Na podlagi
54. člena
Statuta Občine Nazarje
(Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 2/11- UPB1 in 11/12), 32.
člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni
list RS, št. 94/07-UPB2 do 51/10) in
Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine
(Uradni list RS, št. 23/09) je Nadzorni odbor Občine Nazarje na 2.
redni seji dne 5. 1. 2015 sprejel |
|
POSLOVNIK |
NADZORNEGA ODBORA OBČINE NAZARJE |
|
I. Splošne določbe |
|
|
1.
člen |
S tem poslovnikom se ureja organizacija in določa način dela Nadzornega
odbora Občine Nazarje (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor) ter status
članic in članov nadzornega odbora (v nadaljnjem besedilu: člani) kot
organa občine. |
|
2.
člen |
Nadzorni odbor je pri svojem delu
neodvisen in vezan na ustavo, zakone in občinske akte, na katerih
temelji tudi razmerje do občinskega sveta in župana. |
|
3.
člen |
Delo nadzornega odbora je javno in v skladu s tem poslovnikom. Nadzorni
odbor lahko po predhodni presoji, pri obravnavi določenih tem, javnost
izključi. |
|
4.
člen |
Nadzorni odbor mora pri svojem delu varovati uradne in poslovne tajnosti
nadzorovanih pravnih oseb in osebne podatke fizičnih oseb. |
|
5.
člen |
Nadzorni odbor dela na sejah, ki se sklicujejo najmanj dvakrat (2) krat
letno; zaradi nujnih primerov pa tudi večkrat. Udeležba na sejah
nadzornega odbora je pravica in dolžnost članov. |
|
6.
člen |
Nadzornega odbora ali njegovega člana ni mogoče razrešiti zaradi mnenja,
podanega v času opravljanja funkcije pooblaščenca ter pri delu in
odločanju nadzornega odbora. |
|
7.
člen |
Sedež nadzornega odbora je v Nazarjah, Savinjska cesta 4. Nadzorni odbor
uporablja pečat Občine Nazarje . |
|
II. Sestava nadzornega odbora |
|
8.
člen |
Nadzorni
odbor ima pet članov: predsednika in štiri člane. Imenuje jih občinski
svet za dobo štirih let izmed občanov z omejitvijo, da to ne morejo biti
občinski svetniki, župan, podžupan, člani krajevnih odborov, tajnik
občine, delavci občinske uprave in člani poslovodstev organizacij, ki so
uporabniki občinskih proračunskih sredstev. Članstvo v nadzornem odboru
preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov
občinskega sveta. |
|
9.
člen |
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, predlaga, kdo
bo opravljal nadzor, skrbi za izvajanje določil tega poslovnika,
podpisuje sklepe in druge odločitve nadzornega odbora, se udeležuje sej
občinskega sveta in poroča o ugotovitvah nadzornega odbora. |
|
10.
člen |
Član
nadzornega odbora je dolžan seznaniti nadzorni odbor s svojim statusom.
Nadzorni odbor predlaga občinskemu svetu razrešitev člana, če je njegov
položaj v nasprotju z določili devetega (9.) člena. |
|
11.
člen |
Član
nadzornega odbora lahko odstopi, lahko pa je tudi predčasno razrešen.
Odstop je dejanje posameznika, predlog za razrešitev pa lahko poda tudi
nadzorni odbor. Glede predčasne razrešitve člana nadzornega odbora se
primerno uporabljajo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena
Zakona o lokalni samoupravi. Razrešitev opravi občinski svet na predlog
nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta. |
|
12.
člen |
Prvo sejo
nadzornega odbora skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na
prvi seji navzočih večina članov. |
|
13.
člen |
Nadzorni
odbor dela na sejah. Delo nadzornega odbora ureja ta poslovnik, ko ga
sprejme odbor z večino glasov vseh članov odbora. |
|
14.
člen |
Člani
nadzornega odbora imajo pravico do dela plače za opravljanje funkcije in
povrnitve stroškov v skladu s Pravilnikom o plačah, delih plač občinskih
funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, članov
drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. |
|
III. Pristojnosti nadzornega odbora |
|
15.
člen |
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti: |
·
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
·
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev, |
·
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev, |
·
nadzorni odbor sprejme letni program nadzora najkasneje v mesecu
decembru za prihodnje leto. |
Nadzorni odbor ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja pristojnih
organov, organov in organizacij porabnikov sredstev občinskega proračuna
in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim
premoženjem in ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih
proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki vsebuje nadzor
proračuna in zaključnega računa proračuna občine ter finančnih načrtov
in zaključnih računov ožjih delov občine in drugih uporabnikov
proračunskih sredstev. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet
in župana. |
|
IV. Postopek in način dela nadzornega odbora |
|
1. Postopek nadzora |
|
16.
člen |
Nadzorni odbor vodi postopek nadzora in pregleda po tem poslovniku in
predpisih, ki urejajo finančno poslovanje in poslovanje s premoženjem
lokalne skupnosti. Oseba v postopku (nadzorovana oseba) je uporabnik
občinskih sredstev oziroma premoženja in/ali odredbodajalec oziroma
skrbnik za javna sredstva oziroma premoženje. |
|
17.
člen |
Nadzorni odbor opravlja redne in občasne nadzore. O izboru nadzorovane
osebe se nadzorni odbor odloča samostojno. Nadzorni odbor izda o tem
ustrezen sklep, ki se dostavi nadzorovani osebi in pooblaščenim članom
nadzornega odbora. |
|
18.
člen |
Glede na vsebino nadzora in njegovo trajanje so posamezni nadzori lahko: |
·
zelo zahtevni, |
·
zahtevni in |
·
manj zahtevni. |
Zelo zahteven nadzor je nadzor poslovanja občine, posrednega
proračunskega uporabnika, v posameznem obdobju ali letu; zelo zahteven
je tudi nadzor smotrnosti poslovanja občine. |
Zahteven nadzor je nadzor zaokroženega dela poslovanja občine, npr.
investicijskih odhodkov, postopkov oddaje javnih naročil, prevzemanja
obveznosti, plač javnih uslužbencev in funkcionarjev, tekočih transferov
in podobno. |
Manj zahteven nadzor je nadzor, ki je osredotočen na posamezno
proračunsko postavko ali podpostavko, npr. na odhodke za posamezno
investicijo, tekoče transfere na posameznem področju (npr. kmetijstvo,
kultura, šport), prihodke od prodaje posameznega premičnega in
nepremičnega premoženja. |
|
19.
člen |
Redne nadzore si nadzorni odbor določi z letnim programom tako, da v
času mandata zajame ustrezno število uporabnikov (občinskih)
proračunskih sredstev, pri čemer se naj upošteva vrsta dejavnosti. |
|
20.
člen |
Občasne nadzore lahko nadzorni odbor določi na pobudo: |
·
občinskega sveta, |
·
župana, |
·
posameznega člana občinskega sveta, |
·
posameznega člana nadzornega odbora, |
·
javno izrečenih stališč civilne iniciative in občanov, ki mora biti
podana v pisni obliki. |
|
21.
člen |
Ugotovitve, ocene in mnenja ter osnutke poročil pripravi član nadzornega
odbora, ki ga s sklepom za posamezno zadevo, v skladu z letnim programom
nadzora, zadolži nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati
opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora ter navedbo
nadzorovane osebe (organa ali organizacije vključno z odgovornimi
osebami). |
|
22.
člen |
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžne pooblaščencu
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. Pooblaščenec nadzornega odbora, ki opravlja nadzor
ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge,
ki mu je zaupana.Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in
dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih
nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Zahtevane podatke je nadzorovana oseba dolžna dostaviti nadzornemu
odboru oziroma pooblaščencu nadzornega odbora v predpisanem oziroma
zahtevanem času, vendar najkasneje v 15 dneh po prejemu zahteve. |
|
23.
člen |
Nadzor se opravi s pregledovanjem poslovne dokumentacije, poročil in
sredstev do te mere, da se ugotovijo zadostna dejstva, ki so potrebna za
namen konkretnega nadzora. Neposreden nadzor se deloma opravi na sedežu
nadzornega odbora, kamor je bila posredovana dokumentacija nadzorovane
osebe, deloma pa na sedežu nadzorovane osebe, kjer se vpogleda dodatna
dokumentacija in opravi razgovor s pristojnimi osebami nadzorovane
osebe. |
|
24.
člen |
Član nadzornega odbora ne sme odločati o zadevi, če je z uporabnikom
javnih sredstev, njegovim zakonitim zastopnikom, članom organa
upravljanja ali odgovornimi osebami nad katerimi se izvaja nadzor v
sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega
četrtega kolena, ali če je z njim v zakonski zvezi ali v svaštvu do
vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala ali če je
v izvenzakonski skupnosti. Član nadzornega odbora ne sme opravljati
nadzora, če je zaposlen pri uporabniku javnih sredstev, pri katerem se
izvaja nadzor ali če od prenehanja zaposlitve pri uporabniku javnih
sredstev še niso pretekla tri leta. |
V kolikor član nadzornega odbora ugotovi, da je prišlo do izločitvenega
razloga po prvem odstavku tega člena, mora to takoj sporočiti
predsedniku nadzornega odbora. Nadzorni odbor sprejme sklep o izločitvi
člana nadzornega odbora. |
Če član nadzornega odbora meni, da je pri izvajanju nadzora nad
uporabnikom javnih sredstev prišlo do okoliščin, ki vzpodbujajo dvom o
njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora te okoliščine takoj
sporočiti predsedniku nadzornega odbora. Nadzorni odbor odloči, ali so
te okoliščine takšne narave, da mora biti član nadzornega odbora izločen
iz postopka izvajanja nadzora. |
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi
nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
|
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
25.
člen |
Ugotovitve, ocene in mnenja ter osnutke poročil nadzornega odbora
pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na pobudo posameznega člana in
na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim planom
nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Praviloma
nadzor opravljata dva pooblaščenca. |
Poročilo odbora o nadzoru mora zajemati vse sestavine, določene s
Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
|
26.
člen |
Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati
izvajanje nadzora. |
|
27.
člen |
O poteku nadzora se vodi zapisnik, ki je kasneje osnova za izdelavo
osnutka poročila. |
|
28.
člen |
O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlagajo vse beležke in
druge veljavne listine, osnutek poročila, odzivno poročilo in poročilo s
priporočili in predlogi kot dokončni akt nadzornega odbora. Celotno
gradivo in ostala dokumentacija nadzornega odbora se začasno vodi v
arhivu nadzornega odbora, po poteku mandata pa v občinskem arhivu.
Skrbnik arhiva in tekoče dokumentacije je občinska uprava. |
|
29.
člen |
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora osnutek
poročila, ki vsebuje |
naslednje sestavine: |
1.
naslov, |
2.
kratek povzetek, |
3.
osnovne podatke o nadzoru, |
·
ime nadzornega odbora, |
·
ime organa, v katerem se opravlja nadzor, |
·
kaj se nadzoruje, |
·
datum nadzora, |
4.
uvod, |
5.
ugotovitveni del o razkritih napakah oziroma nepravilnostih pri nadzoru
z navedbo predpisov, ki so bili kršeni. |
Posamezne sestavine osnutka poročila morajo biti v skladu s Pravilnikom
o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
Osnutek poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje v pregled
nadzorovanemu organu, ki ima pravico v roku petnajstih (15) dni od dneva
prejema osnutka poročila odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno
poročilo). |
|
30.
člen |
Nadzorni
odbor mora o odzivnem poročilu odločati v petnajstih (15) dneh po
njegovem prejemu. |
Če odzivno
poročilo ni utemeljeno in je kot tako zavrnjeno ali do odzivnega
poročila ni prišlo, pripravi nadzorni odbor na podlagi osnutka poročila
poročilo s priporočili in predlogi. Če je odzivnemu poročilu ugodeno
delno, nadzorni odbor v razveljavljenem delu ponovi postopek nadzora.
|
Če je
odzivnemu poročilu ugodeno v celoti, pripravi nadzorni odbor na podlagi
osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa poročilo s
priporočili in predlogi. |
Poročilo s
priporočili in predlogi je dokončni akt odbora in mora biti v naslovu
poročila kot tako navedeno. |
Poročilo
mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in
predloge. |
Sestavine
poročila s priporočili in predlogi, ki je dokončni akt nadzornega
odbora, morajo biti v skladu s Pravilnikom o obveznih sestavinah
poročila nadzornega odbora občine, ki ga predpiše minister, pristojen za
lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
|
Če
nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju nadzorovane stranke, mora o teh kršitvah v petnajstih (15)
dneh od dokončnosti poročila obvestiti računsko sodišče. |
Hujše
kršitve predpisov oz. nepravilnosti so naslednje: |
- |
če uporabnik
prevzame obveznost v breme proračuna ali izplača proračunska
sredstva za namene, ki niso predvideni v proračunu, |
- |
če uporabnik
prevzame obveznost v breme proračuna ali izplača proračunska
sredstva v višini, ki presega v proračunu zagotovljena sredstva
oziroma višino, ki jo določi občinski svet, |
- |
če uporabnik
pri prodaji ali oddaji finančnega ali stvarnega premoženja ravna
v nasprotju z zakonodajo, |
- |
druge kršitve
predpisov, ki se po presoji nadzornega odbora štejejo za hujše, |
- |
če se oddajo
javna naročila v nasprotju z zakonodajo, ki ureja javna naročila
oz. oddaja del brez izvedbe javnega razpisa, če bi bilo za
njegovo izvedbo potrebno izvesti tak razpis. |
|
Pri hujših
kršitvah se pomembnost določa: |
- |
po vrednosti
– v odstotku od vrednosti predmeta revidiranja, |
- |
po naravi – prevzemanje obveznosti brez podlage v proračunu,
neustrezni postopek javnega naročanja, nezakonito financiranje
političnih strank, neustrezen obračun bonitete za uporabo
službenega avtomobila, |
- |
po kontekstu – pri ponavljajočih
se nepravilnostih, na katere je nadzorni odbor že opozoril. |
|
|
31.
člen |
Če se
nadzor nanaša na finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
nadzorni odbor v poročilu o predmetu nadziranja poda mnenje, ki je
lahko: |
·
pozitivno brez pridržkov, |
·
pozitivno s pridržkom ali |
·
negativno. |
Mnenje s
pridržkom in negativno mnenje morata biti obrazložena. |
|
32.
člen |
Poročilo
lahko vsebuje tudi priporočilo za smotrnejšo porabo proračunskih
sredstev v bodoče. |
|
33.
člen |
Nadzorni
odbor med postopkom opozori nadzorovano osebo, da odpravi morebitna
protipredpisna dejanja in ravnanja. Če nadzorovana oseba opozorila ne
upošteva, se to navede v poročilu. |
|
34.
člen |
V primeru
suma kaznivega dejanja ali prekrška, nadzorni odbor poda predlog za
pregon pristojnim organom. |
|
35.
člen |
Pri
opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako
opredeljene z zakonom, drugimi predpisi, z akti občinskega sveta ali
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
|
36.
člen |
Nadzorni
odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. |
|
37.
člen |
Strokovno
in administrativno pomoč pri delu nadzornega odbora zagotavljata župan
in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko
opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. |
Občinska
uprava opravlja naslednje naloge : |
·
skrbi za pripravo gradiva za seje nadzornega odbora, |
·
pripravlja vabila in organizira sklic ter potek seje, |
·
sestavlja zapisnike nadzornega odbora, |
·
skrbi za arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora. |
|
38.
člen |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu, na
podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
Zagotovljena finančna sredstva so namenjena za nadomestilo za
opravljanje funkcije, strokovna izobraževanja, plačilo izvedencev,
povračilo potnih stroškov in strokovno literaturo. |
Načrtovanje aktivnosti iz letnega programa dela Nadzorni odbor finančno
ovrednoti ter predlog potrebnih sredstev pravočasno, pred začetkom
proračunskega leta, predloži županu. Župan določi skrbnika proračunske
postavke, ki spremlja izvrševanje odhodkov za navedeni namen in skrbi,
da imajo plačila pravni temelj in obseg obveznosti. |
|
2.
Način dela |
|
39.
člen |
Sejo
nadzornega odbora skliče predsednik v skladu z letnim programom dela na
lastno pobudo, na predlog župana, na predlog občinskega sveta ali
najmanj treh članov nadzornega odbora. |
Seje se
praviloma sklicujejo s pisnim vabilom. Le v izjemnih in nujnih primerih,
se lahko na predlog predsednika nadzornega odbora določi, da se skliče
seja po telefonu ali z osebnim vabilom. |
Predsednik
pripravi predlog dnevnega reda in ga skupaj z gradivom posreduje
občinski upravi, ki ga mora najmanj sedem (7) dni pred sejo poslati
članom odbora. Predlagatelj, ki ni član nadzornega odbora pa mora
gradivo poslati predsedniku vsaj petnajst (15) dni pred sejo. |
|
40.
člen |
V nujnih
primerih lahko predsednik skliče izredno sejo nadzornega odbora. Če
predsednik po prejemu zahteve iz prejšnjega člena tega poslovnika ne
skliče v 20 dneh redne in v 5 dneh izredne seje nadzornega odbora, jo
lahko skliče vlagatelj zahteve s podpisi treh članov nadzornega odbora.
|
V zahtevi
za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za izredni sklic in
praviloma priloženo gradivo, o katerem naj se odloča. |
|
41.
člen |
Na izredni
seji lahko predsednik predlaga dnevni red in predloži gradivo članom na
sami seji nadzornega odbora. |
|
42.
člen |
Predsednik
nadzornega odbora lahko, v primeru ko to zahteva nujnost ali
ekonomičnost postopka, opravi korespondenčno sejo. Korespondenčna seja
lahko poteka po telefonu tako, da vsak član nadzornega odbora glasuje o
predlaganem sklepu. O korespondenčni seji, opravljeni po telefonu, se
napiše zapisnik, ki ga potrdijo člani na naslednji redni seji nadzornega
odbora. |
Lahko pa
se korespondenčna seja opravi tudi tako, da se gradivo in predlogi
sklepov posredujejo članom nadzornega odbora po faksu ali elektronski
pošti. Člani nadzornega odbora po prejemu gradiva predsedniku nadzornega
odbora elektronsko potrdijo prejetje dokumentacije in predlogov sklepov,
v določenem roku pa tudi svojo odločitev. O tako opravljeni
korespondenčni seji se prav tako napiše zapisnik, ki ga člani potrdijo
na naslednji redni seji. |
V obeh
primerih so sklepi sprejeti, če zanje glasuje večina vseh članov
nadzornega odbora. |
|
43.
člen |
Člani
nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost delovati pri delu odbora,
udeleževati se sej in na njih odločati. Evidenca udeležbe članov na
sejah se vodi z listami prisotnosti. |
|
44.
člen |
Na sejo
nadzornega odbora lahko predsednik vabi tudi druge osebe. |
|
3. Potek
seje |
|
45.
člen |
Sejo
nadzornega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa sejo vodi
najstarejši član nadzornega odbora. |
|
46.
člen |
Predsedujoči na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora.
Zabeležijo se opravičeno odsotni, neopravičeno odsotni in morebitna
prisotnost drugih oseb. |
Nato se
preide k sprejemanju zapisnika prejšnje seje, h kateremu člani lahko
podajo pripombe, predlagajo ustrezno spremembo ali dopolnitev. Zapisnik
je sprejet, če nanj ni pripomb, ali je bil sprejet z dopolnili. |
Za tem
sledi sprejem dnevnega reda, v katerem se lahko spremeni vrstni red,
umaknejo posamezni predlogi ali predlaga razširitev dnevnega reda.
Dnevni red da predsedujoči v celoti na glasovanje. |
Nadzorni
odbor lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo
nastali po sklicu seje in če je zadeva take narave, da je nujna
takojšnja obravnava na seji nadzornega odbora ter če je bilo članom
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O
predlogih za razširitev dnevnega reda nadzorni odbor razpravlja in
glasuje. |
Po
sprejetih odločitvah da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda
v celoti. |
|
47.
člen |
Dnevni red
se obravnava po vrstnem redu posameznih točk. Posamezno točko dnevnega
reda obrazloži predsedujoči sam, ali poročevalec, ki je za obrazložitev
vabljen na sejo. |
Po končani
obrazložitvi predsedujoči povabi k razpravi, h kateri se člani
prijavljajo z dvigom rok. Razpravljanje posameznika mora biti časovno
primerno omejeno. Člana nadzornega odbora v razpravi ne sme nihče
ovirati, ga prekinjati ali mu vzeti besedo. Ostali na seji lahko
sodelujejo v razpravi, potem ko jim predsedujoči da besedo. |
Razprava o
posamezni točki dnevnega reda poteka, dokler vsi prijavljeni člani za
razpravo ne povedo svojega mnenja. Predsedujoči zaključi razpravo, ko
ugotovi, da ni več razpravljavcev. Ko je razprava zaključena,
predsedujoči oblikuje ugotovitve, stališča, mnenja, predloge in
priporočila v obliki sklepa, o katerem se glasuje. V primeru, ko se
ugotovi potreba po dodatnih materialih, se seja nadaljuje po pridobitvi
le teh. |
|
48.
člen |
Predsedujoči prekine sejo nadzornega odbora in jo preloži na drug datum,
če: |
·
seja ni več sklepčna, |
·
je
potrebno pred odločanjem o določenem predlogu priskrbeti dodatne podatke
ali pojasnila, |
·
tako sklene nadzorni odbor. |
Nedokončana zadeva se preloži na eno prihodnjih sej. Predsedujoči
zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda. |
|
49.
člen |
Predsedujoči skrbi za red na seji in sme kršilca reda opomniti oziroma
mu odvzeti besedo ali v skrajnem primeru zahtevati, da zapusti sejo. Vsi
ukrepi se zapišejo v zapisnik. |
Predsedujoči prekine sejo nadzornega odbora, če reda ni mogoče ohraniti
s prej navedenimi ukrepi. |
|
4.
Odločanje |
|
50.
člen |
Nadzorni
odbor veljavno odloča na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora. Za sprejem sklepa je potrebna večina opredeljenih
glasov navzočih članov. Glasovanje je javno ali tajno, če tako odločijo
člani nadzornega odbora. |
Član
nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se ga zabeleži
v zapisniku. |
|
51.
člen |
Javno
glasovanje se opravi z dvigovanjem rok in to po vprašanju
predsedujočega, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu. Če je o isti
zadevi več predlogov, se glasuje po vrstnem redu formulacij predlogov.
Ko je nek predlog sprejet, je glasovanje končano. O izglasovanem
predlogu se napiše sklep. |
|
52.
člen |
Nadzorni
odbor lahko sklene, da se odloča s tajnim glasovanjem in se za vsako
glasovanje pripravi pet (5) enako velikih glasovnic s pečatom in
vpisanima besedama »ZA« (na desni strani), »PROTI« (na levi strani);
obkroži se le ena izmed teh besed. Tajno glasovanje izvede predsedujoči
nadzornega odbora, ki tudi objavi rezultate glasovanja. O izvedbi in
izidu glasovanja se napiše zapisnik. |
|
5.
Zapisnik |
|
53.
člen |
O vsaki
seji nadzornega odbora se piše skrajšan zapisnik seje, v katerem se
zapiše: |
·
tekoča številka seje, datum in čas seje, |
·
imena prisotnih, opravičeno in neopravičeno odsotnih ter ostalih
prisotnih udeležencev na seji, |
·
dnevni red, spremembe in dopolnitve dnevnega reda, |
·
stališča, mnenja, predlogi, morebitna ločena mnenja, |
·
izidi glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili
sprejeti. |
K
zapisniku se priložijo gradiva v originalu ali kopiji. |
|
54.
člen |
Člani
nadzornega odbora prejmejo predlog zapisnika hkrati z vabilom za
naslednjo sejo. Na seji sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in
zapisnikar(ica). |
|
V.
Spremembe in dopolnitve |
|
55.
člen |
Spremembe
in dopolnitve tega poslovnika obravnava in sprejme nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
|
VI.
Prehodne in končne določbe |
|
56.
člen |
Pri delu
nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe Statuta Občine Nazarje
in Poslovnik Občinskega sveta Občine Nazarje. |
|
57.
člen |
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora
Občine Nazarje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št.21/07,.19/09
in 9/10). |
|
58.
člen |
Ta
poslovnik prične veljati v 15 dneh po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
Številka:
032-0019/2014-5 |
Datum:
5. 1. 2015 |
|
|
Predsednik Nadzornega odbora Občine Nazarje |
|
Matej Šekoranja, l.r. |
|