Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl.
US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), Sklepa o ugotovitvi stanja in
nadaljevanju postopkov priprave Občinskega podrobnega prostorskega
načrta za območje EUP z oznakami ML 7/1-13 Mlaka pri Kranju (Uradni list
RS, št. 29/18) ter 22. člena Statuta Mestne občine Kranj
(UPB-1, Uradni list RS, št. 30/17) je Svet Mestne občine Kranj na 40.
seji dne 19. septembra 2018 sprejel |
|
O D L
O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje EUP z oznakami ML
7/1-13 Mlaka pri Kranju |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet in podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) |
|
S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje EUP z
oznakami ML 7/1-13 Mlaka pri Kranju (v nadaljevanju: OPPN), ki skladno
sprejetemu Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 74/14, 9/16, 20/17, 63/17, 1/18 – teh. popr. in
23/18 – popr.) obravnava prostorske ureditve severozahodnega dela
Urbanističnega načrta mesta Kranj. OPPN je izdelala RRD, Regijska
razvojna družba d.o.o. iz Domžal v aprilu 2018 (dopolnjen osnutek) pod
številko projekta 07/2018, ga na podlagi stališč do predhodno prejetih
pripomb in predlogov dopolnila ter na podlagi stališč, in sklepov Sveta
Mestne občine Kranj v mesecu avgustu 2018 preoblikovala v predlog.
Skladno odločbi MOP RS, št. 354-19-64/2004 v postopku priprave in
sprejemanja plana ni bilo potrebno izvesti postopka celovite presoje
vplivov na okolje, izdelano pa je Okoljsko poročilo za OPPN in ustrezne
strokovne podlage. |
|
2. člen |
|
(vsebina in namen OPPN) |
|
OPPN
določa območje obravnave, upoštevajoč določila Izvedbenega prostorskega
načrta MOK, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih
ureditev, podlage za parcelacijo, etapnost izvedbe prostorske ureditve,
rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
in dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev z usmeritvami za določitev
meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. |
|
3. člen |
|
(sestava OPPN) |
|
OPPN
sestavlja tekstualni in grafični del. |
(A)
Tekstualni del |
Tekstualni del vsebuje naslovnico, odlok, povzetek glavnih tehničnih
značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi, priloge po seznamu
in izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca. Odlok o občinskem
podrobnem načrtu za območje EUP z oznakami ML 7/1-13 Mlaka pri Kranju
obsega sledečo vsebino: |
(1) Splošne določbe |
(2) Opis
prostorske ureditve |
(3) Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
(4) Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(5) Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
(6) Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja
narave |
(7) Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
(8) Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
(9) Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalnih in
tehničnih rešitev |
(10) Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta |
(11) Končne določbe |
(B)
Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte: |
(1) Izsek iz veljavnega OPN Mestne občine Kranj s prikazom lege
prostorske ureditve na širšem območju |
(2) Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
(3) Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
(4) Zazidalno (ureditveno) situacijo |
(5) Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro |
(6) Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanja narave ter kulturne dediščine |
(7) Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter požarom |
(8) Načrt parcelacije (prikaz funkcionalnih enot/celot) |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
4. člen |
|
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) |
|
Območje
urejanja s tem OPPN se nahaja v severozahodnem delu mesta Kranj na robu
naselja Mlaka, severno od navezovalne ceste na AC, v bližini
avtocestnega priključka Kranj zahod. Obsega sledeče parcelne številke,
ki so razdeljene na parcelne številke znotraj meja območja urejanja in
na dodatne parcelne številke v vplivnem območju: |
(1) parcelne številke EUP ML 7/1-13: |
(1.a)
k.o. Kokrica: 318/36 del, 318/43 del, 318/46, 318/47, 318/49 del,
318/50, 318/53 del, 355/1, 347/1, 350, 351/3, 351/4, 351/5, 351/7,
351/8, 351/9, 351/10, 351/11, 351/12, 351/13, 351/14, 351/15, 351/16,
351/17, 351/18, 351/19, 351/20, 351/21, 351/22, 351/23, 351/24, 351/25,
351/26, 351/27, 351/28, 351/29, 351/30, 351/31, 351/32, 351/33, 351/34,
351/35, 351/36, 351/37, 351/38, 351/39, 351/40, 351/41, 351/42, 351/43,
351/44, 351/45, 351/46, 351/47, 351/48, 351/49, 351/50, 351/51, 351/52,
351/53, 351/54, 352/1, 352/3, 352/17, 353/1, 353/2, 353/3, 353/4, 354/1,
355/1 del, 355/2, 355/5, 355/9 del, 355/11 del, 355/12, 355/13 del,
355/14, 355/20 del, 355/22, 355/27 del, 355/28 del, 356, 357/1, 357/2,
357/3, 358, 359/2 del, 359/3 del, 359/4 del, 359/5 del, 359/6 del, 359/7
del, 358/8 del, 359/9 del, 359/10 del, 359/1 del, 403/1 del, 403/5,
403/9,429/1 del, 429/3 del, 440/1 del, 441, 442/3 del, 443/24, 444/2,
444/4 del, 444/12, 448/7 del, 448/5, 448/10, 1112/3 del |
(1.b)
k.o. Vojvodin Boršt I: 140/6, 140/7, 140/10 del, 140/11, 140/12 del,
140/13 del |
(1.c)
k.o. Kranj: 619/2, 620/2, 624/2, 1321/8, 1321/9, 1321/10 |
(2) parcelne številke v vplivnem območju: |
(2.a)
k.o. Kokrica: 318/53 del, 318/46 del, 347/11, 347/1, 355/1 del, 355/9
del, 355/11 del, 355/13 del, 355/20 del, 355/27 del, 355/28 del, 403/1
del, 427/2 del, 427/1 del, 428/1 del, 428/2 del, 429/3 del, 442/3 del,
444/4 del |
(2.b)
k.o. Vojvodin Boršt I: 424/1 del, 424/2 del, 406/2 del |
(2.c)
k.o. Kranj: 615/1 del, 615/2 del, 616/1 del, 616/2 del, 619/1 del, 620/1
del, 1315 del, 1321/1 del, 1321/6, 1321/7, 1321/11, 1321/12, 1321/13 |
Površine, ki jih z zahoda obkroža kompleks strnjenih gozdnih površin, z
juga obstoječa prometnica, z vzhoda in severa pa obstoječa stanovanjska
gradnja, so razdeljene na več sklopov načrtovanih gradenj, in sicer na
večstanovanjski sklop na zahodu, ki ga na jugu poudarja kare, namenjen
osrednjim centralnim dejavnostim in stanovanjem, ob njem pa sklop
pretežno stanovanjskih vil z enotami vrtca ter na sklop interpolacije
individualne stanovanjske gradnje med obstoječo gradnjo v osrednjem
delu. Vmes je večinoma ohranjen gozdni kompleks, ob njem, na
severovzhodu pa rekreativni predel z jezerom in vodotokom. Prostorski
akt obravnava tako površine na katerih se načrtujejo prostorske ureditve
razvoja naselja kot širitve na nove, sicer z izvedbenim prostorskim
načrtom že opredeljene stavbne površine, površine v naselju, ki so
namenjene zgoščevanju pozidave ter površine namenjene ohranitvi gozdnih,
vodnih in obvodnih ureditev. Obravnava tako primarne enote urejanja kot
tudi robna območja obstoječih stavbnih zemljišč na katerih je izkazan
investicijski interes oziroma jih je zaradi smiselnega priključevanja
gospodarske javne infrastrukture potrebno obravnavati. |
|
5. člen |
|
(program dejavnosti in rešitev glede umeščanja načrtovanih objektov in
površin) |
|
Izhajajoč iz opisa prostorske ureditve prejšnjega člena tega odloka je
program dejavnosti v območju zasnovan kot sledi: |
(1) Območje je razdeljeno na več funkcionalnih celot, ki predstavljajo
smiselno zaokrožene sklope, pri čemer je prva, ob vstopu v območje z
juga (oznaka funkcionalne celote FC CU1) namenjena pretežno osrednjim
centralnim dejavnostim in bivanju, naslednja, severno od nje pretežno
bivanju v individualnih stavbah v nizu, stanovanjski vili in
večstanovanjski enoti z vrtcem v zelenih, parkovnih ureditvah (oznaka
funkcionalne celote FC S1); v nadaljevanju se v smeri proti severu
nizajo sklopi funkcionalnih celot namenjenih bivanju (oznake
funkcionalnih celot od FC S2 do FC S7), vmes pa prečno na njih, v smeri
vzhod – zahod cezure prepleta visokorasle drevesne vegetacije, dostopnih
prometnic, peščevih površin in v stiku z vzhodnim robom parkovnim
površinam (oznake funkcionalnih celot od FC ZI 1 do FC ZI 5) ter gozdni
vložek (oznaka funkcionalne celote FC G1) kot povezava zelenih površin
osrednje gozdne enklave v naselju (oznaka funkcionalne celote FC G2) in
vzhodnega obsežnega kompleksa gozda in športnorekreativni sklop (oznaka
funkcionalne celote FC ŠR1) ob vodotoku na severu (oznaka funkcionalne
celote FC V1). V osrednjem delu se nahaja več funkcionalnih celot
zaokroževanja obstoječega poselitvenega vzorca (oznake funkcionalnih
enot od FC S8 do FC S11) pretežno individualnih stanovanjskih enot (z
izjemo FC S9, ki vključuje obstoječi večstanovanjski objekt); preko
območja poteka tudi obstoječ vodotok, Mlaški potok s svojimi obvodnimi
površinami ter ribnikom (oznake funkcionalnih celot od FC V1 do FC V4,
deloma tudi FC Z2). |
(2) Funkcionalne celote namenjene bivanju so povezane s sistemom
prometnic kjer primarno zbirno prometnico območja predstavljata FC I1 in
FC I2, ki se na jugu (funkcionalna celota FC I8) preko načrtovanega
krožnega križišča navezuje na navezovalno cesto na avtocesto, na vzhodu
pa z več prometnicami napaja glavnino novonačrtovanih sklopov
stanovanjske gradnje; ena izmed njih (oznaka funkcionalne celote FC I3)
predstavlja glavno prečno povezovalno prometnico z obstoječim naseljem. |
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
6. člen |
|
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
|
Načrtovani posegi opredeljeni s tem odlokom vplivajo tudi na ureditve
ostalih območij (enot urejanja prostora) v neposredni bližini.
Prostorska ureditev je namreč vpeta v širši kontekst prometnih,
energetskih, komunalnih in drugih navezav na sosednja območja, hkrati pa
njeno funkcioniranje povzroča določene, za bivanje in delo logične
vplive na sosednja območja. Lega v širšem območju določa urbanistični
koncept, ki omogoča blage prehode preko zelenih površin v obstoječe
robne gozdne površine na zahodu ter hkrati prometno navezuje obstoječo
stavbno območje naselja, preko več rekonstruiranih križišč ter
novonačrtovanih prometnih povezav na glavno zbirno cesto kar bistveno
izboljša prometno pretočnost širšega območja. |
Izven
ureditvenega območja OPPN, se s tem odlokom ureja tudi območja
novogradenj komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture
in cestnih priključkov. Za zagotovitev komunalne opremljenosti
stanovanjskega kompleksa je potrebno območje urejanja priključiti na
komunalno in energetsko infrastrukturo, ki se nahaja izven ureditvenega
območja. Poteki teh priključkov so določeni v grafičnem delu OPPN. |
Poleg
navedenih zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN
možno dodati ali izvzeti tudi druge površine, v kolikor se v postopku
priprave projektne dokumentacije komunalne infrastrukture na podlagi
strokovno preverjenih rešitev izkaže to za potrebno. |
|
7. člen |
|
(rešitve načrtovanih objektov in površin) |
|
Načrtovani posegi s tem OPPN slede usmeritvam strateškega in izvedbenega
prostorskega načrta mestne občine in že načrtovanemu konceptu
prostorskega razvoja severozahodnega dela urbanističnega načrta mesta
Kranja. Rešitve načrtovanih objektov in površin konkretizirajo tako
začrtana izhodišča s tem, da opredeljujejo prostorske posege v in na
robnih območjih urejanja ter z zasnovo delitve območja na smiselno
razporejene funkcionalne celote poselitve, ohranjanjem naravnih kvalitet
ter sistemom prometnic racionalno organizirajo izrabo prostora. Območje
urejanja je skladno izhodiščem programa dejavnosti in rešitvam glede
umeščanja načrtovanih objektov in površin iz 5. člena tega odloka
razdeljeno na enajst funkcionalnih celot stanovanjske gradnje,
funkcionalno celoto prepleta osrednjih centralnih dejavnosti s
stanovanji, na funkcionalno celoto stanovanjskih objektov in družbenih
programov (vrtec), na pet funkcionalnih celot prepleta zelenih ureditev
pešpoti in dostopnih prometnic oziroma ohranjanja obstoječe drevesne
vegetacije, na štiri celote vodnih površin, troje funkcionalnih celot
pretežno zelenih površin ter na osem funkcionalnih celot prometnih
ureditev. |
(1) Funkcionalne celote namenjene stanovanjski gradnji so grupirane v
funkcionalnih sklopih glede na lokacijo ter s tem povezano tipologijo. |
(1.1) Ob
glavni, primarni zbirni cesti območja urejanja je tako oblikovana veriga
sedmih sklopov prepleta nizov eno oziroma dvostanovanjskih stavb ter
stanovanjskih vil, v južnem prostorskem fokusu, prvem ob vstopu v
območje z juga ter drugem pa se poleg stanovanj opredeljuje tudi
pretežno trgovska dejavnost (južni fokus) oziroma družbena dejavnost
(vrtec). Stavbe s svojo lego v prostoru, kjer posamezni sklop z
razporeditvijo stavbnih mas od nizkih stanovanjskih nizov, ki so od
obstoječe gradnje naselja načeloma ločeni z različno širokim zelenim
pasom ali pa omogočajo funkcijsko pripojitev k obstoječemu naselju do
večstanovanjskih vil, lociranih zgolj ob glavni zbirni cesti območja,
skušajo oblikovati intimnejše notranje prostore proti vzhodu ter
ambicioznejše fasadne poteze ob glavni zbirni cesti na zahodu. Mirujoči
promet južnega fokusa ter ob glavni prometnici je, razen za obiskovalce,
načrtovan v kletnih etažah posameznih sklopov, kar omogoča, da so večji
stavbni sklopi umeščeni v povsem zeleno okolje parterja; individualni
objekti imajo možnost parkiranja na parterju. |
(1.2)
Individualna stanovanjska gradnja osrednjega dela območja urejanja se s
svojimi tlorisnimi in vertikalnimi dimenzijami prilagaja obstoječi
okoliški stavbni strukturi stanovanjskih stavb, tako da z načrtovanimi
legami v prostoru zaokrožuje morfološko tipičen vzorec poselitve v delih
naselja v katerega se umešča. |
(2) Zelenim površinam se ob dejstvu, da je območje sicer namenjeno
poselitvi, namenja precejšnjo pozornost. Dvoje večjih površin, tako na
zahodu ob glavni zbirni cesti kot v osrednjem delu je namenjeno
ohranitvi gozdnih površin. Zelenim parternim ureditvam je namenjen tudi
pretežni del večstanovanjskega sklopa na zahodu območja kjer se
prepletajo travnate parkovne površine z intenzivnimi drevesnimi vložki
ob vstopnih prečnih prometnicah. Tudi površine ob sonaravno reguliranemu
vodotoku, razen v delih prečkanj s cestno infrastrukturo, so namenjene
zelenim ureditvam. |
(3) Rešitvam prometnih ureditev in urejanju vodotoka so v nadaljnjih
določbah tega odloka namenjeni posebni členi. |
|
8. člen |
|
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
|
Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo obravnavajo troje pomembnih
sklopov, in sicer urbanistične, arhitekturne in krajinske pogoje in
usmeritve. |
(A)
Urbanistični pogoji in usmeritve |
(A1)
Glede na načrtovan obseg urejanja ter lego posameznega objekta v
prostorskem sklopu (funkcionalne celote) oziroma na posamezni gradbeni
parceli (funkcionalne enote) so gabariti stavb, ki so dovoljeni na
posamezni gradbeni parceli razdeljeni v več tipoloških skupin, in sicer
za stanovanjske vile z načeloma skupno garažno kletjo, individualne
stavbe v nizih, za stavbo osrednjih centralnih dejavnosti s stanovanji,
za večstanovanjsko stavbo z enotami vrtca ter za ostale individualne
stavbe ter podrobneje opredeljeni kot sledi: |
(I)
stanovanjske vile z načeloma skupno garažno kletjo: |
(I./1.)
tip A1, ki jih je v območju urejanja petnajst, predstavlja prostostoječo
večstanovanjsko stavbo na skupni garažni kleti tlorisnih dimenzij 24,0 m
x 17,0 m in višinskega gabarita K+P+2+M; |
(I./2.)
tip A2, v območju urejanja je ena tovrstna enota, predstavlja obstoječo
prostostoječo večstanovanjsko stavbo na skupni kleti, lomljenega tlorisa
dimenzij 46,0 m x 18,0 m ter vertikalnega gabarita K+P+3+M; |
(I./3.)
pod objekti z oznakami A so večinoma locirane garažne kleti, ki v večini
primerov povezujejo stavbe; lega kleti z uvozi v garažne kleti in
parkirnimi mesti za obiskovalce je razvidna iz grafičnega dela OPPN; |
(II.)
stavba osrednjih centralnih dejavnosti s stanovanji ter večstanovanjska
stavba z enotami vrtca: |
(II./1.)
tip B1, ki je v območju zgolj eden predstavlja stavbno celoto s skupno
kletjo in pritličjem, oboje maksimalnih tlorisnih dimenzij 50,0 m x
(50,0 m do 60,0 m) nad katerima se v etažah dviga dvoje večstanovanjskih
celot, tlorisnih dimenzij vsake 17,0 m x (50,0 m do 55,0 m) za zahodni
del ter 17,0 m x (56,0 m do 60,0 m) za vzhodni del; oba višja dela sta
vertikalnih gabaritov K+P+3+M; možne so modifikacije arhitektonskih
rešitev, ki pa ne smejo presegati gradbenih meja, ki so določene v
grafičnem delu; |
(II./2.)
tip B2 predstavlja večstanovanjsko stavbo na skupni garažni kleti
tlorisnih dimenzij nad pritličjem 48,0 m × 17,0 m, vertikalnega gabarita
K + P + 3 + M; pritličje, ki je namenjeno pretežno dejavnosti vrtca je
tlorisnih dimenzij 48,0 m × (30,0 m do 33,0 m) (klet stavbne celote se
razteza izven tlorisnih gabaritov pritličja in povezuje tudi sosednjo
stavbo funkcionalne celote); namembnost pritličja ter eventuelno prve
etaže veznega trakta je poleg vrtca lahko tudi poslovna. Podrobnejši
prikaz gabaritov stavb je razviden iz grafičnega dela OPPN. |
(III.)
eno- ali dvostanovanjske stavbe: |
(III./1.) stavbe v nizu ali prostostoječe stavbe: |
(III./1.1.) tip C1 predstavlja eno- ali dvostanovanjsko stavbo v nizu
(paru), v območju urejanja je skupaj načrtovanih sedeminšestdeset enot,
tlorisnih dimenzij 6,50 m × 15,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1 (M); |
(III./1.2.) tip C2 predstavlja eno- ali dvostanovanjsko stavbo, v
območju urejanja je načrtovanih šest tovrstnih stavb, tlorisnih dimenzij
6,50 m × 15,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1(M); |
(III./1.3.) tip C3 je prav tako oblikovan kot eno- ali dvostanovanjska
stavba (enota dvojčka), vsega skupaj se tovrstnih stavb na severnem delu
območja načrtuje štiri, tlorisnih dimenzij 7,0 m × 12,0 m in
vertikalnega gabarita (K)+P+1+(M); |
(III./1.4.) tip C4 predstavlja prostostoječo eno- ali dvostanovanjsko
stavbo, v območju urejanja je načrtovanih pet, tlorisnih dimenzij 7,0 m
× 12,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1+(M); |
(III./1.5.) tip C5 predstavlja prostostoječo dvostanovanjsko stavbo,
načrtovanih je pet tovrstnih objektov, tlorisnih dimenzij 10,0 m × 10,0
m in vertikalnega gabarita (K)+P+1 oziroma (K)+P+M; |
(III./1.6). tip C7 je oblikovan kot eno- ali dvostanovanjska stavba v
strnjenem nizu, v območju urejanja je skupaj načrtovanih sedem takšnih
enot, tlorisnih dimenzij 6,50 m x 15,0 m in vertikalnega gabarita
(K)+P+1(M); parkirna mesta so načrtovana ob zahodni strani dovozne
notranje prometnice; |
(III./1.7). tip C8 predstavlja stanovanjske objekte različnih tlorisnih
dimenzij, razvidnih iz grafičnega dela OPPN, višinskega gabarita do
(K)+P+1(M); |
(III./1.8). neposredno ob objektih z oznakami C1, C2, C3, C4 in C5 so
locirana parkirna mesta, v večini primerov znotraj funkcionalnih enot;
lega parkirnih mest in uvozi so večinoma razvidni iz grafičnega dela
OPPN; |
(III./2.) prostostoječe stavbe kot interpolacija v ali ob obstoječo
individualno gradnjo: |
(III./2.1.) tip C6, predstavlja prostostoječo eno- ali dvostanovanjsko
stavbo s streho v naklonu, v območju urejanja jih je enaindvajset,
tlorisnih dimenzij 9,0 m × 12,0 m in vertikalnega gabarita (K) + P + 1
+(M); |
(IV.)
večnamenski objekt; neposredno ob funkcionalno celoto športno
rekreativnih površin je v parkovnem delu FCZI5 umeščen večnamenski
pritlični objekt (gostinstvo, rekreacija, servis) tlorisnih dimenzij
6,25 m x 5,0 m. |
(V.)
obstoječe stanovanjske stavbe: v območju se nahaja nekaj obstoječih
stanovanjskih stavb, ki se jih ohranja, merila in pogoji za njihovo
prenovo ali dozidavo pa so podani v nekaterih drugih členih tega odloka. |
(A2)
Celotno območje urejanja sestavljajo funkcionalne celote namenjene
gradnji stavb (FCS in FC CU), funkcionalne celote ohranjanja obstoječih
gozdnih in ostalih zelenih površin (FCG in FCZ), funkcionalne celote
prepleta zelenih površin in vstopnih prometnic (FC ZI) cestne
infrastrukture (FCI) ter rekreacijske poteze ob ribniku z
vodotokom(FCV). V nadaljevanju so določeni tipi in število stavb v
posamezni funkcionalni celoti ter opredeljena površina posamezne
funkcionalne celote. |
(A2./1.)
Funkcionalne celote namenjene gradnji stavb (dvanajst celot) se dele na: |
(1) FC
S1, funkcionalna celota prepleta stavb v nizu, stanovanjske vile in
večstanovanjske stavbe z vrtcem, umeščena neposredno ob osrednjem kareju
centralnih dejavnosti južnega dela zahodnega sklopa stanovanjske gradnje
določa možnost gradnje sedmih stavb tipa C7, dveh stavb tipa C1, ene
stavbe tipa B2 ter ene stavbe tipa A1, obeh na oziroma ob (opcijsko)
skupni garažni kleti; poleg teh, je na vzhodnem delu funkcionalne
celote, na zemljiščih parc. št. 318/43, 318/46, 318/47, 318/49 in 318/50
ter zahodnemu delu parc. št. 318/36, vse k.o. Kokrica dopustna gradnja
objektov v skladu s splošnimi določili PIP, ki veljajo za EUP ML 1/1 in
so določena v Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 74/14, 09/16, 63/16, 20/17, 42/17, 63/17, 01/18,
23/18) površina funkcionalne celote znaša 0,97hektarja; |
(2) FC
S2, funkcionalna celota stanovanjskih vil in stavb v nizu, severno ob FC
S1, določa možnost gradnje, štirih stavb tipa A1, vse na oziroma ob
skupni garažni kleti, petnajst stavb tipa C1, štirih stavb tipa C8 in
ena stavba tipa C2; površina funkcionalne celote znaša 1,08 hektarja; |
(3) FC
S3, funkcionalna celota stanovanjskih vil ter eno- oziroma
dvostanovanjskih stavb v dveh nizih, ki je umeščena severno od FC S2,
določa možnost gradnje štirih stavb tipa A1 na skupni garažni kleti,
štirinajst stavb tipa C1 in tri stavbe tipa C2; površina funkcionalne
celote znaša 1,12 hektarja; |
(4) FC
S4, funkcionalna celota stavb v nizu in stanovanjskih vil med FC S3 in
primarno prečno povezovalno cesto FC I3 omogoča gradnjo štirih stavb
tipa A1 na oziroma ob skupni garažni kleti, po dveh eno- oziroma
dvostanovanjskih stavb tipa C2 in C8, ene C4 ter deset stavb tipa C1;
površina funkcionalne celote znaša 1,17 hektarja; |
(5) FC
S5, funkcionalna celota stanovanjskih vil in stavb v nizu med FC I3 na
jugu in gozdom FC G1 na severu določa možnost gradnje dveh stavb tipa A1
na oziroma ob skupni garažni kleti ter dvanajst stavb tipa C1; površina
funkcionalne celote znaša 0,75hektarja; |
(6) FC
S6, funkcionalna celota severno od gozdne enklave FC G1 omogoča gradnjo
šestih stavb tipa C1; površina funkcionalne celote znaša 0,26 hektarja; |
(7) FC
S7 predstavlja najsevernejšo funkcionalno celoto stavb zahodnega sklopa
stanovanjske gradnje in predvideva gradnjo osmih eno- oziroma
dvostanovanjskih tipa C1 ter pet eno- oziroma dvostanovanjskih stavb
tipa C5; površina funkcionalne celote znaša 0,68 hektarja; |
(8) FC
S8.1 in FC S8.2 individualne stanovanjske gradnje določa možnost gradnje
štirih stavb tipa C3 in štirih stavb tipa C4; površina funkcionalne
celote, ki jo sicer deli prometnica FC I3, znaša ločeno za FC S8.1 0,12
hektarja in FC S8.2 0,13 hektarja. |
(9) FC
S9, funkcionalna celota prepleta obstoječe večstanovanjske in
novonačrtovanih individualnih stavb omogoča možnost gradnje dvoje novih
stavb tipa C6; površina funkcionalne celote znaša 0,38 hektarja; |
(10) FC
S10, funkcionalna celota individualne stanovanjske gradnje ob severnem
robu gozdne enklave FC G2 določa možnost gradnje osmih stavb tipa C6;
površina funkcionalne celote, ki jo sicer deli notranji krak prometnice
z oznako FC I6 znaša, ločeno za FC S10.1 0,32 hektarja, FC S10.2. 0,10
hektarja in FC S10.3 0,02 hektarja; |
(11) FC
S11, funkcionalna celota ob južnem robu obstoječe stanovanjske gradnje
naselja na severu združuje enajst individualnih stavb tipa C6; površina
funkcionalne celote, vključujoč robna območja, znaša 0,78 hektarja; |
(12) FC
CU1 predstavlja najjužnejšo funkcionalno celoto prepleta centralnih
dejavnosti in stanovanjskih programov ob južnem vstopu v območje in
omogoča gradnjo ene stavbe tipa B1; površina funkcionalne celote znaša
0,60hektarja; |
(A2./2.)
Funkcionalne celote ohranjanja obstoječih gozdnih in ostalih zelenih
površin (petih celot, vključujoč celoto športnorekreativnih površin v
zelenju) se dele na: |
(1) FC
G1, funkcionalna celota na zahodnem robu urejanja območja, vzhodno od
glavne zbirne ceste FC I2 predstavlja zaključek širšega kompleksa
gozdnih površin zahodno od območja naselja in obsega 0,21 hektarja
površin; |
(2) FC
G2, funkcionalna celota ohranjanja osrednjega gozdnega kompleksa znotraj
stavbnih zemljišč obsega 1,20 hektarja površin; |
(3) FC
Z3, funkcionalna celota na skrajnem vzhodu območja, ki jo deli dovozna
pot FC I7 do kmetije se nahaja v sklopu starejše kmetije, zato se ji
ohranja dosedanja zelena funkcija travne površine; sestavljena je iz FC
Z3.1. površine 0,17 hektarja ter FC Z3.2 površine 0,40 hektarja; |
(4) FC
Z2, funkcionalna celota travnatih površin v severnem delu osrednjega
dela, ki predstavlja del retenzijskih površin vodotoka je sestavljena iz
FC Z2.1 površine 0,23 hektarja in FC Z2.2 površine 0,07 hektarja; |
(5) FC
Z1, funkcionalna celota zelenih površin zahodno od glavne zbirne
prometnice FC I2 se ohranja kot zelena, gozdna površina in obsega 0,03
hektarja; |
(6) FC
ŠR1, funkcionalna celota športnorekreativnih površin v zelenju obsega
površine 0,33 hektarja. Območje mora vsebovati košarkarsko igrišče z
odprtim javnim prostorom z otroškim igriščem. |
(A2./3.)
Funkcionalne celote cestne infrastrukture (sedem celot) se dele na: |
(1) FC
I1 in FC I2, funkcionalni celoti glavne, primarne zbirne prometnice, ki
se na jugu navezuje preko krožnega (opcijsko trikrakega) križišča (FC
I8) na navezovalno cesto na AC, na severu pa na obstoječe križišče
notranjih cest naselja, določa izgradnjo sedmih klasičnih trokrakih
križišč in obsega skupaj 2,09 hektarja površin; |
(2) FC
ZI1, funkcionalna celota napajalne prometnice za potrebe načrtovane
stavbe v FC CU1 se priključuje na glavno zbirno cesto in zaključuje s
parkiriščem; površina funkcionalne celote znaša 0,18 hektarja; |
(3) FC
ZI2, funkcionalna celota prve prečne povezovalne ceste, ki povezuje
glavno zbirno cesto s sistemom notranjih prometnic in obsega površino
0,12 hektarja; |
(4) FC
ZI3, funkcionalna celota druge prečne povezovalne ceste, ki povezuje
notranji prometni sistem in obsega 0,11 hektarja površin; za vse štiri
funkcionalne celote FC ZI velja, da se vse razpoložljive zelene površine
znotraj celot, skladno konceptu urejanja, maksimalno zazelene z
visokoraslo drevesno vegetacijo; |
(5) FC
ZI4, funkcionalna celota tretje prečne povezovalne ceste z notranjim
prometnim sistemom, površine 0,11 hektarja; |
(6) FC
I3, funkcionalna celota glavne prečne povezovalne ceste z ostalim delom
naselja površine 0,21 hektarja; |
(7) FC
ZI5, funkcionalna celota četrte prečne prometnice s parkirnimi
površinami za potrebe športa in rekreacije in gradnja ene stavbe tipa
C9, površine 0,17 hektarja; |
(8) FC
I4, funkcionalna celota nove notranje prometnice osrednjega dela skupne
površine 0,10 hektarja; |
(9) FC
I5, funkcionalna celota rekonstruirane lokalne ceste LC 183230 obsega
del rekonstruirane ceste, dvoje novih križišč in preurejeno obstoječe
križišče na SZ, vse v skupnem obsegu 0,17 hektarja zemljišč znotraj
območja urejanja; |
(10) FC
I6, funkcionalna celota rekonstruirane lokalne ceste na zahodnem robu FC
V2 z novim dovozom površine 0,11 hektarja; |
(11) FC
I7, funkcionalna celota dovozne ceste, ki poteka preko FC Z3 in katere
površina znaša 0,07 hektarja; |
(12) FC
I8, funkcionalna celota krožnega križišča, ki na navezovalni cestni na
AC priključuje območje z glavno zbirno cestno na severu, na jugu omogoča
priključek navezovalne cestne na regionalno cesto R2 – 412 (Koroška
cesta) ter določa enosmerni izvoz za oskrbo trgovskih programov v FC
CU1; površina funkcionalne celote skupaj znaša 0,22 hektarja. |
(A2./4.)
Funkcionalne celote vodnih in neposredno obvodnih površin (štiri
funkcionalne celote) se dele na: |
(1) FC
V1, funkcionalna celota vodotoka na severozahodnem delu območja, ki
obsega 0,11 hektarja površin; |
(2) FC
V2 funkcionalna celota vodotoka v osrednjem delu območja, ki obsega 0,09
hektarjev površin; |
(3) FC
V3, na vzhodnem delu območja, ki poleg vodotoka vključuje tudi ribnik z
obvodnimi površinami, obsega 0,32 hektarja; |
(4) FC
V4, funkcionalna celota na skrajnem vzhodnem delu območja površine 0,03
hektarja. |
(B)
Arhitektonski pogoji in usmeritve |
Odlok
poleg urbanističnih določa tudi arhitektonske pogoje, usmeritve in
načela oblikovanja stavb in pomožnih objektov za lastne potrebe. |
(B1.) Za
stavbe veljajo naslednja skupna določila oblikovanja, ki se ločeno
določajo za večstanovanjski sklop na zahodnem delu območja, za
novonačrtovano individualno gradnjo na severnem delu območja in za
območje obstoječih stavb. |
(B1./1.)
Arhitektonski pogoji in usmeritve za eno- oziroma dvostanovanjske stavbe
v nizu, za večstanovanjski sklop vil, trgovsko stanovanjsko stavbo ter
večstanovanjsko stavbo z vrtcem v območju funkcionalnih celot od FC S1
do FC S7 in FC CU1 na južnem delu območja urejanja: |
(1) stavbe v posameznih funkcionalnih enotah iste funkcionalne celote
(še posebej to velja za linijo ob glavni zbirni cesti FC I1 in FC I2)
morajo biti oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede
izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin; delna odstopanja
od oblikovalskih izhodišč so v smislu kvalitetnih rešitev vstopnih
poudarkov možna za oblikovanje stavbe le v FC CU1; |
(2) nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično
sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjo meteorne vode s streh; izbor
kritin in barva kritin mora biti enotna; |
(3) napušči streh, razen nad terasami mansard in uvozi v kletne garaže,
niso dovoljeni; strehe so načeloma skrite za fasadnimi elementi oziroma
oblogami fasad; dovoljujejo se poudarki in nadstreški nad vhodnimi
vrati, izložbami, lokali, ki morajo biti oblikovani v skladu z zunanjo
podobo predvidene stavbe in okolice; poudarki in nadstreški nad vhodnimi
vrati lahko segajo preko dovoljenih maksimalnih tlorisnih gabaritov in
določenih gradbenih linij, hkrati pa ne smejo poslabšati pogojev za
bivanje in delo v sosednjih stavbah; |
(4) strehe garažnih kleti v predelih, kjer nad njimi ni stavb so
ozelenjene oziroma drugače parkovno urejene; |
(B1./2.)
Arhitektonski pogoji in usmeritve za sklop novonačrtovanih individualnih
stavb na vzhodnem delu območja v funkcionalnih celotah FC S9, FC S10 in
FC S11, ki veljajo za stanovanjske stavbe. Za stanovanjske stavbe
veljajo naslednja določila: |
(1) strehe stavb so simetrične dvokapnice v naklonu 34°–42°; |
(2) stanovanjske stavbe v funkcionalni celoti morajo biti enotno
oblikovane z uporabo sodobnih arhitekturnih elementov in materialov
(višina kolenčnega zidu, nakloni, fasade, balkonske ograje, napušči …); |
(3) barva strešne kritine mora biti v odtenkih iste barve kot je
prevladujoča v okoliških delih naselja; |
(4) uporaba živih barv na fasadah ni dopustna; |
(5) stavbe so lahko grajene klasično ali montažno; |
(6) v
primeru postavitve sončnih zbiralnikov morajo ti biti postavljeni na
strešino. |
(B1./3.)
Arhitektonski pogoji in usmeritve za obstoječe stavbe osrednjega dela
območja v funkcionalni celoti FC S9 in na stikih območja z obstoječo
gradnjo v primerih ko ta deloma sega v območje: |
(B1./3a.) Določijo se sledeči pogoji prenove: |
(1) ohranjati je potrebno prvotno tipiko širšega kompleksa naselja, ki
je sestavljeno iz gručastih skupin domačij, pri čemer so gruče med seboj
ločene vsaj z zelenjem (sadovnjaki …) a hkrati kot celota še oblikujejo
enotno naselbinsko podobo; podoba gručastega naselja izhaja iz
specifične lege naselja na konfiguacijsko razgibanem zemljišču; |
(2) prenova ali nadomestitev gradnje mora ohranjati hierarhičnost v
oblikovanju in vgrajenost v identiteto arhitekturne krajine pri čemer
število gruč in njihova razprostrtost ne sme presegati značilnega merila
krajine; |
(3) ob
dejstvu, da razmerja med posameznimi stavbami v okviru enotne
arhitekturne skupine določajo osnovna prostorska razmerja, se določa, da
prenovitveni posegi ali nadomestne obdržijo medsebojne hierarhične
odnose med stavbami, ki tvori osnovno prostorsko enoto; |
(4) ohranjati je tipične razporeditve stavb v kompleksu domačij ob
upoštevanju tipologije vrste kompleksa, njegovo lego v odnosu do terena
in glede na doseženo stopnjo oblikovati; |
(5) pri
nadomestitvah gradenj je ohranjati velikostna razmerja stavb glede na
tlorisne značilnosti obstoječega objekta, glede na dotedanje višinske
gabarite in pri strehah glede na obliko (nakloni 32°–42°) in kritino
(barva, material); |
(6) pri
prenovitvenih delih je potrebno pozornost posvetiti ohranjanju in
kvaliteti prezentacije arhitekturnih členov posameznih delov stavb
(posebnosti), ohranjati temeljna značilna razmerja okenskih in vratnih
odprtin in ohranjati značilne arhitekturne okrasne člene. |
(B1./3b.) Pri prenovah ali nadomestnih gradnjah je izhajati iz zahtev
vraščenosti v značilnosti, kvalitetni stavbni fond naselja pri čemer je
obvezno upoštevati: |
(1) stavbno tipologijo v enoti (domačiji) v ali ob kateri se objekt
nahaja, |
(2) specifiko lege na parceli ali v okviru domačije, |
(3) vsebino, značaj in funkcije stavbnih enot, |
(4) orientiranost in prilagojenost terenu (izboljšanje dostopnosti,
dovozi, komunalna infrastruktura), |
(5) gabarite obstoječe gradnje v odnosu do tipičnih in pri tem
upoštevati značilna volumska razmerja, |
(6) tipiko streh, ki naj se s prenovo prilagaja bližnjim domačijam tako
v naklonu kot izboru in strukturi kritine, |
(7) lego
in obliko arhitekturnih členov, ki naj povzemajo značilnosti naselja
oziroma arhitekturne regije, |
(8) značilne členjenosti fasad in fasadnih razmerij ter prepoznavne
materiale, strukture ter barvitosti, ki so značilne za naselje oziroma
širše, regijo. |
(B2.) Za
oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe veljajo naslednja
določila, pri čemer se določa, da v zahodnem sklopu objektov v
funkcionalnih celotah od FC S1 do FC S7 in FC CU1 pomožni objekti niso
dovoljeni: |
(1) objekti so lahko leseni ali zidani, obdelava fasad mora biti
prilagojena osnovnemu objektu; |
(2) naklon in kritina morata biti enaka kot na osnovnem objektu; |
(3) objekti za lastne potrebe morajo biti v primerih, ko se stikajo z
osnovnim objektom izvedeni tako, da je streha pomožnega objekta v istem
naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu
kot ravna streha; navedeno oblikovanje ne velja za zimske vrtove; |
(4) nadstrešnice se lahko izvedejo z ravno streho minimalnega naklona. |
(C)
Krajinski in mikrourbani pogoji in usmeritve |
Krajinski in mikrourbani pogoji in usmeritve se v tem segmentu določajo
za urbanizirane funkcionalne celote območja urejanja, za območja gozdnih
površin funkcionalnih celot FC Z1, FC G1 in FC G2 pa veljajo določila
22. člena (varstvo gozdov) tega odloka. Za območje urejanja z izjemo
zgoraj navedenih funkcionalnih celot se določajo sledeči pogoji in
usmeritve krajinskega in mikrourbanega urejanja pri čemer so ti ločeni
na splošne, ki veljajo načeloma povsod ter podrobnejše, ki veljajo v
območjih individualne stanovanjske gradnje: |
(1) splošni pogoji in usmeritve: |
(1.1) na
večini prostih površin znotraj območja urejanja z izjemo parternih
parkovnih ureditev se zasadi intenzivno visokoraslo drevesno vegetacijo,
ki ublaži poglede na peto fasado in hkrati omogoča ohranjanje nekaterih
vrst faune; |
(1.2) ob
zbirni glavni cesti območja in ob povezovalnih cestah območja se na
urejenih zelenicah linijsko zasadi drevesno vegetacijo, ki se smiselno
nadaljuje, kjer je to možno, v izteke robnih zelenih cezur območja
oziroma obcestne zelene bariere zahodnega dela območja urejanja; |
(1.3) ob
realizaciji posegov v zahodni sklop območja urejanja je smiselno
nadomestiti del izkrčenega gozdnega območja; prav tako se v primeru
ugotovitve nekvalitetne drevesne vegetacije oziroma v primeru nujnih
posegov v robni gozdni pas ob cesti ta po zaključku del sanira z
ustreznimi izravnalnimi ukrepi. |
(1.4)
robne površine območja se v delih, kjer območje urejanja sega na rob
gozdnih površin in je to možno, zasade z ustrezno vegetacijo. |
(1.5)
urbana oprema in objekti oziroma predmeti, ki urejajo javne površine
morajo biti v območju oblikovani enotno, locirani morajo biti tako, da
ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja
infrastrukturnega omrežja. Za posamezne gradbene parcele naj se
oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta (napisi in reklame ne
smejo biti postavljeni nad slemenom stavb, nadstrešnice, izvesne table
in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 metra nad
pohodno površino); |
(1.6)
montažni začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani
opremi in naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma
izven vidnega polja; v območjih značilnih pogledov na krajinske elemente
ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi,
ki bi motili njihovo vrednost v prostoru; |
(1.7)
javne in poljavne površine ter zelenice gradbenih parcel je potrebno
urejati v skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora (obstoječe
zelene ureditve in grajena struktura, osi in linije v prostoru,
dominante, vedute ipd.); pohodne površine naj se tlakujejo glede na
namen površin; |
(2) podrobnejši pogoji in usmeritve za področje individualne gradnje v
FC S9, FC S10 in FC S11; |
(2.1.) v
okviru vsake gradbene parcele je potrebno zagotoviti minimalno 25 %
zelenih površin; |
(2.2.)
za posamezni stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti min. 2 parkirni
mesti (v stavbi, garažni kleti ali zunaj); |
(2.3.)
manipulativne in parkirne površine na parcelah, namenjenih gradnji
morajo biti utrjene v proti prašni izvedbi, ustrezno odvodnjavanje in z
robniki ločene od zelenic; |
(2.4.)
padavinske vode iz utrjenih površin je potrebno predhodno očiščene
speljati v meteorno kanalizacijo; |
(2.5.)
vstopna in uvozna vrata ograjenih parcel, namenjenih gradnji se obvezno
odpirajo proti parceli in ne proti cesti; v križiščih ograja ne sme
ovirati preglednega trikotnika; |
(2.6.)
pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih
del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po
končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material
ter urediti okolico. |
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
9. člen |
|
(splošna merila in pogoji komunalnega urejanja) |
|
Za
komunalno urejanje območja ML 7/1-13 Mlaka pri Kranju veljajo splošna
merila in pogoji. |
Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno
varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in so v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je
potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih
infrastruktur. |
V
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno
upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane
medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in smernice za
priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture. Obenem se
dovoljujejo posegi izven območja urejanja (vplivno območje za
infrastrukturo), potrebni za opremljanje območja urejanja. |
Vse
sekundarno razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v
kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in
dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in
telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. |
Načrtovana komunalna oprema gradbenih parcel obsega: dovoz, javni
vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno
kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin, CaTV in telefon. |
Vse
stavbe je potrebno obvezno priključiti na elektriko, vodovod, plin in
kanalizacijo, vse gradbene parcele pa morajo imeti priključek na javno
cesto. |
|
10. člen |
|
(prometno priključevanje območja) |
|
Območje
urejanja, ki se ureja s tem odlokom se prometno navezuje prvenstveno na
navezovalno prometnico na AC, priključek Kranj zahod. Preko
novonačrtovanega priključka s krožnim križiščem v funkcionalni celoti FC
I8 poteka tudi glavnina prometa. Poleg tega priključka se območje v
severnem in vzhodnem delu navezuje na obstoječ sistem notranjih
prometnic naselja, ki jih v območju urejanja ter robnih območjih tudi
ustrezno rekonstruira v smislu izboljšanja obstoječe prometne mreže ter
križišč, tako, da novonačrtovan in rekonstruiran sistem prometnic
omogoča tudi obstoječemu naselju ob robu območja kvalitetnejše prometne
navezave preko območja. |
|
11. člen |
|
(prometno urejanje območja) |
|
Prometno
urejanje območja je ločeno na prometno urejanje dinamičnega in prometno
urejanje mirujočega prometa. |
(A)
Urejanje dinamičnega prometa |
Primarno
prometnico območja ter hkrati prometno hrbtenico sistema prometnic
predstavlja glavna zbirna cesta območja, ki poteka v smeri sever–jug ob
zahodni meji območja urejanja (FC I1). Ta se v spodnjem delu priključuje
na novonačrtovano krožno križišče (FC I8). Na glavno zbirno cesto
območja se prečno navezuje primarna prečna prometnica (FC I3), ki
predstavlja, poleg severnega izteka glavne zbirne ceste na obstoječi
notranji prometni sistem naselja glavno povezavo zahodnega dela
obstoječega naselja z navezovalno cesto na AC. |
Interno
prometno omrežje zahodnega dela območja dodatno tvorijo sekundarne
prečne povezave (FC ZI) v zelenju, ki služijo kot vstopne navezave na
notranje enosmerne prometnice v smeri S–J. |
Glede na
obliko območja urejanja se poleg zgoraj določenih prometnic v načrtovan
sistem rekonstrukcij obstoječega prometnega sistema vključujejo še
prometnice funkcionalnih celot FC I5 (lokalna cesta LC – 183230), FC I6
ter FC I7. |
Določajo
se elementi prometnic po posameznih funkcionalnih celotah, kot so
opredeljeni v nadaljevanju: |
(1) FC
I1 in FC I2, funkcionalni celoti glavne, primarne zbirne ceste območja
imata določen koridor znotraj katerega poteka vozišče, dvoje zelenic ob
vozišču, kolesarska steza in pločnik za pešce (oboje obojestransko). Z
izgradnjo glavne zbirne ceste se priključki prečne povezovalke ter uvoza
v kletne garažne hiše izvedejo kot klasična trokraka križišča. Na jugu
se glavna zbirna cesta priključuje na krožno križišče v FC I8 na severu
pa na rekonstruirano križišče v FC I5. Širine prometnic ter dimenzije in
oblikovanje križišč so razvidne iz grafičnega dela OPPN in se v skladu z
določili 32. člena tega odloka lahko tudi modificirajo. |
(2) FC
ZI1, funkcionalna celota cestnega priključka dovoza in dostopa do
objekta centralnih dejavnosti in stanovanj v FC CU1 se v trokrakem
križišču priključuje na glavno zbirno cesto območja, na vzhodu pa
zaključuje s parkiriščem. Nanjo se navezuje troje priključkov z juga, in
sicer prva dva na vzhodu na zunanje in kletno parkirišče trgovskih
dejavnosti in srednji kot priključek kletne garaže za potrebe
obiskovalcev stanovanjskega dela stavbe v FC CU1 ter za kupce in
zaposlene trgovskega dela iste stavbe; tretji priključek predstavlja na
eni strani uvoz na parkirišče, na drugi strani pa, enako kot že na
zahodnem delu, uvoz v garaže večstanovanjskih objektov na severu.
Koridor prometnice znotraj katerega se nahaja vozišče, nekaj parkirnih
mest za potrebe vrtca, zelenici in pločnika za pešce znaša 11 m. Širine
prometnic in dimenzije krožnega obračališča so razvidne iz grafičnega
dela OPPN. |
(3) FC
I3, funkcionalna celota primarne prečne prometnice ima določen 11
metrski koridor znotraj katerega poteka vozišče, dvoje zelenic in
pločnikov za pešce. Na obeh koncih se navezuje na križišča, na zahodu
glavne zbirne ceste in na vzhodu LC – 183230. Širina prometnice je
razvidna iz grafičnega dela OPPN. |
(4) FC
I4, funkcionalna celota novonačrtovane notranje ceste območja FC S11 na
severu osrednjega dela s pločnikom napaja sklop enajstih stanovanjskih
objektov in omogoča dostop na osrednje zelene površine ob vodotoku. |
(5) FC
I5, funkcionalna celota znotraj katere se nahaja del poteka
rekonstruirane lokalne ceste naselja z oznako LC – 183230. Obstoječa
prometnica predstavlja notranjo zbirno cesto obstoječega naselja, ki se
jo zaradi neustreznih prometno tehničnih elementov ter priključkov dveh
novonačrtovanih prometnic (iztek glavne zbirne ceste FC I2, primarna
prečna prometnica FC I3) ustrezno rekonstruira, razširi in v stičiščih
zgoraj omenjenih prometnic preuredi z dvoje križišč. Širine in ostali
elementi ceste ter dimenzije križišč so razvidni iz grafičnega dela
OPPN. |
(6) FC
I6 predstavlja funkcionalno celoto rekonstruirane obstoječe lokalne
prometnice notranjega prometnega sistema, ki poteka preko območja
urejanja in se nahaja med kompleksom zelenih, retenzijskih površin
neimenovanega vodotoka na zahodu in rekreativnim območjem ribnika na
vzhodu. Predstavlja prometno povezavo dela obstoječega naselja z
regionalno cesto R2 – 140 Kranj–Golnik ter hkrati dostop tako do sklopa
stanovanjskih stavb v FC S10 kot do območja ribnika ob katerem je v
sklopu te funkcionalne celote možno zagotoviti nekaj parkirnih mest.
Tehnični elementi rekonstruirane prometnice so razvidni iz grafičnega
dela OPPN. |
(7) FC
I7, funkcionalna celota rekonstruirane dovozne poti do kmetije ob
skrajnem vzhodnem robu območja urejanja. Tehnični elementi so razvidni
iz grafičnega dela OPPN. |
(8) FC
I8, funkcionalna celota novonačrtovanega krožnega križišča, ki
predstavlja stičišče glavne navezovalne prometnice na AC z glavno zbirno
cesto obravnavanega območja ter povezovalno prometnico s Koroško cesto
na jugu. Ustrezno dimenzionirano krožno križišče je opremljeno z
zelenico znotraj otoka in ob križišču ter s kolesarsko stezo in
pločnikom za pešce. Na vzhodni strani, pred priključkom vzhodnega kraka
navezovalne ceste na AC na krožno križišče, se v primerni razdalji
določa izvoz za potrebe dostave trgovsko stanovanjske stavbe v FC CU1.
Tehnični elementi krožnega križišča, priključkov nanj ter izvoza so
razvidni iz grafičnega dela OPPN. |
(B)
Urejanje mirujočega prometa |
Urejanje
mirujočega prometa v okviru funkcionalnih celot od FC S1 do FC S5 ter FC
CU1 se ureja skupno za stanovanjske vile znotraj posamezne funkcionalne
celote, in sicer: |
(1) v FC
S1 do FC S5 se določa v kletnih etažah gradnja garažnih kleti, in sicer
tako, da so dovozi do garažnih kleti načrtovani preko površin za
mirujoči promet obiskovalcev, vselej z juga. V garažnih kleteh se določa
po 2 PM/stanovanje ter za potrebe obiskovalcev dodatno opredeli
parkirišča pred uvozi v kletne etaže. Za potrebe delovanja pritličja
stavbe v FC S1, kjer so opredeljene površine vrtca (prevzem in oddaja
otrok) se za časovno omejeno parkiranje na terenu opredeli parkirna
mesta ob severni strani prometnice v FC ZI1. |
(2) v FC
CU1 so parkirišča določena v kletnih etažah do katerih je dovoz omogočen
preko dovoznih ramp iz napajalne ceste FC ZI1. V kletnih etažah so
parkirišča določena ločeno tako za stanovalce, kot za obiskovalce, kupce
in zaposlene; poleg omenjenih so za trgovski del dodatno določene še
površine za parkiranje obiskovalcev v parterju, vzhodno od stavbe. |
Za
stanovalce in obiskovalce v funkcionalnih celotah tako od FC S1 do FC S7
kot v FC S8, FC S9, FC S10 in FC S11, ki so namenjene individualni
gradnji eno- ali dvostanovanjskih stavb se določa urejanje mirujočega
prometa načeloma v okviru lastne funkcionalne enote, pri čemer je za
vsako bivalno enoto potrebno zagotoviti dvoje parkirnih mest; za
stanovanjski niz sedmih stavb tipa C7 v FC S1 so površine mirujočega
prometa določene ob notranji prometnici. |
(C)
Poleg zgoraj navedenih določil o dinamičnem in mirujočem prometu v
območju urejanja za kvalitetno urejanje prometa veljajo še splošna
določila, opredeljena v nadaljevanju. |
(1) Za
dostope do posameznih stavb oziroma objektov so predvideni posamezni
dovozi ustreznih širin in radijev. Okoli posameznih objektov morajo biti
zagotovljene ustrezne poti za manipulacijo in urgentna vozila. |
(2) Glede na to, da gre pretežno za stanovanjsko območje morajo biti
hitrosti vozil glede na prioritete prometnic ustrezno omejene. Večina
cest je določena v premah, smeri se spreminjajo le v križiščih. Radiji v
križiščih morajo biti prilagojeni zahtevnejšim vozilom (intervencija –
gasilci). Opredeljen je enostranski prečni nagib proti dvignjenemu
robniku, ki bo služil ustreznemu odvodnjavanju ceste in bo preprečeval
zastajanje vode na vozišču. Prečni nagibi hodnikov za pešce bodo 2.0 %
in bodo vedno usmerjeni proti cestišču. Niveleta cestnega omrežja mora
biti prilagojena priključevanju na krožišča. |
(3) Vozišče mora biti omejeno z robniki dvignjenimi nad nivo vozišča. |
(4) Uvozi morajo biti izvedeni kot križišča z uvoznimi radiji, manjši
tudi preko ugreznjenih robnikov. Tudi pešpoti in hodniki se morajo
zaključevati z ugreznjenimi robniki, tako da bo območje prijazno za
gibanje invalidov. |
(5) Glede na kvaliteto tal se bo dimenzioniralo nosilne sloje. Pred
izdelavo projekta bo potrebno izdelati geološko-geomehanske raziskave in
pridobiti ustrezno geotehnično poročilo z dimenzioniranjem zgornjega
ustroja. Vse utrjene površine vozišč in parkirišč se izvede v asfaltni
izvedbi. Površine pločnikov so lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače
trajno tlakovane. |
(6) Vse
ostale površine, v koridorjih, ki niso namenjene prometu ali hoji naj
bodo urejene, opremljene z ustrezno vegetacijo, in zatravljene. |
(7) Za
varno vodenje prometa mora biti predvidena vsa ustrezna in zakonsko
predpisana vertikalna in horizontalna cestno prometna signalizacija. |
(8) Manipulacijske površine v FC CU1 morajo biti dimenzionirane in
urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
(9) Pri
izračunu parkirnih mest je potrebno smiselno upoštevati predpisane
normative. |
(10) Vse
peš površine namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz
hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni
in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom. |
(11) Invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo
imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike. |
(12) Predvideti je potrebno rezervate za komunalne vode in opremo. |
(13) Kanalizacija, javni vodovod, telefonski, energetski in drugi vodi
ter podobne naprave, se smejo graditi v območju cestnega sveta le pod
pogojem in na način določenim v soglasju pristojnega občinskega
upravnega organa za ceste. |
(14) Za
oblikovanje obcestne linijske vegetacije je potrebno izbrati takšne
drevesne vrste, katerih koreninski sistem s svojim obsegom na bo
poškodoval komunalnih vodov v cestnih oziroma obcestnih koridorjih. |
|
12. člen |
|
(odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda) |
|
V
območju urejanja s tem OPPN se odpadne in padavinske vode odvajajo
organizirano in ločeno za sistem meteornih in odpadnih voda. |
Objekti,
ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda, se
delijo na objekte z značajem javne meteorne in komunalne kanalizacije,
za katere skrbi upravljavec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in
so v lasti uporabnikov (interna meteorna in komunalna kanalizacija
znotraj funkcionalnih enot/gradbenih parcel stavb). |
Pri
novogradnji meteorne kanalizacije se morajo upoštevati vsi veljavni
pogoji za gradnjo, kot so: |
(1) Meteorne vode iz streh objektov se morajo speljati preko peskolovcev
v podtalnico, oziroma za večstanovanjske stavbe v obstoječe vodotoke
oziroma v javno meteorno kanalizacijo in po njej v končno dispozicijo. |
(2) Meteorne vode s cest, parkirišč, manipulacijskih in drugih utrjenih
površin morajo biti speljane v meteorno kanalizacijo in po njej do
vodotoka. Meteorne vode morajo biti očiščene na način, kot to
predvidevajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo. Vgrajeni morajo biti lovilci olj,
katerih velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je v skladu s
tehničnimi predpisi. |
(3) Načeloma se določa, da se zgradijo centralni lovilci olj za
posamezna območja, ker bo to omogočilo enostavnejšo in kvalitetnejšo
kontrolo, vzdrževanje in čiščenje. |
(4) Usedlin, gošč in olj iz lovilcev olj ni dovoljeno odlagati v javno
kanalizacijo. |
Pri
novogradnji komunalne (fekalne) kanalizacije se morajo upoštevati
sledeči pogoji: |
(1) Pri
določanju lokacije posameznih kanalov, črpališč in objektov je potrebno
upoštevati obstoječe in predvideno stanje kanalizacijskega omrežja ter
konfiguracijo terena in lokacije objektov, ki se priključujejo na
kanalizacijo. Zato se fekalna kanalizacija vodi sistemsko, in sicer
tako, da se večinski del iz območja večstanovanjskih stavb na zahodu
odvaja ločeno ob glavni zbirni cesti proti jugu in od tod do obstoječe
kanalizacije na Golniški cesti. Severni del območja se priključuje na
obstoječi odvodni kanal iz naselja Mlaka – Grič. |
(2) Sistem izgradnje komunalne (fekalne) kanalizacije za celotno območje
je etapen in ločen od meteornih voda. |
(3) Kanalizacijske priključke je potrebno projektirati do posameznih
parcelnih mej, kjer stoji stavba, ki se priključuje na kanalizacijo.
Investitor pa je dolžan v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
izdelati projekt za priključitev na javno kanalizacijo. |
Dodatno
je potrebno upoštevati: |
(1) Komunalna kanalizacija in javni vodovod, na isti trasi, morata biti
zgrajena vzporedno in v razdalji 3 m, na križanjih kanalizacije in
javnega vodovoda, je minimalni medsebojni vertikalni odmik 0,5 m s tem,
da poteka javni vodovod nad kanalizacijo. Vsa križanja z ostalimi
komunalnimi vodi je potrebno izvesti v skladu z navodili posameznega
upravljavca komunalnega voda in veljavnimi predpisi. |
(2) Komunalna kanalizacija mora biti v celoti izvedena iz vodo
nepropustnih materialov, ki zagotavljajo zahtevano kvaliteto iz
projekta. |
|
13. člen |
|
(oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje) |
|
Javni
vodovodni sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo celotnega
območja urejanja, zato se določa, da se območje preskrbuje iz vodovoda,
ki poteka po smeri Zeleni hrib–Brdo–Kokrica–Naklo ob tem, da se
obstoječi transportni vod ustrezno poveča. Preskrba z vodo je načrtovana
iz vodnih virov Bašelj in Nova vas. |
Vodovodne naprave so na območju obravnave določene v cestnem telesu,
bodisi pod poteki tras pločnikov, kolesarskih stez ali cestnem svetu,
kjer to ni mogoče pa pod voziščem. |
Nov
vodovodni sistem mora biti zgrajen iz nodularne litine; vozlišča
vodovoda morajo biti v ustrezno dimenzioniranih betonskih jaških. |
Nove
vodovodne naprave se priključujejo na obstoječe omrežje, ta pa dalje na
transportne vode, pri čemer se na sekundarne vode obstoječega omrežja v
naselju ne priključuje. |
Na
vodovodnem omrežju se zgradi hidrantno omrežje. |
Za
obravnavano območje je v fazi priprave projektne dokumentacije potrebno
pripraviti projekt preskrbe z vodo s fazno rešitvijo in hidravličnim
izračunom porabe vode. |
|
14. člen |
|
(oskrba s plinom) |
|
Pri
prostorskih ureditvah in gradnji objektov je potrebno upoštevati stanje
in zasnovo plinovodnega omrežja, ki izhaja iz usmeritev dolgoročnega
plana mestne občine ter programa lokalnega nosilca oskrbe s plinom. |
Ob
območju urejanja, ob južni strani navezovalne ceste na AC poteka
plinovod R29, instalacija Britof–MRP Jesenice, zato je pri izvajanju
načrtovanih posegov potrebno upoštevati zahteve upravljavca oziroma
sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. |
V skladu
s smernicami distributerja zemeljskega plina se določa oskrba območja z
zemeljskim plinom, saj obstoječa infrastruktura Kokrice in Mlake to
omogoča. Načrtovano plinovodno omrežje se vodi v koridorjih prometne
infrastrukture s potrebnimi, zakonsko predpisanimi odmiki od ostale
infrastrukture v koridorjih gospodarske javne infrastrukture. Poteki
tras plinovoda, priključki in naprave so razvidni iz grafičnega dela
OPPN. V nadzorovanih oziroma varstvenih pasovih plinovodov je potrebno
upoštevati zakonsko določene omejitve. |
|
15. člen |
|
(oskrba z električno energijo in javna razsvetljava) |
|
Pri
lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo
elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje
upravljavca. Stavbe je potrebno priključiti na električno omrežje v
skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. |
Novonačrtovane stavbe območja bodo napajani z električno energijo iz
obstoječih transformatorskih postaj (na širšem območju Mlake so zgrajene
štiri transformatorske postaje, in sicer T 0136 – Mlaka, T 0502 –
Nedeljska vas, T 0345 – Mlaška cesta in T 0982 – Mlaka grič); za katere
se določi povečanje moči transformacij ter po potrebi povečanje NN
izvodov. Opcijsko so določene lokacije transformatorskih postaj tudi ob
parkiriščih v okviru posameznih funkcionalnih celot večstanovanjskih
stavb. |
Moči
transformatorjev v posameznih transformatorskih postajah se bodo
določile v projektu transformatorskih postaj in priključnih kablovodov,
ko bodo podrobneje določene obremenitve posameznih stavb. |
Preko
območja obravnave potekata tudi trasi VN kablovodov K 4279 in K 4304, za
katere se glede na urbanistično rešitev določa prestavitev oziroma
zagotovitev ustreznih odmikov. |
Na
območju celotnega kompleksa je potrebno urediti tudi javno razsvetljavo.
Tipi svetilk in kandelabrov se določijo enotno. Svetilke morajo biti
razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim
normativom in standardom. Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v
kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda. |
V
celotnem območju se določi uvlačenje SN in NN kablovodov v ustrezno
kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški. Pri dimenzioniranju kabelske
kanalizacije je potrebno zagotoviti zadostno število rezervnih cevi
zaradi možnosti nadaljnje širitve mreže; ob ceveh je potrebno položiti
tudi cevi zaradi predvidenega daljinskega upravljanja TP-jev. |
Celoten
nizkonapetostni razvod kot tudi razvod javne razsvetljave bo izveden z
uporabo ustreznih zemeljskih kablov. Za potrebe razvoda SN in NN kablov
se po celotnem območju izvede ustrezna obetonirana kabelska kanalizacija
z ustreznimi jaški. Natančno število potrebnih cevi kabelske
kanalizacije, število in tip jaškov bo določeno v načrtu za pridobitev
gradbenega dovoljenja oziroma v načrtu za izvedbo. Pri morebitnem
približevanju ali križanju ostalih komunalnih naprav z elektro kabelsko
kanalizacijo je potrebno upoštevati navodila DES in soglasja prizadetih
upravljavcev. |
|
16. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez) |
|
Širše
območje naselja je vključeno v telekomunikacijsko omrežje z obstoječimi
zemeljskimi telekomunikacijskimi kabli in optičnimi kabli. |
Predvidene dejavnosti območja bodo zahtevale vključitev novih stavb v
telekomunikacijsko omrežje, zato bo potrebno v nadaljnjih fazah izdelati
projekt vključitve objektov v telekomunikacijsko omrežje. |
Vse
kabelske povezave znotraj območja bodo izvedene v ceveh kabelske
kanalizacije, zato bodo perspektivne potrebe uporabnikov po dodatnih
storitvah ali priključkih (optika, ethernet, intranet …) izvedljive z
naknadnimi dodatnimi povezavami v kabelski kanalizaciji. |
|
17. člen |
|
(grajeno javno dobro) |
|
Del
območja predstavlja grajeno javno dobro. Vanj je vključena celotna
cestna infrastruktura, zato javno dobro v celoti predstavljajo
funkcionalne celote z oznakami FC I1, FC I2, FC I3, FC I4, FC I5, FC I6,
FC I7 in FC I8. |
|
18. člen |
|
(roki za infrastrukturno opremljanje) |
|
Investitorji so, v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje
posameznih gospodarskih javnih služb, dolžni zgraditi, prestaviti,
zamenjati oziroma zaščititi infrastrukturne objekte, naprave in vode v
in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma
sočasno z izgradnjo posamezne zaključene celote. |
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
19. člen |
|
(varovanje kulturne dediščine) |
|
Na
območju, ki ga obravnava OPPN, ni evidentiranih enot kulturne dediščine,
zato rešitve in ukrepi za varovanje in celostno ohranjanje kulturne
dediščine niso potrebni. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA
NARAVE |
|
20. člen |
|
(splošni pogoji varovanja okolja) |
|
Vse
stavbe morajo biti načrtovane v skladu s prepisi o mehanski odpornosti
in stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in
učinkoviti rabi energije v stavbah ter ostalo veljavno zakonodajo. |
|
21. člen |
|
(varstvo tal) |
|
Izvajanje posegov v območju bo glede na obseg načrtovanih posegov imelo
vpliv na konfiguracijo terena ter ureditve zemeljskih mas. Zato je
potrebno upoštevati s tem odlokom določene rešitve in ukrepe za varstvo
tal. |
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine
tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne
površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se
uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni
ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti
za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih
materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob
sušnem in vetrovnem vremenu. Treba je predvideti nujne ukrepe za
odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi
nezgod na tehnoloških površinah. |
(2) Med
gradnjo na območju je treba izvajati monitoring v skladu s predpisi, ki
urejajo obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih
hranil v tla. |
(3) Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal,
ki ga je treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin.
Vsako ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z
določili pravilnika, ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov
in z določili pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri
gradbenih delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo
sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih površinah. |
(4) V
času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima
investitor pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je
upoštevati splošne obveznosti investitorjev in izvajalcev. |
(5) Z
rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med
gradnjo in po izgradnji ravnati racionalno. Humusna plast se mora
odstraniti in deponirati tako, da se ohranja njena plodnost in količina.
Preprečiti je potrebno mešanje živice in mrtvice. |
|
22. člen |
|
(varstvo gozdov in kmetijskih površin) |
|
(A)
Rešitve in ukrepi na območju gozdov |
Območje
z oznako ml 7/1-13 Mlaka pri Kranju posega v drevesno vegetacijo
obstoječega gozda. Glede na namembnost se vegetacija, povsod tam, kjer
je to za izvedbo načrtovanih rešitev potrebno, krči. Krčitve lahko
povzroče biotopsko degradacijo, zato mora investitor upoštevati
optimalno nadomeščanje ekološke infrastrukture in pogojev za socialne
funkcije. Konkretizacija rešitev se opredeli na prostih površinah
znotraj in izven ureditvenega in vplivnega območja urejanja
(renaturacija devastiranih predelov, linijske obcestne zasaditve
ohranitev gozdnih površin v območju FC Z1, FC G1 in FC G2, zasaditev
drevesne vegetacije v stičnih območjih z obstoječo poselitvijo, kjer je
to mogoče, npr. deli FC ZI 1 do FC ZI 5 ipd.). |
Pri
načrtovanju, projektiranju in izvedbi je upoštevati naslednje zahteve in
usmeritve: |
(1.)
posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni le znotraj ureditvenega in
vplivnega območja ter na zemljiščih, ki se nahajajo izven ureditvenega
območja in so potrebne kot površine potrebne za izvedbo infrastrukturnih
rešitev, ki predstavljajo korektno infrastrukturno umestitev načrtovanih
rešitev območja poslovnega kompleksa v prostor; |
(2.)
zaradi principov sonaravnosti posegov ter sobivanja naravnega habitata
in stanovanjske soseske je zahodno ob glavni zbirni cesti potrebno
ohraniti pas stabilnega, odraslega drevja, ki se ga ohrani v takšnem
obsegu, da je možno dopolniti gozdni rob z novo drevesno vegetacijo; |
(3.)
drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v območju potrebno
posekati se po pridobitvi dovoljenj predhodno označijo s strani
pooblaščene službe Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote Kranj;
posek lesne vegetacije se lahko izvaja le med 15. avgustom in 15.
marcem; |
(4.) pri
gradnji stavb ob gozdnem robu, znotraj ureditvenega območja, je
priporočena varnostna razdalja objekta od obstoječega gozdnega roba
enaka eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; možna je tudi
gradnja v manjši oddaljenosti, vendar je lastnik odgovoren za morebitno
škodo, nastalo ob podiranju drevja na stavbo; |
(5.)
zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda, je
po posegu z gradnjo prizadete gozdne površine potrebno sanirati v smislu
ekološke in funkcionalne skladnosti s širšimi pasovi prečno postavljene
drevesne vegetacije med posameznimi stanovanjskimi sklopi
večstanovanjske gradnje na zahodu (ob robovih FC ZI1 do FC ZI5) ter pri
urejanju zelenih površin v največji možni meri zasaditi listavce
avtohtonih vrst v zasaditvenih oblikah, ki nakazujejo zelene preduhe med
obstoječim naseljem in gozdom na zahodu; potrebna je sanacija novo
nastalega gozdnega roba z zasaditvijo ustreznih avtohtonih drevesnih in
grmovnih vrst; sanacijo projektant opredeli v nadaljnjem postopku. |
(6.)
gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih, izven območja, mora
ostati neovirano; do njih je preko gozdnih poti iz načrtovanih križišč
glavne zbirne ceste možno zagotoviti neoviran dostop in dovoz z običajno
gozdarsko mehanizacijo; investitor je dolžan zagotoviti ureditve dostopa
v gozd na vseh prekinjenih gozdnih prometnicah (načrtovanje morebitnih
novih gozdnih prometnic ali deviacij obstoječih) in |
(7.)
pred sprejetjem odloka o OPPN in pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj
je kakršnokoli poseganje v gozd in gozdni prostor, razen običajnega
gospodarjenja z gozdom, znotraj načrtovanega območja prepovedano; |
(8.) z
gradnjo spremljajoče gospodarske javne infrastrukture, razen nujnih
povezav, se ne sme posegati v gozdni prostor zahodno od območja
urejanja; prav tako tudi ne v gozdni predel FC G2, kjer se ne sme
odlagati odvečni odkopni in gradbeni material ter odpadke, voziti
gradbeno mehanizacijo in se ne sme postavljati enostavnih objektov, ki
niso namenjeni funkciji gozdov ali javni infrastrukturi; |
(9.)
odvečni odkopni in gradbeni material, ki bi nastal pri gradnjah, se ne
sme odlagati v gozd; |
(B)
Rešitve in ukrepi na območjih obstoječih kmetijskih površin |
V
funkcionalni celoti FC Z3 se ohrani obstoječa kmetijska zemljišča. Na
območjih posegov pa so investitorji dolžni s primerno organizirano
gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in
obratovanja območja, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanja
zagotoviti varovanje kmetijskih zemljišč. |
Pri
gradnji se omeji gibanje strojev na območje posegov (izključne rabe). Za
transporte čim manj uporabljati poljske poti. Začasne ureditve in
objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih
kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev. |
V sklopu
izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o ravnanju in
uporabi rodovitnega dela prsti. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani
z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti
racionalno ravnanje. S sanacijo razgaljenih površin je treba začeti že v
času gradnje. Prst se mora odstraniti in deponirati na drugo lokacijo
tako, da se ohrani njena plodnost in količina oziroma da ne pride do
onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom.
Določiti je treba začasne deponije za živico, ki mora biti odložena na
največ 1,50 m visoke nasipe. Deponije je treba zaščititi pred
onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o
mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o
nadaljnji uporabi za sanacijo. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih
in degradiranih tal ter za rekultivacijo delov sedaj utrjenih površin,
ki se jim spremeni funkcija. |
|
23. člen |
|
(varstvo in zaščita voda) |
|
(1.) Glede na to, da se s predvidenimi posegi spreminja strugo in potek
Mlaškega potoka in sonaravno uredi ribnik z okolico v FC V2 morajo biti
vsi posegi v prostor načrtovani tako, da ne pride do čezmernega
poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim
delovanjem voda. Iz zgornje ugotovitve izhaja, da je potrebno za
realizacijo načrtovanih posegov v območju funkcionalnih celot, ki so
neposredno vezane na Mlaški potok, izvesti celovite omilitvene ukrepe,
kot izhajajo iz Hidrološko hidravlične študije Eho Projekt d.o.o., št. H
– 31/18 iz junij 2018 in se generalno sestojijo iz zamenjave oziroma
rekonstrukcije številnih propustov in regulacije štirih odsekov Mlaškega
potoka gorvodno od glavne ceste (podobne tehnične rešitve s prikazom
pozicioniranja celotnih ukrepov so razvidne iz študije, ki je sestavni
del strokovnih podlog tega prostorskega akta). |
(2.) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena z zakonodajo in upoštevati usmeritve
iz izdelane Hidrološko hidravlične študije (Eho Projekt d.o.o., junij
2018, št. H – 31/18). |
(3.) Vse
odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem. |
(4.) Za
čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje vodotoka ali
podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe
tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod
predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter
drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v
okolje. |
(5.) Zagotoviti je potrebno, da se po končani gradnji odstranijo vse za
potrebe gradnje postavljeni provizorji in odstranijo vsi ostanki
začasnih deponij. Predvideti je potrebno ustrezno krajinsko in
protierozijsko ureditev vseh prizadetih površin. |
(6.) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih Mlaškega potoka je gradnja v širini 5 m
od vodnega zemljišča omejena, dovoljena je v tistih delih območij FC S7,
FC S10 in FC S11, kjer načrtovana širitev vodotoka predstavlja prehod iz
vodnega zemljišča vodotoka v parkovno ureditev stavbnega kompleksa pri
čemer pa ne sme biti oviran normalen pretok vodotoka, zagotovljena pa
mora biti tudi možnost vzdrževanja tako urejenega vodotoka. |
(7.) V
grafičnem delu so prikazane površine vodotokov po regulaciji ter
površine ribnika v FC V3; v tej funkcionalni celoti razen montažnega
objekta paviljona, drugi objekti, glede na možnost poplavnih površin,
niso dovoljeni. |
(8.) V
postopku priprave projektne dokumentacije je potrebno za potek Mlaškega
potoka izdelati hidravlično preverbo poplavne varnosti, upoštevajoč že
izdelano hidrološko hidravlično študijo in konkretizirati ukrepe, da ne
bo možnosti škodljivega vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča. |
(9.) Nasipavanje naravnih retencijskih površin, zasipavanje ali
zacevljanje vodotoka, razen v območjih prečkanj reguliranega poteka
vodotoka s prometno infrastrukturo ni dovoljeno; enako velja za
sprožanje erozijskih procesov ali rušenje ravnotežja na labilnih tleh. |
(10.) Na
priobalnem zemljišču, razen s tem odlokom določenih posegov, ni
dovoljeno postavljati objektov ali ovir, ki bi preprečevale prost prehod
ob vodnem dobru. |
(11.) Zaradi zagotavljanja dobrega stanja voda in vodnega režima je
potrebno v fazi priprave projektne dokumentacije izdelati strokovne
podlage hidroloških razmer. |
(12.) Posebno pozornost je pri projektiranju stavb, objektov in naprav
ter zunanjih ureditev posvetiti varnosti pred eventualnimi možnostmi
zatekanja površinskih poplavnih vod in podtalnih vod v vkopane oziroma
kletne etaže stavb ter predvideti ukrepe, ki bodo zagotavljali, da ne bo
prihajalo do škodljivega vpliva voda. |
(13.) Z
izdelavo projektne dokumentacije je potrebno ustrezno načrtovati odprte
površine, da ne bo prihajalo do onesnaženja in čezmernega obremenjevanja
obrežnih ekosistemov, vodotoka in okolja. |
|
24. člen |
|
(varovanje naravnih vrednot) |
|
Na
območju nižinskega gozda je zahodno od obstoječih stavbnih zemljišč, ki
jih obravnava ta odlok strnjen kompleks gozda z združbo rdečega bora in
borovnice, v širši okolici pa se nahaja zavarovano območje Udin boršta. |
Na in ob
območju urejanja je potrebno: |
(1) vzhodni rob obstoječega gozda, ki sega do glavne zbirne ceste
območja (FC I1) ohraniti kot začetek strnjenega gozdnega kompleksa
zahodno od območja poselitve; |
(2) glede na možnost prisotnosti rastlinske vrste okroglolistne rosike,
ki naj bi se nahajala ob območju se je v fazi izdelave OPPN preverila
njena prisotnost in z Mnenjem o prisotnosti okroglolistne rosike (IPSUM
d.o.o.), ki je temeljilo na terenskih ogledih ugotovilo, da te
rastlinske vrste v območju urejanja in zahodnem robu ob njem ni; |
(3) na
severnem delu območja ob vodotoku se relief, razen prometnih ureditev in
sonaravne regulacije vodotoka, vse v skladu z usmeritvami hidrološko
hidravlične študije, bistveno ne sme spreminjati; |
(4) v
okviru območja urejanja se ohranja del gozdnega kompleksa kot ga določa
območja FC Z1, FC G1 in FC G2, hkrati pa se tako ob ključnih prometnicah
kot na prostih površinah večstanovanjske gradnje vzpostavlja drevesno
vegetacijo, ki nakazuje prehode od stanovanjske gradnje v gozdne
površine; |
(5) pri
določitvi tipa svetilk javne razsvetljave ter njihove lokacije je
upoštevati pogoj, da je svetlobna telesa potrebno usmerjati proč od
gozdnih površin. |
|
25. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
Območje
večinoma stanovanjske gradnje je v prostor umeščeno tako, da ne povzroča
čezmernih obremenitev bivalnega okolja. V južnem delu, ki je najbliže
območju prometnice je ob območju urejanja načrtovan pas visokorasle
drevesne bariere, ki vizualno in protihrupno varuje načrtovane gradnje v
območju. |
|
26. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
Obratovanje načrtovane soseske ne bo imelo negativnih vplivov v ozračje. |
Med
gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo
zraka: |
(1.)
zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni
mehanizaciji in transportnih sredstvih; |
(2.)
preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča: vlaženje sipkih
materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z
gradbišča in |
(3.)
sprotno kultivirati območja večjih posegov. |
|
27. člen |
|
(ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje) |
|
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi
predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne
odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Pri načrtovanih
večstanovanjskih stavbah se zbirna mesta komunalnih odpadkov določajo na
lokacijah pred uvozi v kletne garaže, pri ostalih stavbah se zbirna
mesta za komunalne odpadke predvidijo na gradbenih parcelah tako, da
niso vidno izpostavljena. V času odvažanja odpadkov se zabojniki za
odpadke postavijo na mesta dostopna vozilom za odvoz. Na območju
transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti. |
Za
ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu s predpisi mestne občine, v
posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih, locira ekološke
otoke. |
Zbiranje
posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih
odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi. |
Gradbene
odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov
oziroma se jih ustrezno predela. Deponiranje gradbenih odpadkov naj se
zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih
surovin. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega
materiala v obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotoka, na
kmetijska in gozdna zemljišča ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko
prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno. |
|
28. člen |
|
(monitoring) |
|
Pred
začetkom gradnje je, v primeru strokovno ugotovljene potrebe, zagotoviti
monitoring za področja, na katerih bi bilo argumentirano potrebno. |
Dodatni
ukrepi, ki jih mora izvesti investitor v primeru neustreznih rezultatov
monitoringa, so: |
(1.)
dodatne tehnične in prostorske rešitve, |
(2.)
dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve, |
(3.)
sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav in |
(4.)
drugi ustrezni ukrepi. |
|
29. člen |
|
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
Poleg
vseh obveznosti navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in
izvajalcev v času pred pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi: |
(1) zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost
in raba bližnjih objektov in zemljišč; |
(2) organizirati promet v času gradnje tako, da ne prihaja do večjih
zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi
gradnje ne poslabša; |
(3) zagotoviti dostope do gozdnih in kmetijskih zemljišč, ki v OPPN niso
določeni, so pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih
strank; lastnikov gozdnih ali kmetijskih zemljišč; |
(4) odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice,
ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja posamezne gradbene parcele
ali funkcionalne celote; |
(5) zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih
infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj
obnoviti v primeru poškodb pri gradnji; |
(6) za
čas gradnje na vseh območjih dovoliti emisije hrupa zaradi vira hrupa
(gradbišče) tako, da v dnevnem času ne bodo prekoračene kritične ravni
hrupa predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za
posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje
geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča; |
(7) za
zavarovanje vodnih virov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe
iz smernic in mnenj; |
(8) ohranjati, v kolikor je glede na lastniško strukturo to mogoče,
vegetacijske pasove ob zahodni strani glavne zbirne ceste, ki so element
krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo varovanja pred
onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora; |
(9) zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolico objektov; |
(10) sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se
zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo; |
(11) začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in
spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo; |
(12) na
območjih, ki jih določa hidrološko hidravlična študija, sočasno ali
predhodno z gradnjo stavb zagotoviti omilitvene ukrepe. |
Vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega
dovoljenja, pridobljenega pred pričetkom gradnje posamezne etape in
njenih priključkov. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
30. člen |
|
(rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter varstvo pred požarom) |
|
Za
zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so
zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in
materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni so
tudi zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma
zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev). Na vodovodnem
omrežju bo zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode, zgrajeno
hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. Pri vseh posegih je potrebno
upoštevati pogoje za: |
(1) varen umik ljudi, živali in premoženja; |
(2) potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali
potrebno protipožarno ločitev; |
(3) prometne in delovne površine za intervencijska vozila; |
(4) vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v
skladu s predpisi; |
(5) zagotovitev površin za potrebe evakuacije; |
(6) pri
pripravi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati predpise s
področja požarne varnosti; |
(7) smiselno zagotavljanje ukrepov zaradi požarne ogroženosti okolja, za
to mora v nadaljnjih postopkih izdelave projektne dokumentacije
projektant: |
– opredeliti morebitne ukrepe zaradi požarne ogroženosti okolja; |
– opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povprečno
možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem območju, ki bodo
namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara
na sosednja območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti
naravnega okolja; |
– opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom. |
Pri
pripravi nadaljnje projektne dokumentacije je potrebno upoštevati
projektni pospešek tal (potresna varnost), ki po podatkih pristojne
agencije znaša 0,200 g. |
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
31. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
OPPN
območja ML 7/1-13 Mlaka pri Kranju se izvaja v več etapah, ki so
medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka skupina stavb in
prometnica predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki
predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape, oziroma, v kolikor
je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti
pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah ter
eventualno potrebne omilitvene ukrepe določene s tem odlokom. Celovite
omilitvene ukrepe v zvezi z ureditvijo Mlaškega potoka je potrebno
izvesti najkasneje oziroma hkrati z izvedbo primarnih vodov gospodarske
javne infrastrukture in prometnic v območju funkcionalnih celot, ki so
neposredno vezane na Mlaški potok. Pri izvajanju del v etapah je treba
zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja.
Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v posebnem delu projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
Začasna
namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih
etapah izgradnje poslovnega kompleksa, ostaja enaka dosedanji. Za njih
veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo
posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih
etap. |
|
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
32. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Pri
realizaciji tega OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev
določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
geoloških, hidroloških, geomehanskih, prometnih in drugih razmer
poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne
smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Odstopanja ne smejo biti
v nasprotju z javnimi interesi. |
(2) Določeni tlorisni in vertikalni gabariti stavb iz 8. člena tega
odloka so lahko tudi manjši, odstopanja so možna do 2,0 m, za
funkcionalno celoto FC CU 1 lahko tudi večja. |
(3) Določeni tlorisni gabariti stavb iz 8. člena tega odloka so lahko
tudi večji, pri čemer morajo biti razdalje med stavbami takšne, da
zagotavljajo 45° kot osončenja za delo občutljivih prostorov. Prav tako
morajo biti zagotovljeni požarni odmiki med stavbami in upoštevane vse
določene gradbene linije ter pod pogojem, da se na gradbeni parceli za
dejavnost zagotovi zadostne površine za mirujoči promet in manipulacijo;
možna odstopanja so do 2,0 m, za funkcionalno celoto FC CU1 lahko tudi
večja a ne izven gradbenih meja. |
(4) Parcele, namenjene gradnji znotraj funkcionalnih celot je dovoljeno
tudi združevati v primerih združenih gradbenih parcel smejo maximalni
tlorisni gabariti stavb segati do gradbenih linij, pri čemer morajo biti
razdalje med stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot osončenja za
bivanje občutljivih prostorov. Prav tako morajo biti zagotovljeni
požarni odmiki ter pod pogojem, da se na gradbeni parceli za dejavnost
zagotovi zadostne površine za mirujoči promet in manipulacijo. |
(5) Dovoljena so odstopanja do +1,00 m nad določenim vertikalnim
gabaritom iz 8. člena tega odloka, za tehnične dele stavb, pri čemer
morajo biti razdalje med stavbami v teh primerih takšne, da zagotavljajo
45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov in požarni
odmik. |
(6) Odstopanja od načrtovanih prometnih rešitev in lokacij
infrastrukturnih vodov v robnih, vplivnih območjih in zunaj območja OPPN
ter ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so dovoljena v skladu
s konceptom razvoja sosednjih območij in ob upoštevanju strokovno
korektnih tehničnih rešitev, nanje pa je potrebno pridobiti soglasje
pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja od posameznih
načrtovanih prometnih rešitev in lokacij infrastrukturnih vodov na
območju OPPN so dovoljena, vendar ne smejo vplivati na zasnovo delov
stavb, ostalih prometnih površin in zunanjo ureditev. |
(7) Pri
pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena
odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu
s tolerancami, ki jih dopušča OPPN, kar je potrebno prikazati v posebnem
delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
OPPN |
|
33. člen |
|
(usmeritve) |
|
Po
realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je
pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne
konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto
urbanističnega urejanja prostora, in sicer: |
(1) ohranjati zeleno bariero ob glavni zbirni cesti na zahodu, prečnih
povezovalkah in gozdni kompleks (FCG2), v obsegu kot ga določa veljavni
IPN MOK, |
(2) ohranjati gradbene linije ob vseh notranjih prometnicah in |
(3) ohranjati načrtovane priključke na glavno cesto. |
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
34. člen |
|
(inšpekcijsko nadzorstvo) |
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcija. |
|
35. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN je
na vpogled vsem zainteresiranim na Uradu za okolje in prostor Mestne
občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. |
|
36. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
350-4/2018-102 |
Kranj,
dne 19. septembra 2018 |
|
Župan |
Mestne
občine Kranj |
Boštjan Trilar l.r. |