z odpadki, varstvo tal in
ohranjanje narave) |
(1) Varstvo voda
|
Predviden objekt se
bo začasno priključil na malo čistilno napravo, v prihodnosti pa na
javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo po izgradnji
kolektorjev odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno
čistilno napravo. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno
vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na
podlagi vodnega soglasja. |
(2) Varstvo pred
hrupom |
Na podlagi Uredbe o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05)
sodi obravnavano območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to
območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45
dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom
morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma
njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati
predpisane mejne ravni hrupa. |
(3) Varstvo zraka
|
Predviden objekt ne
sme predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po
toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter
ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi
ravni. |
(4) Ravnanje z
odpadki |
Za objekt je potrebno
zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob
objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in
odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno
mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz
vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora
ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja
izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(5) Varstvo tal
|
Rodovitni del prsti,
ki bo odstranjen med gradnjo je potrebno ustrezno deponirati ter
uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. |
(6) Ohranjanje narave
|
Na obravnavanem
območju se ne nahajajo naravne vrednote. Zato ni potrebno pridobiti
naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij. Se pa vzhodno od
obravnavanega območja, v oddaljenosti pribl. 15 m od vzhodne meje
parcele št. 469/388, k.o. Letuš, nahaja ekološko pomembno območje, zato
naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri
ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih
ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij
in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom
ali dejavnostjo prekinjena. |
IX. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z
VARSTVOM PRED POŽAROM |
11. člen |
(rešitve in ukrepi) |
(1) Pri pripravi akta
so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 –
UPB) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z
ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni
pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja
širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja.
Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba
za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih
skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za
gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št.
83/05). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o
varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) ter Pravilnik o
požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05,
14/07). Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz
zasnove požarne varnosti, ki je sestavni del projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(2) Upoštevati je
potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način
gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje sprememb in
dopolnitev ZN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO
Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna
nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let,
1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz
karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8. |
(3) Območje OPPN je
ob visokih vodah vodotoka Savinja poplavno ogroženo. Zato je pri
nadaljnjem načrtovanju potrebno upoštevati Hidrološko-hidravlično
študijo za gradnjo stanovanjskega objekta na parcelah št. 469/385 in
469/386, k.o. Letuš (Inženiring za vode, d.o.o., Ljubljana, št. proj:
A90-FR/09, datum: december 2009) iz katere na tem mestu smiselno
povzemamo naslednje pogoje za gradnjo: |
– pritličje
načrtovane enostanovanjske stavbe se postavi vsaj na koto 303.30 m n.m.,
kar je min. 30 cm nad obstoječi teren, |
– kolikor bi želeli
bistveno izboljšati poplavno varnost načrtovane enostanovanjske stavbe,
bi moralo biti pritličje postavljeno nad rob ježe, |
– okoliški teren se
ohrani na obstoječih kotah, odsvetuje se izvedba objektov, ki bi bili v
primeru pojava izjemnih vod postavljeni prečno na tok vode (npr. zidovi
ob robovih parcel); prav tako je nujno, da se vzdolž ježe ohrani pas
nižjega terena. |
(4) Pri posegih na
območju OPPN je potrebno v celoti upoštevati geološko-geomehansko mnenje
(Premogovnik Velenje, d.d., avgust 2009, št. dok. M – 565/2009) iz
katerega je povzeta naslednja ocena podzemnih voda: |
– s konkretnimi
podatki o nivoju podzemne vode izdelovalec geološko-geomehanskega mnenja
ne razpolaga, saj opazovalni objekti tu niso locirani |
– ugotoviti je
mogoče, da se podzemna voda v prodno peščenem zasipu vsekakor nahaja,
vendar je njeno nihanje lahko precejšnje in predvsem odvisno od
bližnjega vodotoka – Savinje – ter padavin |
– glede na
neprepustno sivico, se podzemna voda nahaja nad podlago. |
(5) Zaradi možnega
visokega nivoja podtalnice ter ukrepov protipoplavne zaščite izvedba
kletne etaže na območju OPPN ni dovoljena. |
(6) Območje OPPN se
nahaja na uravnanem terenu, kjer po do sedaj znanih podatkih ne prihaja
do škodljivega delovanja erozije in plazov. S tega vidika niso
predvideni ukrepi za preprečevanje teh pojavov. Kljub temu je pred
kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja
skladno s tem odlokom potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z
njim prilagoditi način gradnje, prav tako pa se kot ukrepi upoštevajo
določila 4. točke 7. člena tega odloka (Geomehanski pogoji in
usmeritve). |
(7) Pri gradnji novih
objektov je potrebno ojačiti prvo ploščo, če je le-to potrebno v skladu
z veljavno zakonodajo s področja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
X. NAČRT PARCELACIJE |
12. člen |
(parcelacija) |
Načrt parcelacije
vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji in je prikazan v grafičnem delu
OPPN. Določena je ena parcela, namenjena gradnji. |
XI. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
13. člen |
(etapnost) |
Načrtovane ureditve
se izvedejo v enotni etapi. Rekonstrukcija oziroma razširitev dovozne
ceste in izgradnja pločnika se lahko izvedejo naknadno. |
XII. DOPUSTNA
ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
14. člen |
(velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) |
(1) Pri nadaljnjem
načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje ali povečanje tlorisnih
gabaritov objektov, pri čemer se ne sme presegati naslednjih faktorjev
izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji: |
Fi (faktor izrabe) =
0,8 |
Fz (faktor
zazidanosti) = 0,4. |
Pri tem se šteje, da
je faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji določen kot razmerje
med zazidano površino (vseh objektov, tudi enostavnih in nezahtevnih) in
celotno površino parcele, namenjene gradnji, faktor izrabe parcele,
namenjene gradnji pa je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino
vseh objektov (tudi enostavnih in nezahtevnih) in celotno površino
parcele, namenjene gradnji. |
(2) Dovoljena so tudi
manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev,
vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih gradbenih
parcel. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam
vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh. |
(3) Meje parcel,
namenjenih za gradnjo so določene okvirno, možne so tudi korekcije,
vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo OPPN. |
(4) Ravno tako so
dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri
nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa
ne smejo vplivati na izvedbo OPPN in ne smejo poslabšati prostorskih in
okoljskih razmer. |
(5) Dovoljena so
odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva
prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami
tehnologiji izvedbe. |
(6) Odstopanja od
rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim
interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih
le-ta zadevajo. |
XIII.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
15. člen |
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
OPPN
preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina
Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja
hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja
prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove
veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se
smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. |
XIV.
KONČNE DOLOČBE |
16. člen |
(dostopnost) |
Projekt iz 1. člena
tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na
Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor. |
17. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna
področja. |
18. člen |
(začetek veljavnosti) |
Odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3505/02/2010 |
Braslovče, dne 7.
aprila 2010 |
|
Župan |
Občine Braslovče
|
Marko Balant l.r. |