Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS,
št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.),
43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US:
U-I-43/13-8) in 14. člena
Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na 6.
izredni seji, dne 4. 6. 2014, sprejel |
|
ODLOK |
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU |
OBČINE BENEDIKT |
|
I. Splošne določbe |
|
1.
člen |
(predmet odloka) |
(1) Občina Benedikt s tem odlokom, v skladu s Strategijo prostorskega
razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/2004; v nadaljevanju SPRS) in
Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/2004; v
nadaljevanju PRS), sprejme temeljni prostorski akt Občine Benedikt, to
je Občinski prostorski načrt Občine Benedikt (v nadaljevanju: prostorski
načrt ali OPN Benedikt), ki določa strateške usmeritve prostorskega
razvoja občine, namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje
za poseganje v prostor. |
|
2.
člen |
(vsebina odloka) |
(1) Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del. |
(2) Strateški del prostorskega načrta določa: |
1.
izhodišča in cilje prostorskega
razvoja občine; |
2.
zasnovo prostorskega razvoja
občine; |
3.
zasnovo gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena; |
4.
zasnovo poselitve,
z območji naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje; |
5.
usmeritve za prostorski razvoj
občine. |
|
(3) Izvedbeni del prostorskega načrta določa: |
1.
enote urejanja prostora; |
2.
območja namenske rabe prostora; |
3.
prostorske izvedbene pogoje po
posameznih enotah urejanja prostora; |
4.
območja, za katera se pripravi
občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN). |
(4) OPN Benedikt ima priloge določene z veljavnimi predpisi. |
(5) OPN Benedikt, ki se sprejme s tem odlokom, je sestavljen iz
tekstualnega in grafičnega dela ter je izdelan v analogni in digitalni
obliki. |
(6)
Strateški del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze: |
1.
Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:30 000), |
2.
Zasnova omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:30 000), |
3.
Prikaz okvirnih območij naselij in območij razpršene poselitve
ter usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo (M 1:30 000), |
4.
Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:30 000), |
5.
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:30 000). |
(7)
Izvedbeni del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze: |
1.
Pregledna karta Občine Benedikt z razdelitvijo na liste (M 1: 50
000), |
2.
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in
ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50 000), |
3.
Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev (M 1:5 000) ter |
4.
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture (M 1:5 000). |
|
II. Strateški del prostorskega načrta |
|
1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Občine Benedikt |
|
3.
člen |
(splošna izhodišča) |
(1) Strateški del OPN Benedikt izhaja iz gospodarskih, družbenih in
okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Benedikt in njenega
širšega območja. |
(2) Strateški del OPN Benedikt upošteva načela vzdržnega prostorskega
razvoja, ki izhajajo iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih
in mednarodnih dokumentov in priporočil. |
(3) Pri načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Benedikt so
bila posebej upoštevana izhodišča SPRS, ki naselje Benedikt
opredeljujejo kot lokalno središče s funkcijo občinskega središča ter
Slovenske Gorice kot območje z visokim pridelovalnim potencialom tal za
kmetijsko rabo. Občina bo razvijala turistične dejavnosti vezane na
izrabo termalne vode, pri čemer bo območja namenjena omenjenim
dejavnostim razvijala kot privlačna, kvalitetno urejena in zdrava
območja sprostitve z upoštevanjem potencialov za izrabo termalne vode,
prostorskih možnosti za razvoj zdravilišč in okoljskih omejitev. V
Občini Benedikt so tudi območja kulturne dediščine in območja narave, ki
jih občina želi vključevati v prostorski razvoj kot potencialna območja
za dopolnjevanje turistične in rekreacijske ponudbe v sami občini in
tudi v širši regiji. |
(4) Strateški del OPN Benedikt upošteva tudi ostale razvojne dokumente
državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo Občino
Benedikt, kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006 - 2013,
Regionalni razvojni program za Podravsko regijo 2007 – 2013 in Območni
razvojni program za območje Zgornjega Podravja 2007 – 2013. |
(5) Strateški del OPN Benedikt upošteva razvojne dokumente posameznih
nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni.
|
(6) Prav tako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov,
programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave,
varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh
varovanja, ki so prikazani v Prikazu stanja prostora za Občino Benedikt. |
|
4.
člen |
(prostorska izhodišča) |
(1) Občina Benedikt se nahaja v osrednjem delu Slovenskih goric, katerih
poglavitna značilnost so nizka slemena in griči z vmesnimi dolinami
potokov. Ravnega sveta je v občini malo. |
(2) Občina Benedikt se s površino 24,1 km2 in 2.430
prebivalci (januar 2013) uvršča med manjše slovenske občine. |
(3) Dejanska raba tal na območju občine je zelo raznolika in
razdrobljena. Kmetijske površine zavzemajo okoli 2/3 ozemlja občine.
Gozd je precej izkrčen in prekriva približno 30 % občine. Večinoma se
pojavlja na osojnih legah pobočij, ponekod pa je zastopan tudi na
prisojnih legah, predvsem na višjih delih grebenov z večjimi strminami
in plazovitimi območji, ter ponekod v dolinah na mokrotnih tleh.
|
(4) V občini je trinajst naselij: Benedikt, Drvanja, Ihova, Ločki Vrh,
Negovski Vrh, Obrat, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Stara Gora, Sv.
Trije Kralji v Slov. goricah, Štajngrova, Trotkova in Trstenik. Naselje
Benedikt je lokalno središče, ki opravlja funkcijo občinskega središča.
|
(5) Prebivalstvo v občini narašča. Občina ima najnižji indeks staranja
med slovenskimi občinami, kar pomeni, da spada po prebivalstvu med
relativno mlade občine. Izobrazbena struktura prebivalstva in delež
delovno aktivnega prebivalstva zaostajata za povprečjem Republike
Slovenije. Delež kmečkega prebivalstva je večji od povprečja v
Sloveniji, delež brezposelnih oseb pa je manjši. |
(6) V občini primanjkuje delovnih mest. Zaradi tega dejstva in zaradi
izvajanja posameznih dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno preskrbo in
funkcije na območju občine, se celotno območje občine gravitacijsko
navezuje na medobčinsko središče Lenart, na središče regionalnega pomena
- Gornjo Radgono in na nacionalno središče mednarodnega pomena -
Maribor. |
|
5.
člen |
(prednosti dosedanjega prostorskega
razvoja v občini) |
(1) Kot razvojna izhodišča v sistemu poselitve Občina Benedikt upošteva
naslednje prednosti dosedanjega prostorskega razvoja: |
1.
dobra strukturiranost obstoječih
dejavnosti, ki zadovoljujejo potrebe širšega območja, v primarnih
dejavnostih in terciarnih dejavnosti, deloma tudi v sekundarnih
(zaposlitvenih) dejavnostih; |
2.
vzpostavljen poselitveni vzorec s
pretežnim vzorcem avtohtone razpršene poselitve v gričevnatem delu
občine in strnjenim poselitvenim vzorcem v občinskem središču;
|
3.
prostorske možnosti za notranji
razvoj strnjenih območij naselij in možnosti za širitev naselij; |
4.
prostorske možnosti za širitev
obstoječih dejavnosti in prostorske možnosti za umestitev novih
dejavnosti; |
5.
izjemna območja kulturne dediščine. |
(2) Kot razvojna izhodišča v sistemu gospodarske javne infrastrukture
Občina Benedikt upošteva naslednje prednosti dosedanjega prostorskega
razvoja: |
1.
občina ima dobro razvojno izhodišče
zaradi bližine in dobre cestne prometne navezanosti na nekdanje občinsko
središče Lenart in na nacionalno središče mednarodnega pomena – Maribor; |
2.
dobra navezanost naselij na
občinsko središče; |
3.
zagotovljenost dostopa do
energetskih in telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine;
|
4.
zagotovljenost preskrbe s pitno
vodo in ravnanja z odpadki na celotnem območju občine; |
5.
delno zgrajen sistem odvajanja in
čiščenja odpadne vode. |
(3) Kot razvojna izhodišča v sistemu krajine Občina Benedikt upošteva
naslednje prednosti dosedanjega prostorskega razvoja: |
1.
velike površine kmetijskih zemljišč
primerne za kmetijsko dejavnost; |
2.
širše območje Term Benedikt kot
območje za razvoj turističnih dejavnosti in območje vrelcev kot
potencialno območje za razvoj turističnih dejavnosti; |
3.
območje Slovenskih goric kot
potencialno območje za razvoj turističnih gospodarskih dejavnosti,
predvsem sonaravnega turizma in možnost razvoja turizma na kmetijah; |
4.
bogata območja kulturne dediščine. |
|
6.
člen |
(slabosti dosedanjega prostorskega
razvoja v občini) |
(1) Kot razvojna izhodišča v sistemu poselitve Občina Benedikt upošteva
naslednje slabosti dosedanjega prostorskega razvoja: |
1.
odvisnost prostorskega razvoja
občine, razen v primarnih in delno sekundarnih proizvodnih dejavnostih,
od bližnjega medobčinskega središča Lenart in drugih večjih
zaposlitvenih centrov; |
2.
prostorske omejitve za širitev
občinskega središča in nekaterih drugih naselij zaradi varovanja
najboljših kmetijskih zemljišč; |
3.
velika razpršenost poselitve in
prostorske omejitve za širitev zaradi naravnih značilnosti (relief); |
4.
pritisk pozidave v nekaterih
naseljih, katere posledica je (skorajšnje) zraščanje naselij; |
5.
stihijska širitev naselij, katere
posledica je slaba izraba prostora in ponekod neprimerna razmestitev
dejavnosti v naseljih; |
6.
demografska ogroženost nekaterih
bolj oddaljenih naselij gričevnatega dela občine. |
(2) Kot razvojna izhodišča v sistemu gospodarske javne infrastrukture
Občina Benedikt upošteva naslednje slabosti dosedanjega prostorskega
razvoja: |
1.
slaba opremljenost naselij z
okoljsko infrastrukturo in zaostajanje izgradnje le-te – zajemanje in
čiščenje odpadnih vod; |
2.
prometna obremenjenost regionalne
ceste, ki zmanjšuje kvaliteto bivalnega okolja ob njej; |
3.
visoki stroški opremljanja z
gospodarsko javno infrastrukturo; |
4.
odvisnost prostorskega razvoja
občine, razen v primarnih in delno sekundarnih proizvodnih dejavnostih,
od bližnjega regionalnega središča in drugih večjih zaposlitvenih
centrov. |
(3) Kot razvojna izhodišča v sistemu krajine Občina Benedikt upošteva
naslednje slabosti dosedanjega prostorskega razvoja: |
1.
obremenjenost poselitvene
dejavnosti z intenzivno kmetijsko, kar ima za posledico povečan
negativni vpliv na okolje in s tem zmanjšano kvaliteto bivalnega okolja
(emisije kmetijske dejavnosti v naseljih in v odprtem prostoru); |
2.
obremenjenost naravnih virov (tla,
vodotoki, podtalnica) z intenzivno kmetijsko dejavnostjo (emisije
kmetijske dejavnosti v naseljih in v odprtem prostoru); |
3.
spreminjanje videza kulturne
krajine na nekaterih območjih zaradi zaraščanja kmetijskih površin. |
|
7.
člen |
(razvojne potrebe) |
(1)
Razvojne potrebe Občine Benedikt so: |
1.
opredelitev novih stavbnih zemljišč namenjenih stanovanjski gradnji,
|
2.
opredelitev novih stavbnih zemljišč namenjenih gradnji apartmajskih
objektov za potrebe turizma, |
3.
zagotavljanje dejavnosti potrebnih za opravljanje funkcij občinskega
središča v naselju Benedikt, |
4.
omogočanje razvoja centralnih in proizvodnih dejavnosti v naselju
Benedikt, |
5.
ohranjanje razpršene poselitve na celotnem območju občine, z možnostjo
širitve, v kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno
opremljenega območja, |
6.
omogočanje razvoja kmetijskih gospodarstev z dopolnilnimi dejavnostmi, |
7.
izboljšanje kakovosti bivalnega okolja za prebivalce z dograditvijo in
širitvijo infrastrukturnih omrežij v občini, |
8.
razvoj sonaravnega kmetijstva z namenom oskrbe lokalnega prebivalstva s
hrano in ohranjanje kulturne krajine. |
|
8.
člen |
(medsebojni vplivi in povezave z
območji sosednjih občin) |
(1) Občina Benedikt je povezana:
|
1.
s sosednjimi občinami na področju
infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno vodo,
preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave; |
2.
z občinami v Podravju na področju
ravnanja z odpadki (regijski center za ravnanje z odpadki) in oskrbo z
vodo (regijsko vodovodno omrežje); |
3.
s sosednjimi občinami pri promociji
in vzpostavitvi projektov turizma; |
4.
z občinama Lenart in Gornja Radgona
ter Mestno občino Maribor pri dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina
nima ali ne zadovoljujejo njenih potreb – sekundarne, terciarne in
kvartarne dejavnosti. |
|
9.
člen |
(cilji prostorskega razvoja občine) |
(1) Ob upoštevanju navedenih izhodišč so splošni cilji prostorskega
razvoja Občine Benedikt enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki
Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine: |
1.
skladen, racionalen in učinkovit
prostorski razvoj; |
2.
skladen razvoj območij s skupnimi
prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve; |
3.
optimalna porazdelitev in razvoj
dejavnosti v prostoru; |
4.
prostorske možnosti za razvojno
usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča in
oskrbnega središča; |
5.
dobra infrastrukturna opremljenost
in povezanost infrastrukturnih omrežij; |
6.
preudarna raba naravnih virov z
uravnoteženo namensko rabo prostora; |
7.
prostorski razvoj usklajen s
prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje; |
8.
ohranjanje in varovanje okolja ter
kulturne dediščine z možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski
razvoj občine; |
9.
doseganje razvojnih ciljev s področja kmetijstva, turizma in
prostočasnih dejavnosti ob hkratnem zagotavljanju varstva zavarovanih
območij, naravnih vrednot ter celostnem ohranjanju biotske
raznovrstnosti; |
10.
zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne
dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije
razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru je
občina kot prednostne določila naslednje cilje prostorskega razvoja: |
1.
zagotovitev prostorskih pogojev za
umestitev stanovanjskih dejavnosti v občinskem središču (širitev naselja
Benedikt proti vzhodu) in v strnjenih delih naselij, kamor bo usmerjen
razvoj poselitve v občini; |
2.
zagotovitev prostorskih pogojev za
umestitev centralnih dejavnosti v občinskem središču; |
3.
zagotovitev prostorskih pogojev za
ureditev turističnih poti in kolesarskih stez; |
4.
zagotovitev prostorskih pogojev za
umestitev proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v občini; |
5.
zagotovitev prostorskih pogojev za
izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini -
rekonstrukcija in izgradnja vodovodnega omrežja, rekonstrukcija in
izgradnja delov prometnega omrežja; |
6.
zagotovitev prostorskih pogojev za
varstvo okolja v občini - gradnja kanalizacijskega omrežja in sistema
manjših individualnih enot čiščenja ali možnost čiščenja odpadnih vod z
odvozom na centralno čistilno napravo; |
7.
zagotovitev infrastrukturne
dostopnosti potencialnih turističnih območij z gradnjo ustrezne
infrastrukture na območjih, ki so primerna za sonaravni turizem ter
rekreacijo, primerno zavarovanje in označevanje območij kulturne
dediščine in drugih turističnih točk ter zagotovitev dostopa tudi
posebnim družbenim skupinam (starejši, ljudje z omejenimi fizičnimi in
avdiovizuelnimi zmožnostmi); |
8.
zagotovitev prostorskih pogojev za
umestitev primarnih dejavnosti v občini - območja z objekti za kmetijsko
proizvodnjo in objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah - turistične
kmetije; |
9.
zagotavljanje kvalitetnega
bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje naselij; |
10.
zagotavljanje varstva ljudi,
živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in
drugimi nesrečami; |
11.
spodbujanje energetske sanacije
(prednostno) javnih stavb ter varčne gradnje vseh novih stavb.
|
|
2 Zasnova prostorskega razvoja Občine Benedikt |
|
10.
člen |
(vsebina zasnove prostorskega
razvoja občine) |
(1) V zasnovi prostorskega razvoja Občine Benedikt se na osnovi
prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter razvojnih
teženj in možnosti določijo: |
1.
prednostna območja za razvoj
poselitve in razvoj dejavnosti, |
2.
omrežje naselij, z vlogo in
funkcijo posameznih naselij, |
3.
temeljne smeri prometnega
povezovanja naselij v občini in regiji in |
4.
druga za občino pomembna območja,
kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora,
površinske vode ter |
5.
urbana središča, za katera je
potrebna izdelava urbanističnega načrta. |
(2) Zasnova prostorskega razvoja je prikazana na karti 1 v grafičnem
delu strateškega dela OPN Benedikt. |
|
11.
člen |
(prednostna območja za razvoj) |
(1) Občina je po prioriteti razvojnih ciljev, za katere mora zagotoviti
prostorske pogoje, območje Občine Benedikt razdelila na prednostna
območja za razvoj poselitve in na prednostna območja za razvoj ostalih
dejavnosti. |
|
12.
člen |
(prednostna območja za razvoj
poselitve) |
(1) Prednostno območje, v katerega bo občina usmerjala razvoj poselitve,
je območje občinskega središča. Druga poselitvena območja, v katera bo
občina usmerjala poselitev, je območje naselij Trije Kralji, Štajngrova,
Benedikt 2, Ihova, Sp. Bačkova 1 in Sp. Bačkova 2 ter območje Term
Benedikt. Na ostalih območjih bo občina poselitev usmerjala v ohranjanje
poselitve. |
(2) Razvoj sekundarnih dejavnosti bo občina usmerjala v obstoječo
gospodarsko cono v občinskem središču Benedikt. |
(3) Širitev obstoječih kmetij in kmetijskih proizvodnih obratov (farme,
rastlinjaki …) v naseljih je možna le, če so zagotovljeni prostorski in
okoljski pogoji. |
(4) V prednostna območja za razvoj poselitve bo občina usmerjala tudi
urejanje in širitev površin za šport in rekreacijo ter ostalih zelenih
površin v vseh naseljih. |
|
13.
člen |
(prednostna območja za razvoj
ostalih dejavnosti) |
(1) Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva se bodo prednostno razvijale na
dosedanjih območjih namenjenih kmetovanju in gozdarstvu. |
(2) Občina Benedikt opredeljuje kmetijstvo kot primarno dejavnost za
ohranjanje kulturne krajine na celotnem območju občine. |
(3) Občina Benedikt bo na območjih kvalitetne krajine in na drugih, za
turizem primernih območjih (območje vrelcev), spodbujala razvoj turizma
in povezavo turizma s primarno dejavnostjo kmetijstva. Kot posebno
območje za razvoj turizma in rekreacije občina opredeljuje širše območje
Term Benedikt, kamor bo umeščala tudi posebne dejavnosti vezane na
turizem. |
|
14.
člen |
(omrežje naselij z vlogo in
funkcijo posameznih naselij) |
(1) Po SPRS je naselje Benedikt, kot osrednje in največje izmed
trinajstih RPE naselij v občini, opredeljeno kot lokalno središče s
funkcijo občinskega središča, ki zagotavlja prebivalcem naselja in
njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje,
informiranje in druženje. |
(2) Ostala naselja v občini, kot manjši strnjeni deli pozidave po SPRS,
so naselja Štajngrova, Sveti Trije kralji v Slovenskih goricah, Ihova,
Sp. Bačkova 1 in Sp. Bačkova 2, po namenski rabi prostora opredeljena
kot podeželska naselja s kmetijami in bivanjem, v katerih bo občina
zagotavljala le delne oskrbne funkcije za svoje prebivalstvo. |
|
15.
člen |
(temeljne smeri prometnega
povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1) Naselja v Občini Benedikt se prometno povezujejo med seboj in
navezujejo na občinsko središče ter na pomembnejša središča izven občine
s cestnim prometnim omrežjem. |
(2) Najpomembnejša cestna prometna os navezave v občini je regionalna
cesta R2-449/0315 Lenart – Gornja Radgona, ki se funkcionalno navezuje
na lokalne ceste in javne poti ter poteka skozi občinsko središče
Benedikt. |
(3) Vsa naselja so preko državne ceste ali preko lokalnih cest dobro
povezana z občinskim središčem in ostalimi pomembnejšimi središči izven
občine. |
|
16.
člen |
(druga pomembna območja) |
(1) V zasnovi prostorskega razvoja Občine Benedikt so upoštevana tudi
druga pomembna območja, ki so: |
1.
območja in objekti kulturne
dediščine, |
2.
območja naravnih kvalitet prostora
(ekološko pomembno območje Radgonsko-Kapelske gorice in območje Natura
2000 – Osrednje Slovenske gorice (pSCI)). |
|
17.
člen |
(urbanistični načrt) |
(1) Izdelan je urbanistični načrt za območje naselja Benedikt, ki daje
izhodišča za urejanje in prostorski razvoj glavnega naselja v občini.
|
|
3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
|
18.
člen |
(gospodarska javna infrastruktura) |
(1) Občina Benedikt bo v skladu s potrebami še nadalje razvijala
infrastrukturna omrežja lokalnega pomena. Na območjih z neustrezno ali
pomanjkljivo infrastrukturno opremo, bo občina le-to dopolnjevala.
|
(2) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture so, ob upoštevanju
usmeritev prostorskega razvoja Občine Benedikt, prikazana obstoječa in
načrtovana omrežja in objekti. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
je prikazana na karti 2 v grafičnem delu strateškega dela OPN Benedikt. |
|
19.
člen |
(prometna infrastruktura) |
(1) Cestno prometno omrežje v občini sestavljajo regionalna cesta
R2-449/0315 Lenart – Gornja Radgona in kategorizirane občinske ceste
(lokalne ceste in javne poti) ter nekategorizirane ceste oziroma ceste,
ki v prostoru nimajo povezovalne funkcije. V cestno prometno omrežje je
uvrščen tudi sistem javnih površin za mirujoči promet. |
(2) Prioriteta občine na področju cestnega omrežja bo dobra prometna
povezava celotnega območja občine z občinskim središčem Benedikt in
sosednjimi občinami ter urejanje in posodabljanje tistih delov omrežja,
kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v
prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja, kot so državne
ceste skozi naselja, otežene prometne navezave in dostopi zaradi
naravnih nesreč ali slabih prometnih povezav, priključki cest nižjih
kategorij, tudi poljskih in gozdnih cest, in dostopi na zemljišča, ali
pa je poslabšana prometna varnost na omrežju občinskih cest. |
(3) Prednostno je potrebno urediti cesto R2-449/0315 od stac. 4.916 –
7.185 in 8.800 – 10.750. |
(4) Kolesarske poti v občini potekajo po javnih cestah, ločenih
kolesarskih poti ni. Občina Benedikt bo v povezavi s sosednjimi občinami
spodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti – tako v
območju razvoja turizma (kot oblika dodatne ekološko naravnane
turistične ponudbe k predvideni turistično rekreacijski ponudbi), kakor
tudi v ostalih območjih občine. |
(5) Javni potniški promet poteka samo po regionalni cesti, kjer so ob
cesti urejena tudi postajališča. Občina bo javni potniški promet
usmerjala v zagotavljanje dnevne dostopnosti pomembnejših zaposlitvenih
središč ter središč, v katerih občani zadovoljujejo funkcije, ki jih
občina sama na svojem območju ne izvaja (šolanje na srednji in višji
stopnji, zdravstvena oskrba, druge storitve in oskrba, ki jih za celotno
območje izvaja medobčinsko središče Lenart in ostala središča. |
|
20.
člen |
(telekomunikacije) |
|
|
|
21.
člen |
(energetska infrastruktura) |
|
(2) Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo občina
usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s
ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju
občine. Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj s
pripadajočim omrežjem bo odvisna od povečanja obremenitev in od pojava
slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe
elektroenergetske vode in objekte. |
|
|
|
(4)
Občina bo energetsko bilanco usmerjala v povečanje obstoječega deleža
obnovljivih virov energije (obdržati delež biomase in povečati uporabo
sončne in geotermalne energije). Uporabo sončne energije kot dodatne
električne energije za individualno uporabo bo usmerjala v individualno
uporabo, v oskrbo servisnih objektov na športno rekreacijskih območjih
ter v uporabo v intenzivni kmetijski proizvodnji (rastlinjaki),
geotermalno energijo pa v zagotavljanje daljinskega ogrevanja v naselju
Benedikt. |
|
|
|
22.
člen |
(oskrba z vodo) |
|
(2) Razvoj obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo Občina
Benedikt usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja, s
ciljem zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako
gospodinjstvo. |
|
|
23.
člen |
(čiščenje in odvajanje odpadnih
voda) |
(1) Občina Benedikt bo kot prioritetni cilj na področju čiščenja in
odvajanja odpadnih voda podpirala pospešeno dograjevanje omrežja za
zbiranje in odvajanje odpadnih voda v območjih naselij (na območjih
strnjenih površin), v skladu z izhodišči SPRS. Predvidena je prenova
obstoječega kanalizacijskega omrežja in izgradnja novih kanalizacijskih
omrežij. |
(2) Čiščenje odpadnih voda iz že zgrajenega kanalizacijskega sistema bo
občina izvajala na obstoječi čistilni napravi južno od naselja Benedikt. |
(3) Občina Benedikt bo v območju pojava razpršene poselitve usmerjala
ravnanje z odpadno vodo v zbiranje odpadne vode v individualnih sistemih
za zajem odpadne vode in odvoz greznične blatenice na čistilno napravo
ali manjše individualne sisteme čiščenja odpadne vode.
|
|
24.
člen |
(ravnanje z odpadki) |
|
|
|
4 Zasnova poselitve z določitvijo okvirnih območij naselij,
vključno z okvirnimi območji razpršene poselitve in razpršene gradnje |
|
25.
člen |
(določitev okvirnih območij naselij) |
(1) Kot okvirna območja naselij občina opredeljuje območja strnjene
poselitve različnih namembnosti s pripadajočimi površinami v RPE
naseljih Benedikt, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, Štajngrova,
Ihova in Sp. Bačkova. |
(2) Naselje Benedikt sestavlja centralno območje starejšega vaškega
jedra, ki se je razširilo ob regionalni cesti Lenart – Gornja Radgona
skozi naselje ter stanovanjske površine v zaledju vaškega jedra. V
severnem delu naselja so ob glavni prometnici umeščene storitvene in
obrtne proizvodne dejavnosti. Dolgoročna širitev naselja je predvidena
ob lokalni cesti v smeri proti novo nastajajočemu območju Term Benedikt.
Naselje Benedikt 2 pa zajema območje strnjene obcestne poselitve
podeželskega naselja (po namenski rabi) v Benedičkem Vrhu ob lokalni
cesti Benedikt – Sp. Bačkova. |
(3) Kot naselje Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah občina
opredeljuje območje strnjene obcestne slemenske pozidave podeželskega
naselja s kmetijami in bivanjem, ki se je razvilo na slemenu okrog
cerkve Sv. Treh Kraljev (zajetih tudi nekaj stavb iz RPE Obrat). |
(4) Kot naselje Štajngrova občina opredeljuje območje strnjene obcestne
slemenske pozidave podeželskega naselja s kmetijami in bivanjem, ki se
je razvilo od lokalni cesti Benedikt - Štajngrova - Ihova (zajetih tudi
nekaj hiš iz RPE naselij Benedikt in Trstenik). |
(5) Kot naselje Sp. Bačkova 1 občina opredeljuje del slemenske strnjene
pozidave ob lokalni cesti Benedikt – Sveta Ana (zajetih tudi nekaj stavb
iz RPE naselja Drvanja), kamor je med obstoječe kmetije in stanovanjske
stavbe možno usmerjati gostitev obcestne pozidave. Kot naselje Sp.
Bačkova 2 občina opredeljuje del slemenske strnjene pozidave ob lokalni
cesti Benedikt – Sp. Bačkova - Froleh, ki poteka ob meji z Občino Sveta
Ana, kjer se nadaljuje strnjena obcestna poselitev in kamor je med
obstoječe kmetije in stanovanjske stavbe možno usmerjati gostitev
obcestne pozidave. |
(6) Kot naselje Ihova občina opredeljuje del slemenske strnjene pozidave
ob lokalni cesti Benedikt – Štajngrova – Ihova (zajetih nekaj stavb iz
RPE naselja Trotkova), ki poteka ob meji z Občino Gornja Radgona, kjer
se nadaljuje strnjena obcestna poselitev in kamor je med obstoječe
kmetije in stanovanjske stavbe možno usmerjati gostitev obcestne
pozidave. |
|
(7) Okvirna območja naselij so prikazana na karti 3 strateškega dela
občinskega prostorskega načrta. |
|
26.
člen |
(določitev območij novih naselij) |
(1) V Občini Benedikt ni novih naselij, ki bi nastala s sanacijo
razpršene gradnje. |
|
27.
člen |
(določitev okvirnih območij razpršene poselitve in razpršene gradnje) |
(1) Za Občino Benedikt je značilen močan pojav poselitve nizke gostote,
ki služi kmetijski dejavnosti s stanovanjskimi stavbami, gospodarskimi
poslopji in dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju in je opredeljen kot
avtohtona poselitev. Ta pojav večinoma izvira iz obdobja pred letom
1967, z objekti namenjenimi kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanju, razpršenimi po dolinskih dneh in pobočjih, ter slemenskimi
pozidavami, v katerih se pojavljajo manjše slemenske kmetije, tudi z
objekti za izvajanje dopolnilnih dejavnosti. |
(2) Občina Benedikt opredeljuje preostale dele območja RPE naselij izven
strnjenih naselij Benedikt, Benedikt 2, Ihova, Sp. Bačkova 1, Sp.
Bačkova 2, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah in Štajngrova, kot
območje odprtega prostora izven naselij, v katerem se pojavlja razpršena
poselitev, s tipičnim vzorcem poselitve, ki prispeva k prepoznavnosti in
ohranjanju kulturne krajine. |
(3) Območja naselij po RPE so opredeljena po veljavnih mejah v registru
prostorskih enot. |
(4) V Občini Benedikt ni območij s pojavi razpršene gradnje. |
|
5 Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
Usmeritve za razvoj poselitve |
|
28.
člen |
(usmeritve za razvoj poselitve) |
(1) Poselitev se praviloma načrtuje izven območij, ki jih ogrožajo
naravne nesreče, v kolikor tam ni možno izvesti ustreznih zaščitnih
ukrepov ter izven območij pomembnejših delov ekološko pomembnih območij
oz. posebnih varstvenih območij. |
(2)
Občina Benedikt bo usmerjala razvoj naselij tako, da bo omogočal: |
1.
razvoj obstoječega morfološkega vzorca naselja, |
2.
razvoj predvidenih dejavnosti v posameznih naseljih v skladu z
vlogo in funkcijo naselja, |
3.
upoštevanje naravnih in varstvenih omejitev, |
4.
ohranjanje tipologije arhitektonsko urbanistične oblikovanosti
naselij, |
5.
izboljšanje kakovosti bivanja, |
6.
izboljšanje pogojev za zdravje ljudi. |
(3) Razvoj občinskega središča Benedikt bo občina prednostno usmerjala v
razvoj urbanega naselja: |
1.
z delno prenovo obstoječih
objektov, z možnostjo spremembe namembnosti teh objektov, |
2.
z notranjim razvojem in usmerjanjem
pozidave na obstoječe nepozidane stavbne površine v naselju, |
3.
s širitvijo stavbnih zemljišč za
potrebe stanovanjske gradnje, saj v naselju ni večjih površin, ki bi jih
lahko namenili za čisto stanovanjsko gradnjo, |
4.
z dolgoročno širitvijo naselja
Benedikt proti zahodu za potrebe dejavnosti turizma. |
(4) Razvoj naselij Štajngrova, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah,
Benedikt 2, Ihova, Sp. Bačkova 1 in Sp. Bačkova 2 , ki so po namenski
rabi prostora opredeljena kot podeželska naselja s kmetijami in
bivanjem, po velikosti in opredelitvi dejavnosti pa kot vasi, bo občina
usmerjala: |
1.
v delno prenovo morebitnih
opuščenih kmetij v naseljih z možnostjo spremembe namembnosti kmetij v
objekte za stalno ali občasno bivanje, |
2.
v notranji razvoj s pozidavo
nepozidanih stavbnih zemljišč v obcestni pozidavi ter boljšim
izkoriščanjem praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih
obstoječih naselij, |
3.
v manjše širitve teh naselij kot
širitve stavbnih zemljišč za potrebe razvoja obstoječih dejavnosti in
umestitve novih sprejemljivih spremljajočih dejavnosti ter zaokrožitve
stavbnih zemljišč ob vaškem robu ali umestitve dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah. |
(5) V območjih razpršene poselitve izven območij naselij so dovoljene le
širitve obstoječih dejavnosti avtohtonega značaja, turistične dejavnosti
kot del dopolnilnih dejavnosti kmetij ter umestitev tistih objektov,
katerih dejavnost je motečega značaja v večjih strnjenih naseljih –
objekti industrijske kmetijske proizvodnje, prestavitev kmetij,
zagotavljanje kvalitete bivanja in zadovoljevanje funkcij območja v
območjih avtohtone poselitve. |
(6) V Občini Benedikt ni načrtovanih celovitih prenov naselij. |
|
29.
člen |
(razvoj dejavnosti v naseljih) |
(1) Občina Benedikt bo z usmerjanjem razvoja dejavnosti v naseljih
težila k zadovoljevanju potreb občanov in približevanju dejavnosti
stalnemu prebivališču. |
(2) Občina Benedikt bo v vsa strnjena naselja občine usmerjala
stanovanjsko gradnjo. Dejavnost kmetijstva s stanovanjsko gradnjo,
gospodarskimi poslopji in dopolnilnimi dejavnostmi bo umeščala v tiste
dele naselij, kjer je delež te dejavnosti v večini in v odprto krajino,
kjer ta dejavnost pogojuje avtohtoni vzorec poselitve. Širitev kmetij v
naseljih bo občina podpirala le v primerih, ko so za to zagotovljeni
prostorski in okoljski pogoji. V nasprotnem primeru pa bo potrebna
premestitev kmetij na rob naselja ali v posebej določena območja, kjer
bodo zagotovljene dolgoročne površine za širitev kmetij. |
(3) Centralne dejavnosti bo občina usmerjala v občinsko središče
Benedikt in naselje Sveti Trije kralji v Slovenskih goricah.
|
(4) Proizvodne dejavnosti v občini so umeščene v občinsko središče
Benedikt. Nemoteče proizvodne dejavnosti kmetijske proizvodnje bo občina
umeščala v tista podeželska naselja, kjer so zagotovljeni prostorski in
okoljski pogoji za to proizvodnjo. |
(5) Športne aktivnosti bo občina usmerjala na območje namenjeno športnim
aktivnostim v občinskem središču (športna dvorana in igrišče ob osnovni
šoli) ter v ostala manjša območja športa in rekreacije v posameznih
naseljih. |
|
30.
člen |
(sanacije razpršene gradnje) |
(1) Na območju občine ni sanacije razpršene gradnje, ki se: |
1.
vključi v naselje, |
2.
opredeli kot novo naselje ali |
3.
opredeli kot posebno zaključeno
območje poselitve. |
|
31.
člen |
(usmeritve za ohranjanje območij razpršene poselitve) |
(1) Na območjih razpršene poselitve bo občina usmerjala prostorski
razvoj v ohranjanje in varovanje razpršene poselitve, kot pojava s
katerim se ohranja poselitev območja, ki prispeva k ohranjanju videza
kulturne krajine, načrtovanje novih posegov pa omogočala le v primeru,
da se bodo z njimi ohranjale prepoznavne značilnosti prostora.
|
|
32.
člen |
(urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) Razvoj naselij bo občina usmerjala v nadaljevanje dosedanje
prostorske zasnove naselja. V območjih, kjer funkcija in dejavnosti
preraščajo osnovno dejavnost naselja, pa v kvalitetno nadgradnjo te
zasnove. |
(2) Občina bo zasnovo posameznih naselij usmerjala v razvoj: |
1.
urbanega strnjenega naselja
Benedikt z razvito gručasto zasnovo, ki je opredeljena z obstoječim
naselbinskim jedrom ob glavni prometnici skozi naselje in pozidavami, ki
so se razvile ob krajevnih cestah; |
2.
eno ali dvostranske obcestne
pozidave v manjše gručasto naselje (v severnem delu naselja Štajngrova)
z razvojem prometnega in ostalih omrežij, ki bodo omogočala tudi gradnjo
za obstoječo pozidavo, in s tem površinsko zaokroževanje naselbinske
zasnove, |
3.
razvoj eno ali dvostranskega
obcestnega slemenskega tipa pozidave z zapolnjevanjem vrzeli med
obstoječimi stavbami in zaokroževanjem, brez možnosti gradnje za
obstoječo pozidavo, razen ob krakastem razvoju naselja. |
(3) Pri
postavitvi in oblikovanju novih objektov, postavitvi prostorskih
dominant in oblikovanju javnih površin v naseljih ter drugih
arhitektonskih in urbanističnih elementih prostora bo občina izhajala
značilnosti arhitekturne regije in krajine ali jih estetsko
nadgrajevati. |
(4) Pri večjih širitvah naselij bo občina uveljavljala enake razvojne
usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij. |
(5)
Manjše
ali večje širitve naselij čez obstoječe zelene naselbinske robove in
poseganja v zeleno strukturo naselij bo občina usmerjala v obnovo ali
kakovostno nadomeščanje. |
(6) Občina bo prostorski razvoj usmerjala v ohranjanje zelenih cenzur
med naselji in v preprečevanje neutemeljenega zraščanja naselij. |
(7) Posamezne faze širitve naselij morajo predstavljati oblikovno in
funkcijsko zaključene celote,
vključno z
opremljenostjo z GJI. |
(8) Naselje Benedikt, ki je po funkciji naselij občinsko središče, bo
Občina Benedikt usmerjala v nadaljnjo krepitev teh funkcij z usmeritvami
predvidenimi v urbanističnem načrtu. |
|
33.
člen |
(urbanistično oblikovanje naselja Benedikt) |
(1) Urbanistični načrt naselje Benedikt ureja s strukturiranjem
zatečenih in novih razvojnih območij. Ta so: |
1.
zgodovinsko središče naselja na
površinah severno od sotočja Drvanje in Trsteniškega potoka in križišča
Mariborske, Radgonske in Slatinske ceste; |
2.
jedra z dejavnostmi skupnega pomena
za naselje Benedikt so: centralne dejavnosti: v območju zgodovinskega
središča in na območjih ki se pretežno razvijajo na površinah vzdolž
Radgonske ceste na sever in vzdolž Slatinske ceste in Čolnikovega trga
ter urejene zelene površine: ob Kocbekovi poti, ob Drvanji in na zahodu
- pokopališče; |
3.
območja proizvodnih dejavnosti, ki
na severu, v treh sklopih (gospodarske cone I, II in III) ob Radgonski
cesti zaključujejo površine naselja; |
4.
območja stanovanj so opredeljena v
dveh obstoječih sklopih na SZ in JV ter dveh razvojnih območjih na jugu
in vzhodu naselja; |
5.
razvojne površine (dolgoročna
širitev) za turizem so predvidene na zahodnem robu naselja med Slatinsko
cesto in območjem arheološkega spomenika. |
(2) Cestno omrežje se bo razvijalo in urejalo izhajajoč iz zatečene
strukture, v kateri kot os dominira državna cesta Maribor - G. Radgona,
v smeri S – J, in podrejeno, kot južna linija naselja, Slatinska cesta s
Čolnikovim trgom ter načrtuje mrežo prečnih poveza, vzpostavlja ulični
sistem z ustrezno oblikovanimi križišči, dostopi in upoštevanjem
zunanjih površin s specifiko programov posameznega območja. Vzporedno z
urejanjem prometnic za motorni promet se načrtuje tudi peš in kolesarske
povezave ter skrbi za izboljšanje dostopnosti in rabe javnega potniškega
prometa. |
(3) Za doseganje višje kvalitete bivalnega okolja se v javne odprte
prostore vključuje urbano opremo, drevorede in parkovne ureditve. S temi
potezami se povezuje zelene površine v sistem, celostno oblikuje
naselje, izboljšuje mikroklimatske razmere in počutje, opredeljuje
pomembnost prostorov ter izboljšuje orientacijo in izbor poti. |
(4) Prostorske ureditve, objekte in programe se načrtuje in izvaja ob
upoštevanju javnega interesa in trajnostnih razvojnih ciljev ter kot del
celostne podobe in kvalitet naselja. |
|
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
34.
člen |
(razvojna območja za posamezne
dejavnosti, ki so vezane na naravne vire) |
(1) Razvoj v krajini bo občina usmerjala v razvoj naravnih potencialov.
V občini Benedikt so to kmetijska zemljišča, razvojne pobude pa zajemajo
tudi turizem in rekreacijo v naravnem okolju ter dopolnilne dejavnosti
na kmetijah. |
(2) Občina bo zaradi omejenih možnosti za kmetovanje (razgibanost teren,
majhnost površin, razdrobljenost kmetij, opuščanje kmetovanja) usmerjala
kmetijsko proizvodnjo v okolju prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo in s
tem v zmanjšanje emisij iz kmetijstva v naseljih in v odprtem prostoru. |
(3) Na področju gozdarstva bo Občina Benedikt spodbujala sonaravno ter
večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja, spodbujala
bo trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter trajno
uresničevanje vseh funkcij gozda (ekološke, socialne in proizvodne). |
(4) V območje krajine bo občina usmerjala tudi urejanje športno
rekreacijskih površin, v kolikor te niso zagotovljene v območju naselij,
in razvoj gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in preskrbo
naselij. |
(5) Pri urejanju vodotokov bo občina upoštevala naravno dinamiko porečja
ter izvajala sonaravne ukrepe, ki bodo zagotavljali ohranjanje ali
vzpostavitev naravne rečne dinamike. Na reguliranih vodotokih naj se
omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih
regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih
voda, je smiselno preučiti možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda
na retenzijskih površinah ob vodotoku. |
(6) V občini je kot območje turizma s spremljajočimi dejavnostmi
opredeljeno širše območje term Benedikt. |
35.
člen |
(območja za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja za obrambo) |
(1) Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje
prostorskih ureditev oz. dejavnosti, ki bi te procese lahko sprožile.
Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo
naravni dinamiki. |
(2) Poplavno območje v Občini Benedikt se pojavlja ob potoku Drvanja. Na
ta območja občina ne bo usmerjala dejavnosti, ki bi imele ob poplavah
škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali bi povečevale
poplavno ogroženost območja. Dopustni bodo le posegi, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz
osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. |
(3) V Občini Benedikt ni posebnih požarno ogroženih območij in drugih
posebnih območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(4)
Območja zaščite in reševanja določi občinski načrt zaščite in reševanja.
Na teh območjih, ki so primarno namenjena za druge potrebe, bo občina v
primeru izrednih razmer zagotavljala izključno rabo teh površin za
namene zaščite in reševanja. |
(5) Za
primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop
večjega števila ljudi v okviru obstoječega pokopališča v Benediktu. Ob
množičnem poginu živali se v sodelovanju z veterinarsko službo določi
lokacija za odlaganje kadavrov izven območij poselitve ter izven območij
varstvenih režimov voda. Kot območja za evakuacijo prebivalstva ter za
sprejem mednarodne pomoči se uporabijo površine športne dvorane in
športne površine ob osnovni šoli v Benediktu. V primeru naravnih in
drugih nesreč bo občina uredila odvoz ruševin na centralno odlagališče
odpadkov. |
|
|
|
|
36.
člen |
(stavbna zemljišča) |
(1) Občina Benedikt je kot stavbna zemljišča v namenski rabi prostora
na območju občine opredelila vse pozidane in nepozidane površine v
naseljih, v prostorsko ločenih poselitvenih enotah dejavnosti vezanih na
poselitev in v enotah avtohtone poselitve. Posebna kategorija stavbnih
zemljišč, ki so del naselij ali samostojne enote izven naselij, pa niso
namenjena pozidavi, so zelene površine in nekatere površine gospodarske
javne infrastrukture. |
(2) Kot stavbna zemljišča so opredeljena tudi zemljišča, za katera je
bil na osnovi predhodnih prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki
gradnjo objektov še dovoljuje. |
(3)
Občina bo spremembo namenske rabe v stavbna zemljišča za gradnjo
vinogradniških in podobnih objektov opredelila kot sprejemljivo le v
primerih, ko predlagatelj za gradnjo vinogradniškega objekta obdeluje
najmanj 30 arov trajnega nasada vinograda, sadovnjaka, ipd., na
območjih najboljših kmetijskih zemljišč ter najmanj 5 arov trajnega
nasada (vinograda, sadovnjaka ipd.) na območju drugih kmetijskih
zemljišč. |
|
37.
člen |
(kmetijska zemljišča) |
(1) Občina Benedikt je kot kmetijska zemljišča na svojem območju
opredelila površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva. |
|
(2) Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od
naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in
reliefne oblikovanosti zemljišč/tal, je občina zemljišča opredelila kot
najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. |
(3) Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo
visok ali dober proizvodni potencial. |
(4) Druga kmetijska zemljišča so kmetijska zemljišča s slabšim
proizvodnim potencialom, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo,
imajo pa pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne krajine in krajinskega
pejsaža. |
(5) Med kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so uvrščene tudi ostale
rabe zemljišč, kot so: |
1.
vodna zemljišča manjših vodotokov v
območju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo območja; |
2.
površine omrežij in objektov
gospodarske javne infrastrukture v območju kmetijske krajine, zajeta v
pretežno rabo območja; |
3.
funkcionalna zemljišča s pomožnimi
objekti in napravami v območju kmetijske krajine. |
|
38.
člen |
(gozdna zemljišča) |
(1) Kot gozdna zemljišča so opredeljena vsa območja porasla z gozdnim
drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno
funkcijo, če le-ta niso zaradi zaščite ali druge funkcije uvrščena v
zelene površine. Kot gozd so opredeljene tudi površine v zaraščanju, ki
so dobile status gozda. V gozdovih se ohranjajo ekološka, socialna in
proizvodna funkcija, prav tako se ohranjajo vse gozdne površine:
zaplate, obmejki, biokoridorji v kmetijski krajini. |
(2) V gozdna zemljišča v odprtem prostoru se uvrstijo tudi ostale rabe
zemljišč, kot so: |
1.
vodna zemljišča manjših vodotokov v
gozdnih območjih krajine, zajeta v pretežno rabo območja, |
2.
površine omrežij in objektov
gospodarske javne infrastrukture v gozdnih območij krajine, zajete v
pretežno rabo območja, |
3.
funkcionalna zemljišča s pomožnimi
objekti in napravami v gozdnih območjih krajine. |
|
39.
člen |
(vodna zemljišča) |
(1) Kot vodna zemljišča površinskih celinskih voda se opredelijo
zemljišča, na katerih je voda trajno ali občasno prisotna, tudi suhe
struge hudournikov, opuščene struge, prodišča, močvirja, zemljišča, ki
jih je zalila voda zaradi posegov in umetno ustvarjene vodne površine.
|
|
40.
člen |
(druga zemljišča) |
(1) Kot druga zemljišča se opredelijo zemljišča namenjena izkoriščanju
mineralnih surovin, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, območja za potrebe obrambe in ostala zemljišča, ki jih ni
mogoče uvrstiti v eno izmed osnovnih namenskih rab prostora (ki jih ni
mogoče uvrstiti v območje stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč,
gozdnih zemljišč ali vodnih zemljišč). |
|
|
41.
člen |
(usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev) |
(1) Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za celotno območje občine,
razen za območja kjer so predvideni občinski podrobni prostorski načrti,
in so prikazani v izvedbenem delu OPN Benedikt. Določajo dopustne posege
in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja glede na
osnovno ali podrobnejšo namensko rabo ter ostale značilnosti prostora
(območja kulturne dediščine, območja varovanja narave ...). |
(2) Občina Benedikt je določila prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
prostor tako, da je v vsaki enoti urejanja nedvoumno določeno:
|
1.
namembnost in vrsta posegov v
prostor; |
2.
lega objektov in ureditev v
prostoru; |
3.
velikost objektov in ureditev v
prostoru; |
4.
oblikovanje objektov in ureditev v
prostoru; |
5.
parcelacija objektov in ureditev v
prostoru; |
6.
priključevanje objektov in ureditev
na gospodarsko javno infrastrukturo; |
7.
upoštevanje varstvenih in
varovalnih režimov v prostoru; |
8.
upoštevanje varovanja zdravja pri
gradnji objektov in ureditev v prostoru. |
(3) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor
je občina upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz
strateškega dela OPN Benedikt in opredeljujejo prostorski razvoj občine. |
|
III. Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta |
|
1 Enote urejanja prostora |
|
42.
člen |
(določitev enot urejanja prostora) |
(1)
Območje Občine Benedikt je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN
razdeljeno v enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP), ki temeljijo
na značilnostih prostora, omejitvah iz veljavnih pravnih režimov,
strateških usmeritvah ter načrtovanih prostorskih ureditvah, v naseljih
pa je vključen še kriterij enake pretežne namenske rabe prostora. |
(2)
Enote urejanja prostora v naseljih so označene s črkovno oznako naselja
in zaporedno številko, enote urejanja v odprtem prostoru pa z oznako OP
in zaporedno številko. |
(3)
Delitev območja občine na EUP je prikazana v kartografskem delu odloka
na karti 3 in karti 4. |
|
43.
člen
|
(območja namenske rabe) |
(1) Za
celotno območje občine je v skladu z zakonskimi predpisi določena
osnovna namenska raba prostora, ki izhaja iz strateškega dela
prostorskega načrta. |
(2) Na
območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrobnejša namenska raba
prostora, je le-ta izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
v EUP. Če podrobnejša namenska raba prostora ni določena, je osnovna
namenska raba prostora izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih
pogojev v EUP. |
(3)
Manjše površine podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob pretežni
namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja, zlasti prometne površine,
so zajete v prostorsko izvedbenih pogojih pretežne dejavnosti znotraj
posamezne enote ter v skupnih prostorskih izvedbenih pogojih. |
(4)
Oznaka in opis osnovne in podrobnejše namenske rabe: |
|
Območja osnovne namenske rabe |
Območja in površine
podrobnejše namenske rabe |
Dejavnosti |
območja stavbnih zemljišč |
S – območja stanovanj |
območja stanovanj kot deli naselij, namenjena bivanju in
spremljajočim nemotečim dejavnostim |
|
SS – stanovanjske površine |
stanovanjski deli naselij z novejšo gradnjo in nemotečimi
poslovnimi dejavnostmi, ki jih je v skladu s predpisi mogoče
izvajati na domu |
|
SK – površine podeželskega naselja |
površine, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanju ter spremljajočim dejavnostim |
C – območja centralnih dejavnosti |
|
|
CU – osrednja območja
centralnih dejavnosti |
območja centralnih dejavnosti historičnega in novih jeder, s
prepletanjem trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih,
socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih,
verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja |
|
CD – druga območja
centralnih dejavnosti |
območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena
dejavnost, razen stanovanj |
I – območja proizvodnih dejavnosti |
|
|
IG – gospodarske cone |
gospodarske cone kot deli naselij, namenjeni obrtnim,
skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim ter
spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim |
B – posebna območja |
|
|
BT – površine za turizem |
območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim kot so območja za
turizem |
Z – območja zelenih površin |
|
|
ZS –površine za oddih,
rekreacijo in šport |
površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem, kjer so
dopustne rekreacijske in športne dejavnosti. Dopustne so tudi
dopolnilne gostinske dejavnosti (v nezahtevnih in enostavnih
objektih) in parkiranje, vezane na osnovno dejavnost.
|
|
ZD – druge zelene
površine |
urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno in drugo
funkcijo |
|
ZK - pokopališča |
površine za pokop in spomin na umrle |
P – območja prometnih površin |
|
|
PC – površine cest |
površine cest |
O – območja okoljske infrastrukture |
površine, namenjene dejavnosti gospodarskih služb s področja
oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki |
A – površine razpršene poselitve |
površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v
krajini, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanjem (ter
obstoječim
spremljajočim dejavnostim, umestitev novih spremljajočih
dejavnosti pa je dopustna le kot dopolnilna dejavnost na kmetiji
ali kot zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva določenega
območja (predvsem uslužnostno storitvene dejavnosti) |
območja kmetijskih zemljišč |
K1- najboljša kmetijska zemljišča |
površine namenjene kmetijskim dejavnostim |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
površine namenjene kmetijskim dejavnostim |
območja gozdnih zemljišč |
G – gozdna zemljišča |
površine poraščene z gozdom, površine namenjene gojenju in
ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki
so v skladu z predpisih o gozdovih določene kot gozd |
območje voda |
V - površinske vode |
|
|
VC – celinske vode |
območja celinskih vod, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti s
področja rabe voda |
|
(5)
Prostorska opredelitev območij namenske rabe prostora je prikazana v
kartografskem delu odloka. |
44.
člen
|
|
(1)
Naselja v Občini Benedikt so razdeljena na naslednje enote urejanja
prostora: |
|
BENEDIKT |
Oznaka enote |
Ime enote |
Namenska raba |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve |
BE 01 |
Benedikt – območje
centralnih dejavnosti zahodno od regionalne ceste |
CU, ZD |
OPN |
EŠD 1068 – Cerkev sv.
Benedikta
EŠD 13861 – Župnišče
EŠD 2555 – Fišerjeva
kapelica
EŠD 2840 – Znamenje
Območje redkih poplav |
BE 02 |
Benedikt - območje
centralnih dejavnosti vzhodno od regionalne ceste |
CU |
OPN |
Območje zelo redkih
poplav |
BE 03 |
Benedikt – območje
regionalne ceste in bencinske črpalke |
PC, CD |
OPN |
Območje redkih poplav
Območje zelo redkih
poplav |
BE 04 |
Benedikt –
stanovanjske površine v severozahodnem delu naselja |
SS |
OPN |
Območje redkih poplav |
BE 05 |
Benedikt –
gospodarska cona I |
IG |
ZN (Ur.l.RS, št.
29/01) |
|
BE 06 |
Benedikt – območje
centralnih dejavnosti južno od gospodarske cone I |
CD, ZD |
OPN |
|
BE 07 |
Benedikt – površine
podeželskega naselja ob gospodarski coni I |
SK |
OPN |
|
BE 08 |
Benedikt –
stanovanjske površine v vzhodnem delu naselja |
SS |
OPN |
|
BE 09 |
Benedikt -
pokopališče |
ZK |
OPN |
|
BE 10 |
Benedikt - Maurič |
A |
OPN |
|
BE 11 |
Benedikt –
stanovanjske površine na jugu naselja |
SK |
OPPN-p |
|
BE 12 |
Benedikt – območje
centralnih dejavnosti južno od gospodarske cone III |
CU |
OPPN-p |
|
BE 13 |
Benedikt –
gospodarska cona III |
IG |
OPPN-p |
|
BE 14 |
Benedikt –
gospodarska cona II |
IG |
OPPN-p |
|
BE 15 |
Benedikt – nova
stanovanjska soseska |
SS |
OPPN-p |
|
BE 16 |
Benedikt –
apartmajsko naselje (dolgoročna širitev) |
K1 |
OPN |
|
BE 17 |
Benedikt – terme
Benedikt |
BT, ZS |
OPPN (Ur.l.RS, št.
19/09) |
Območje redkih poplav |
BE 18 |
Benedikt – zelene
površine ob termah Benedikt |
ZS |
OPN |
|
BE 19 |
Benedikt - Donik |
A |
OPN |
|
BE 20 |
Benedikt - Rajter |
A |
OPN |
Območje redkih poplav |
BE 21 |
Benedikt 2
|
SK, K2, G |
OPN |
|
|
IHOVA |
Oznaka enote |
Ime enote |
Namenska raba |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve |
IH 01 |
Ihova – naselje
|
SK, K1, K2 |
OPN |
|
|
SPODNJA
BAČKOVA |
Oznaka enote |
Ime enote |
Namenska raba |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve |
SB 01 |
Spodnja Bačkova 1 –
naselje |
SK, K2 |
OPN |
|
SB 02 |
Spodnja Bačkova 2 –
naselje |
SK, K2 |
OPN |
|
|
SVETI
TRIJE KRALJI V SLOVENSKIH GORICAH |
Oznaka enote |
Ime enote |
Namenska raba |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve |
TK 01 |
Trije Kralji –
območje cerkve |
CU |
OPN |
EŠD 718 – Cerkev sv.
Treh Kraljev
EŠD 9573 – Mežnarija |
TK 02 |
Trije Kralji –
naselje |
SK |
OPN |
EŠD 28239 – Domačija
Sveti Trije kralji v Slovenskih goricah 9
EŠD 718 – Cerkev sv.
Treh Kraljev
EŠD 28539 – Čolnikova
domačija |
|
ŠTAJNGROVA |
Oznaka enote |
Ime enote |
Namenska raba |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve |
ŠT 01 |
Štajngrova - naselje |
SK |
OPN |
EŠD 28238 – Hiša
Štajngrova 83
EŠD 23857 – Hiša
Štajngrova 88
EŠD 2749 – Krmekova
kapelica |
ŠT 02 |
Štajngrova – naselje
(S del) |
SK |
OPPN-p |
|
|
(2)
Območja izven naselij v Občini Benedikt so razdeljena na naslednje enote
urejanja prostora: |
|
ODPRTI
PROSTOR |
Oznaka enote |
Ime enote |
Namenska raba |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve |
OP 01 |
Odprti prostor |
K1, K2, G, A, VC, PC,
ZS, O |
OPN |
EŠD 1046 – Gomila
EŠD 1047 –
Rimskodobna gomila
EŠD 1012 – Rimsko
gomilno grobišče
EŠD 1060 – Gomila
EŠD 1059 –
Rimskodobna gomila
EŠD 10657 –
Rimskodobna naselbina Strmškova njiva
EŠD 1015 – Rimsko
gomilno grobišče
EŠD 1018 –Villa
rustica
EŠD 1055 – Gomila
EŠD 1021 – Arheološko
najdišče pod Tremi kralji
EŠD 1020 –Rimskodobna
naselbina
EŠD 1019 –Rimskodobno
gomilno grobišče Klobasov gozd
EŠD 1034 –
Rimskodobno gomilno grobišče
EŠD 782 – Rimskodobno
gomilno grobišče
EŠD 1032 –
Rimskodobno gomilno grobišče Elblov les
EŠD 1065 –Najdišče
negovskih čelad na Ženjaku
EŠD 24993 – Hiša
Spodnja Bačkova 21
EŠD 11054 – Hiša
Spodnja Bačkova 5
EŠD 718 – Cerkev sv.
Treh Kraljev
EŠD 7898 – Kužno
znamenje
EŠD 24691 – Perkova
kovačija
EŠD 2555 – Fišerjeva
kapelica
EŠD 4394 –
Klemenčičeva kapelica
EŠD 11718 –
Peserelova kapelica
EŠD 3818 – Hujsekova
kapelica
EŠD 2619 – Glunčova
kapelica
EŠD 2845 – Joževa
kapelica
EŠD 11717 – Beračeva
kapelica
EŠD 11714 – Znamenje
Območje redkih poplav
Območje zelo redkih
poplav |
OP 02 |
Odprti prostor –
apartmajsko naselje |
BT |
OPPN-p |
|
|
(3)
Delitev območja občine na enote urejanja je prikazana v kartografskem
delu izvedbenega dela odloka. |
|
2
Prostorski izvedbeni pogoji |
|
45.
člen |
(določila za uporabo prostorskih
izvedbenih pogojev) |
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP) za načrtovanje posegov
v prostor so določeni za celotno območje občine. |
(2) Za
vsako EUP veljajo: |
1.
PIP določeni s tem odlokom ali |
2.
PIP določeni v veljavnih prostorskih izvedbenih aktih. |
(3)
Določila v PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je zaradi posebnosti
območja za posamezno EUP določeno drugače. |
|
PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
46.
člen |
(PIP o namembnosti in vrstah
dopustnih dejavnosti) |
(1)
Namembnost in dopustne dejavnosti v območju EUP so določene s podrobno
namensko rabo prostora. |
|
(2)
Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v
celotnem objektu za dejavnosti, ki so skladne z določeno podrobno
namensko rabo prostora. Dopustno je prepletanje dejavnosti, vendar
posegi v prostor ali spremembe namembnosti posameznih objektov ali delov
objektov ne smejo poslabšati funkcionalnosti in stanja varstva okolja v
EUP. Objekti, ki bi imeli z emisijami večji vpliv na okolje (hrup, smrad,
povečan promet), na primer večje delavnice, so dopustni v delih EUP pod
pogojem, da načrtovani in izvedeni omilitveni ukrepi znižujejo količino
emisij pod zakonsko dovoljeno vrednost. |
(3) V
območjih površin podeželskih naselij (EUP BE 07, BE 21, IH 01, SB 01, SB
02, TK 02, ŠT 01) je dopustno prepletanje dejavnosti, vendar nekmetijski
posegi v prostor znotraj površin EUP ali spremembe namembnosti
posameznih kmetij ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti
njihove širitve. |
|
47.
člen |
(PIP o vrstah gradenj) |
(1) Na celotnem območju
občine so dovoljeni naslednji posegi, če v tem odloku ali z drugimi
predpisi ni določeno drugače: |
1.
redno in investicijsko vzdrževanje
obstoječih legalno zgrajenih objektov in naprav, adaptacije in
rekonstrukcije, |
2.
urejanje in vzdrževanje odprtih
zelenih površin in drugih javnih površin (ureditev trgov, drevoredov,
otroških igrišč, površin za pešce, postavitev urbane opreme ipd.), |
3.
urejanje kmetijskih, gozdnih in
vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve, |
4.
gradnja, razširitve (dograditve),
rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitve gospodarske javne
infrastrukture. |
(2) Če
ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na stavbnih zemljiščih,
opredeljenih za gradnjo, dopustna naslednja vrsta gradenj: |
1.
gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, |
2.
dozidava in nadzidava zakonito zgrajenih obstoječih objektov,
|
3.
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, |
4.
sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti,
|
5.
rušitev objektov in |
6.
dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene
gradnji. |
(3)
Gradnje in drugi posegi ter ureditve so dopustni, v kolikor niso v
nasprotju s predpisi s področja varovanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnjo oz.
poseganje v območja varstvenih režimov, vzpostavljenih na podlagi
predpisov, je potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi
predpisa pristojna za izdajo soglasja. |
(4)
Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostnih
arhitekturnih in dediščinskih objektov ter območij prednost pred
novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva
prostorski kontekst. |
(5) Na
obstoječih objektih, zgrajenih na podlagi dovoljenj s področja graditve
objektov, ki so v grafičnem delu prikazani le kot fundus objekta skladno
z evidenco katastra stavb, je dopustna izvedba vzdrževalnih del,
rekonstrukcija, dozidava in nadzidava, rušitev objekta ali dela objekta
ter ponovna gradnja na istem mestu, vendar le v območju gradbene parcele
(funkcionalno zemljišče) opredeljene v izdanih dovoljenjih oziroma v 1,5
kratniku obstoječega fundusa objekta. Na funkcionalnem zemljišču je
dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z
določili v splošnih PIP za enostavne in nezahtevne objekte. |
(6)
Določbe iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo tudi za vse objekte
zgrajene pred letom 1967 in druge zakonito zgrajene objekte, ki niso
zajeti v katastru stavb. |
(7) Na
nezakonito zgrajenih objektih so do odstranitve ali legalizacije
objektov (na stavbnih zemljiščih) dopustna samo redna vzdrževalna dela
na objektu, ki omogočajo gospodarno uporabo objektov oz. preprečujejo
propadanje objektov, dokler pristojni upravni organ za prostor v
postopku ne odloči drugače. |
|
48.
člen |
(PIP o vrstah objektov po namenu) |
(1)
Dopustne vrste objektov po namenu so določene v Prilogi 1 k odloku OPN
Benedikt skladno s predpisi o klasifikaciji objektov in podrobno
namensko rabo prostora, razen v primerih, ko veljavni predpisi s
področja varovanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja
in naravnih dobrin, varstva voda, varstva pred naravnimi nesrečami,
obrambe in varovanja zdravja, to prepovedujejo. |
|
PIP za nezahtevne in enostavne objekte ter ostale ureditve, ki niso
gradnja |
|
49.
člen |
(PIP za nezahtevne in enostavne
objekte) |
(1)
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2 k
odloku OPN Benedikt skladno s podrobno namensko rabo prostora, razen v
primerih, ko veljavni predpisi s področja varovanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva voda,
varstva pred naravnimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja, to
prepovedujejo. |
(2)
Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s predpisi za
gradnjo oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
Postavitev nezahtevnega ali enostavnega objekta ne sme ovirati
manipulacije na gradbenii parceli ali zmanjšati minimalnih površin
potrebnih za parkiranje. Ravno tako s postavitvijo ne sme biti presežen
faktor zazidanosti. |
(3)
Sprememba namembnosti enostavnega ali nezahtevnega objekta za lastne
potrebe in kmetijski namen, ki je bil postavljen oz. zgrajen na osnovi
priglasitve del ali lokacijske informacije oz. na podlagi izdanega
gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt, v objekt za stanovanjski ali
poslovni namen, ni dopustna. |
(4)
Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora izhajati iz
tradicionalnega stavbarstva arhitekturne krajine. Objekti naj bodo
praviloma pokriti z dvokapno streho v naklonu 27-50° ter pokriti s
kritino, ki je glede videza usklajena s kritino objektov katerim
pripadajo oz. bližnjim objektom. Strehe drugih oblik ali nižjega naklona
(enokapne, ravne, polkrožne) ter druge kritine se lahko uredijo v
primeru steklenjakov, garaž, nadstreškov ali če je zaradi
funkcionalnosti objekta taka streha bolj primerna oz. če je tako
oblikovanje skladno z osnovnim objektom. Prepovedani so nesprejemljivi
dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) in »preneseni«
arhitekturni elementi iz drugih okolij. |
(5) Postavitev čebelnjakov je dopustna na obrobju naselja oziroma
razpršene poselitve. Postavitev znotraj naselij in površin razpršene
poselitve, ali na lokacijah, na katerih bi čebele ogrožale prebivalce,
pešce ali ostali promet ob čebelnjaku, je dopustna ob izvedbi predhodnih
omilitvenih ukrepov, kot so zasaditve gostih dreves ali visoke žive meje
pred čebelnjak, ali postavitev drugačnih visokih ovir, ki jih morajo
čebele nadletavati na izletu iz čebelnjaka in vračanju v čebelnjak.
|
(6)
Začasni objekti za sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe
morajo biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in
da niso postavljeni v nasprotju s posebnimi varstvenimi režimi. Po
prenehanju dovoljenja je potrebno začasni objekt odstraniti, na
zemljišču pa vzpostaviti prvotno stanje. |
(7)
Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne
potrebe, ki niso v javnem interesu, so lahko postavljene znotraj
označenega naselja, izven naselij pa samo kot obvestilna tabla ali
dopolnilna tabla prometnemu znaku. Postavitev in trženje reklamnih
panojev (jumbo plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega
oglaševanja vseh velikosti in oblik mora biti v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(8)
Nezahtevni in enostavni objekti, ki ne presegajo 30 m2
tlorisne površine in so nižji od 3 m zaključene višine, morajo biti od
parcelne meje zemljišča v drugem lastništvu odmaknjeni najmanj 1,5 m. Za
nezahtevne in enostavne objekte, ki so večji od navedenih velikosti,
veljajo enaki odmiki od parcelne meje zemljišča v drugem lastništvu, kot
za druge objekte. Manjši odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od
navedenega odmika so dopustni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča
(overjena pisna izjava). |
(9)
Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati izhodišča, ki jih v skladu s
pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpiše občina. |
(10)
Poleg dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov določenih v Prilogi
2, so na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč dopustni tudi nekateri
drugi objekti in posegi: |
|
|
Drugi objekti in
posegi |
K1/K2 |
G |
1. |
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč |
da |
da |
2. |
gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in
uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi
objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 221 – daljinski
cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222 – lokalni
cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
da |
da |
3. |
posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
da |
da |
4. |
rekonstrukcija lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekkonstrukcija lokalne ceste (oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje
ipd.) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v
območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi
rekonstrukcije lokalne ceste |
da |
da |
5. |
premični čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr.
brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo
proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo
živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot,
premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža |
da |
da |
6. |
začasni objekti:
·
kiosk;
·
pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in
kratkotrajni privez čolnov;
·
odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljišče
kot del gostinskega obrata;
·
pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem
šotoru;
·
oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov;
·
cirkus, če so šotor in drugi objekti začasni;
·
začasna tribuna za gledalce na prostem;
·
objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi. |
da |
ne |
|
50.
člen |
(PIP za ostale ureditve, ki niso gradnja) |
(1) Pri
vseh ostalih ureditvah, ki niso gradnja, ampak v skladu z veljavnimi
predpisi pomenijo drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju
ter pod njim, kot so npr. agrooperacije, krčitve gozda, poljske poti,
ureditev sezonskih parkirišč, prostori za skladiščenje lesa,
izkoriščanje mineralnih surovin, je potrebno upoštevati predpise o
vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov
na okolje, v kolikor so na zavarovanih, varstvenih in ogroženih območjih,
pa je potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa
pristojna za izdajo soglasja. |
(2) V
primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih
lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno
namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s
podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega
prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s
površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen spremembe
namenske rabe je potrebno najprej izvesti postopek spremembe OPN, nato
pa je za namen izkoriščanja mineralnih surovin potrebno sprejeti
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
(3)
Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z
veljavnimi zakoni in predpisi za področje rudarstva. |
(4)
Ureditev rekreacijskih površin, ki niso gradnja po predpisih o gradnji
objektov, je dopustna s soglasjem službe, ki je na podlagi predpisa
pristojna za izdajo soglasja (v primeru varstvenih režimov),
uskladitvijo interesov v prostoru, lastnikom zemljišč in Občino
Benedikt. |
(5) Ob
upoštevanju varstvenih režimov so dopustna raziskovalna vrtanja za
raziskavo zalog nafte, plina, geotermalne vode in rudnih bogastev, pod
pogojem, da trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja na
površini in podtalju in da se po raziskavah vrnejo v prvotno stanje. Na
celotnem območju občine, razen na ožjem varstvenem območju zajetij pitne
vode, so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno
ne spremenijo obstoječega stanja na površini in podtalju. |
|
PIP glede lege objektov |
|
51.
člen |
(PIP glede lege objektov) |
(1) Pri umeščanju novih objektov je potrebno upoštevati odmike
obstoječih objektov oz. slediti vzorcu postavitve obstoječih stavb v
območju,
pri čemer morebitne neustrezne lokacije obstoječih okoliških objektov ne
smejo biti generator nadaljnjih neustreznih postavitev v prostor.
V kolikor obstoječi odmiki niso jasno izraženi, je potrebno upoštevati
vse tehnične, požarnovarstvene in sanitarno-tehnične predpise. |
(2) Na
neravnem terenu se objekte umesti v prostor tako, da je daljša stran
objekta postavljena v smeri plastnic. |
(3)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 4 m. Odmik je
lahko manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje parcele in se s tem
ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda in ne povzroča nedopustnega
vpliva na sosednja zemljišča. Odmiki morajo biti načrtovani tako, da je
zagotovljeno vzdrževanje objekta brez motenja sosednje posesti ter so
zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in sanitarno-tehnični
pogoji obratovanja objektov. |
(4)
Odmik načrtovanih objektov od ceste je 5 m, manjši odmik je dopusten le
ob soglasju občine. V kolikor regulacijske črte dopuščajo manjši odmik
od 5 m (kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni
liniji naselja ali dela naselja oz. v naseljih, za katera veljajo
posebni pogoji varstva kulturne dediščine), je potrebno zagotoviti
parkirno odstavno mesto ob stranici objekta ne glede na možnost
parkiranja v garaži. Regulacijske črte se povzamejo iz vzorca postavitve
obstoječih stavb v območju (po geodetskem posnetku), nova postavitev
objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja
ali dela naselja ali ulice. |
(5)
Stanovanjski objekti na kmetijah morajo biti ob javnem prostoru, ostali
objekti pa so razporejeni v notranjost parcele, razen v pozidavah, kjer
objektov zaradi konfiguracije terena ni možno graditi v notranjost
parcele, zaradi česar se ostali objekti raztezajo vzdolž prometnice.
|
(6)
Posege in ureditve na stavbnih in ostalih zemljiščih, ki mejijo na
območje gozdov je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi
gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje
minimalne odmike: |
1.
stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba;
|
2.
ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa
morajo biti odmaknjeni od meje gozdnega roba vsaj 1 m; |
3.
če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja
gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od
gozdnega roba. |
V
projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti tudi manjši odmik, če je
v projektnih pogojih ali predhodnem soglasju k posegu, ki ga je izdal
pristojni strokovni organ za upravljanje z gozdovi, ugotovljeno, da
manjši odmik ne bo povzročil negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na
funkcije gozdov in gozdnega prostora. |
(7)
Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje
parcele, namenjene gradnji. |
(8)
Upoštevati je potrebno tudi odmike od priobalnih zemljišč, ki so
določeni v 73. členu tega odloka. |
|
PIP glede velikosti objektov |
|
52.
člen |
(PIP glede velikosti objektov) |
(1)
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na funkcijo
objekta, velikost parcele, pogoje glede lege objektov in zahtevane
odmike. |
(2)
Kadar je obstoječa zazidanost ali izraba parcele večja od dovoljene
zazidanosti ali izrabe parcele določene s tem odlokom, so na obstoječih
objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov,
vzdrževanje objektov, odstranitev objektov ter spremembe namembnosti, ki
ne zahtevajo novih parkirnih površin. Dopustna je gradnja garažnih
objektov pod nivojem terena. Pri rušitvi objekta ali dela objekta na
parceli je dovoljena ponovna pozidava površine v isti ali manjši
površini. |
(3) Vse novogradnje se
morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave v EUP, prav tako ne
smejo presegati tega gabarita dozidave in nadzidave objektov. Etažnost
objektov mora biti podrejena dominantam naselja. |
(4)
Skladno s krajevno tradicionalnimi značilnostmi sme etažnost objektov
znašati največ (K)+P+M (klet, pritličje in mansarda) ali (K)+P+1 (klet,
pritličje in nadstropje). Pri večstanovanjski gradnji v EUP BE 01 in BE
02 je dovoljena etažnost objektov do (K)+P+2+M ali do (K)+P+3, vendar je
pri tem potrebno zaščititi poglede na cerkveni zvonik tako, da jih
višine novih objektov ne presegajo in se ne poruši silhueta naselja. V
EUP BE 01, BE 02 in BE 06 je dovoljeno odstopanje v višini objektov
kadar to zahtevajo funkcije objektov ali pa prilagajanje istovrstnim
obstoječim objektom. |
(5)
Kleti se dopuščajo le v povsem ali do 2/3 vkopani izvedbi. Pri gradnji v
terenu z naklonom je klet lahko nad terenom v najnižji točki objekta,
vkopani pa morata biti vsaj 2/3 višine kleti na ostalih stranicah
objekta. Če podkletitev ni mogoča (na primer zaradi nivoja podtalnice
ali sestave tal), se zvišanje objektov ne dovoljuje. Možna je izgradnja
ene ali več kletnih etaž, kjer to geomehanske lastnosti tal dopuščajo.
Objekti na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti
vkopano, da se zagotovi pritličen gabarit. |
(6) Pri
dopustnih dodatnih dejavnostih v stanovanjskih objektih je površina
prostorov za te dejavnosti omejena na največ eno tretjino skupne neto
površine posamezne etaže. |
(7) Pri
dopustnih dejavnostih v ločenih objektih ob stanovanjski hiši, razen pri
kmetijski dejavnosti in širitvi obstoječih spremljajočih dejavnosti, je
največja dovoljena neto zazidana površina objekta, namenjenega za
izvajanje teh dejavnosti, do 150 m2, |
(8)
Najvišja etažnost vinogradniških objektov je K + P, pri čemer mora biti
klet v celoti vkopana na višjem delu zemljišča. Višina kolenčnega zidu
vinogradniškega objekta je največ 40 cm. Kadar je višinska razlika
terena, kjer stoji objekt, po dolžini ali širini objekta enaka ali večja
višini kletne etaže, je nad kletno etažo dopustna samo gradnja pritličja,
ni pa dopustna izvedba kolenčnega zidu, ki je v drugih primerih dopusten
do višine 40 cm. V ostalih pogojih mora oblikovanje vinogradniških
objektov upoštevati določbe za oblikovanje objektov, določene v 53.
členu odloka. |
(9)
Dopustna tlorisna površina vinogradniških objektov (ob predhodno
izpolnjenih pogojih glede površin intenzivnih trajnih nasadov) je največ
70 m2, od tega bruto tlorisna površina za občasno bivanje
največ 50 m2, kolenčni zid vinogradniškega objekta je visok
največ 0,40 m; kletni del vinogradniškega objekta pa je za vsakih 0,5
ara dodatnega trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka ipd.) nad 30 arov,
dopustno povečati za 1 m2, in sicer do največ 100 m2
kleti, če je klet namenjena lastni pridelavi oz. do največ 200 m2,
če je klet namenjena tržni pridelavi s spremljajočo pokušnjo in prodajo,
pogoj pri povečanju kleti pa je, da je povečanje kleti vkopano v teren –
viden je lahko le morebitni dodatni vstop v povečano klet. |
|
PIP glede oblikovanja objektov |
53.
člen |
(PIP glede oblikovanja objektov) |
(1)
Oblikovanje stavb in drugih objektov ter prilagoditve objektov sodobnemu
načinu bivanja in sodobnim tehnološkim procesom mora izhajati iz
arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine in jih
kakovostno nadgrajevati. Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo
prilagoditi tradicionalnim oz. kakovostno nadgrajenim objektom in
ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in
regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi
streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in
drugih oblikovanih značilnostih prostora. |
(2) Vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni. Gospodarski, dopolnilni in bivanjski objekti morajo
biti prostorsko ločeni ali ločeni s požarnim zidom. |
(3)
Tlorisna razmerja naj ohranjajo razmerja značilna za arhitekturno
krajino: |
1.
stavbe v gruči: podolgovat tloris v razmerju stranic od 1:1,2 do
1:1,8, |
2.
stavbe na slemenu: podolgovat tloris v razmerju stranic od 1:2 do
1:5, |
3.
na osnovni podolgovati tloris je dopustno dodajanje in odvzemanje
volumnov (tloris objekta je lahko na L), |
4.
tlorisno razmerje se lahko zagotovi tudi z dodajanjem pomožnih
objektov k osnovnemu tlorisu, |
5.
lega vhoda: obvezno na daljši stranici. |
(4) V
okviru strnjenih naselij se tlorisni gabarit podreja obstoječi pozidavi
v EUP, na območjih naselbinske dediščine pa določbam pristojne službe za
varstvo kulturne dediščine. |
(5) Površina dozidave objekta ne sme presegati zazidane površine
obstoječega objekta, pri čemer naj se ohrani razmerje tlorisnih stranic
objekta, kot je opredeljeno v tretjem odstavku tega člena. Pri dozidavi
in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno
skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom.
|
(6)
Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni
oz. kakovostni podobi v EUP. Kritine naj bo bodo temnih barv od rjave do
opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem. Svetli in trajno sijoči
barvni odtenki kritin niso dovoljeni. |
(7)
Naklon streh objektov mora biti med 27-50°, strehe pa dvokapne s čopi
ali brez. Enokapne ali ravne strehe so dopustne v strnjenem delu naselja
Benedikt v primeru gradnje stavb grajenih po načelu nizko energetskih
ali pasivnih hiš ali v primeru, da gre za nov niz objektov z istim tipom
strehe v liniji (več novih objektov). |
(8)
Smer slemena mora biti vzporedna s plastnicami terena oz. mora biti
usklajena z obstoječo zasnovo naselja, zaselka ali gruče hiš. Sleme mora
biti vzporedno z daljšo stranico objekta. |
(9)
Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane ter enakega naklona kot
je osnovna strešina. |
(10) Za
izkoriščanje energije sonca je na strehah objektov dopustna namestitev
sončnih zbiralnikov in sončnih celic, ki morajo biti nameščeni tako, da
ne presegajo višine slemena strehe. V primeru, da se objekt nahaja v
območju kulturne dediščina ali je zavarovan kot kulturna dediščina, je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje (iz katerih bo razvidno ali
je poseg sprejemljiv) in soglasje pristojne enote ZVKDS. |
(11)
Pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oz. prevladujoče
okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na
fasadi: členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje,
fasadna dekoracija ter barve. |
(12)
Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti
usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine.
Prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive,
rumene, oranžne in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin.
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki na fasadah, kot so: več kotni
izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in ''preneseni'' arhitekturni
elementi iz drugih okolij. |
(13)
Pri prenovi večstanovanjskih objektov je potrebno stavbno pohištvo,
balkonske ograje, morebitne zasteklitve balkonov barvno in oblikovno
poenotiti. Klimatske naprave naj se praviloma namestijo na vidno
neizpostavljene dele objektov. |
(14) Ob
javnih površinah se glavna fasada stavbe oblikuje glede na pomen in
značaj javnega prostora. Servisne manipulacijske površine se praviloma
ne urejajo ob javnih površinah, kot so trgi, igrišča, pomembnejše ulice. |
|
54.
člen |
(PIP glede urejanja okolice, odprtih površin in zasaditev) |
(1)
Urejanje okolice objektov na posamezni parceli se določa po namenu
stavbe oziroma drugega objekta, velikosti parcele, pogojih lege,
zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe: |
1.
ureditev okolice objektov mora biti usklajena z obstoječim
vzorcem urejanja okolice objektov v posamezni EUP, usklajenim z
naravnimi danostmi terena (brez pretiranih izravnavanj terena – brez
pretiranih nasipavanj terena ali brez pretiranih usekov v nagnjen
teren), |
2.
da bo pri gradnji objektov ob robu pozidave vzpostavljen
kakovosten naselbinski rob in bo tudi pri gradnji objektov v odprtem
prostoru (razpršena poselitev) vzpostavljen usklajen stik z odprtim
prostorom, mora ureditev okolice objektov zagotavljati funkcionalno in
oblikovno povezavo objektov z odprtim prostorom, pri čemer se proti robu
pozidave uporabi nižanje ali višanje zasaditev, nižanje ali višanje
drugih ureditev, |
3.
pri zasaditvi javnih odprtih površin in prostorov ob javnih
objektih je potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture, ki ga izdela
pooblaščeni krajinski arhitekt. |
(2)
Izenačevanje višinskih razlik (izravnava) na parceli z nagibom ni
dopustno. Dopustna je izravnava dela parcele, ki je potreben za gradnjo
objekta s funkcionalnim zemljiščem, ki mora biti izravnano (parkirna
mesta, površine za nezahtevne in enostavne objekte, dostopi, preostali
del površine pa mora v nagibu (tudi različnih nagibih) zvezno prehajati
na teren sosednjega zemljišča. Z ureditvijo poševnin ni dopustno
posegati ali motiti lastnine sosednjih parcel - upoštevati je potrebno
odmik, ki omogoča zajem in odvodnjavanje padavinske vode ter obdelavo in
vzdrževanje parcele po lastnem zemljišču. |
(3) Pri
urejanju okolice objektov je potrebno upoštevati obstoječo konfiguracijo
terena. Premostitve višinskih razlik na zemljišču je potrebno izvesti v
obliki zatravljenih brežin, ki naj se uredijo z zasaditvijo avtohtonih
vrst trav, popenjalk, grmovnic ali drevja. Betonske škarpe in oporni
zidovi do višine 1,5 m, ki morajo biti maksimalno ozelenjeni, so
dopustni, kadar to zahteva geotehnično poročilo oz. kadar drugačna
zavarovanja brežin niso izvedljiva. Če je zaradi terenskih razmer višina
opornega zidu večja od 1,5 m, se praviloma izvede v terasah in mora biti
obdelan z naravnimi materiali in intenzivno ozelenjen. Gradnja opornega
zidu višjega od 1,5 m je dovoljena kadar obstaja nevarnost rušenja
terena. |
(4)
Zasaditev okolice objektov avtohtone poselitve v območju odprtega
prostora je potrebno izvesti z zasaditvijo avtohtonega drevja in
grmovnic, zatravitev pa izvesti z mešanico semen avtohtonih trav. |
(5) Za
tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih naj se
uporabljajo kakovostni materiali, ki morajo biti usklajeni z arhitekturo
objektov, urbano upremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Uporaba barvo
agresivnih ali drsečih materialov ni dopustna. |
(6)
Območje tlakovanega dela gradbene parcele je potrebno v čim večji meri
tlakovati s prepustnimi materiali. V primeru večje površine je potrebno
načrtovati prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike. |
(7)
Ograjevanje parcel v naseljih naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo
avtohtonih grmovnic, na območju razpršene poselitve v okviru domačij pa
je ograjevanje dovoljeno le v primerih, ko je zemljišče potrebno
zavarovati pred nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali. Ograje
ne smejo biti višje od 1,2 m, razen pri ograjevanju objektov in
kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, pri katerih je potrebno
upoštevati višino in izvedbo ograje določeno z drugimi predpisi. |
(8)
Ograje in oporni zidovi morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni
najmanj 0,5 m. Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa funkcijo ograje,
je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo
omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni parceli.
Dopustna je postavitev, zgraditev ali zasaditev ograj v manjšem odmiku
od meje sosednjih zemljišč ali po meji, če se lastniki sosednjih
zemljišč o tem pisno sporazumejo. Ob javni cesti višina in/ali lega
ograje ne sme zmanjševati preglednosti oziroma cestne varnosti. Pred
postavitvijo oziroma gradnjo ograje ob javni cesti je potrebno pridobiti
soglasje upravljavca javne ceste. |
(9)
Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti krajini na območjih
ohranjanja narave naj se izvaja na način, da je mogoč prehod
prostoživečih vrst. Na območjih zavarovanih po predpisih o ohranjanju
narave ni dopustno postavljanje obor za gojenje tujerodnih prostoživečih
vrst. |
(10)
Površine v javni rabi, dostope do javnih objektov ter parkirne površine
je potrebno načrtovati tako, da bo omogočen neoviran dostop gibalno
oviranim osebam. |
(11) V
območjih večstanovanjskih stavb je potrebno zagotoviti otroško igrišče
za skupino otrok do 6 let starosti. |
|
PIP glede parcelacije |
|
55.
člen |
(PIP glede velikosti in oblike parcele) |
(1)
Velikost parcele, namenjene gradnji mora omogočati normalno uporabo in
vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen
na območjih, kjer zaradi posebne tipologije strnjene gradnje temu ni
mogoče povsem zadostiti in je del teh potreb zagotovljen na drugem
zemljišču. |
(2) Parcelacija stavbnih zemljišč za parcele, namenjene gradnji, mora
upoštevati: |
1.
tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ,
FI, odmike od parcelnih ali posestnih mej, varovalne koridorje
infrastrukture, odmike od regulacijskih črt in podobno), |
2.
velikost, zmogljivost, tlorisno zasnovo objektov in namen načrtovanih
objektov, |
3.
krajevno značilen vzorec parcelacije, izhajajoč iz zasnove naselja, če
je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela, |
4.
naravne razmere in značilnosti grajene strukture,
|
5.
omejitve uporabe zemljišča, |
6.
možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave, |
7.
možnost zagotavljanja dostopa do parcele, |
8.
omogočena mora biti načrtovana raba sosednjih zemljišč. |
(3)
Velikost in oblika stavbne parcele morata zagotavljati: |
1.
možnost gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, če so
dopustni v EUP, |
2.
kadar investitor ob osnovnem objektu načrtuje dodatne dejavnosti,
morata velikost in oblika parcele zagotavljati izvajanje dodatnih
dejavnosti, dopustnih v EUP, |
3.
ureditve manipulativnih, parkirnih in zelenih površin, ki so
potrebne za nemoteno obratovanje dopustne dejavnosti, |
4.
predpisane intervencijske dostope in površine za postavitev in
posredovanje intervencijskih vozil, |
5.
potrebne odmike za preprečitev širjenja požara ali porušitve
objektov na sosednje objekte. |
(4) Minimalne in maksimalne velikosti parcel za posamezno vrsto gradnje
so določene v spodnji tabeli. Gradbena parcela je lahko večja v primeru,
ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene
parcele. |
|
vrsta gradnje |
velikost parcele |
stanovanjska prostostoječa enodružinska stavba
|
500 – 1.200 m2 |
vrstne in atrijske stavbe |
250 – 500 m2 |
samostojno stoječe stavbe, grajene za dejavnosti na površinah za
stanovanja |
največ 1.500 m2 |
počitniška hiša |
200 – 400 m2 |
vinogradniški objekt |
100 – 400 m2 |
|
(5) Velikost parcel na kmetijah in velikost parcel stanovanjskih hiš z
dodatno dejavnostjo je dopustno povečati do površine, ki zagotavlja
nemoteno delovanje dodatne dejavnosti ob upoštevanju ostalih določb tega
člena. Dopustna je postavitev tistih objektov za dodatne dejavnosti, ki
so za posamezno EUP določeni v prilogi 1 in prilogi 2 tega odloka in
izpolnjujejo prostorske izvedbene pogoje, določene za posamezne EUP. |
(6) Za
prepletanje dopustnih dejavnosti je potrebno s parcelacijo zagotoviti
naslednje pogoje: |
1.
ustrezno velikost parcele, namenjene gradnji, ki zagotavlja
potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z
zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev,
zaposlenih in obiskovalcev objekta, |
2.
neposredno navezanost na prometno infrastrukturo, |
3.
vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih
vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno
okolje. |
(7)
Delitev
zemljišča za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji, je dopustna
pod pogojem, da je zemljišče po namenski rabi opredeljeno za namen, ki
ga predvideva parcelacija, in so nove parcele odmerjene v skladu s
pogoji, določenimi v tem členu odloka. |
(8)
Parcelacija mora upoštevati izdane upravne akte in ostale predpise, ki
določajo velikost in obliko funkcionalnega zemljišča k obstoječim
objektom. |
(9) Stavbam zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev
objektov, ki nimajo prostorsko opredeljenega funkcionalnega zemljišča,
in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki nimajo določene gradbene
parcele, se gradbena parcela določi tako, da poleg stavbišča obsega
zemljišča, ki so nujna za uporabo stavbe, skladno s prvim in drugim
odstavkom tega člena v okviru gradbene parcele (določene v gradbenem
dovoljenju) oziroma v 1,5 kratniku obstoječega fundusa objekta. |
|
PIP za GJI in grajeno javno dobro |
|
56.
člen |
(splošni PIP za gradnjo in vzdrževanje GJI) |
(1) GJI
je potrebno načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z
veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
(2)
Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko
izvajajo le v skladu s projektnimi pogoji in s soglasjem upravljavca
posamezne GJI. |
(3)
Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na
odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih
površinah ni možen in se potek uredi z drugim pravnim poslom, ki pomeni
pravico gradnje na zemljišču. |
(4) Ob
upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI potekati v
skupnih koridorjih, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve
kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo
veljavni predpisi, razen v primerih, ko obstoječi vodi niso združeni v
skupnem koridorju in jih pri rekonstrukciji posameznih omrežij zaradi
terenskih ali drugih razlogov ni mogoče združevati. |
(5)
Vodi in objekti GJI morajo potekati oz. biti umeščeni v prostor tako, da
je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter omogočeno
njihovo nemoteno delovanje in vzdrževanje. |
(6)
Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture
mora potekati usklajeno. |
(7) Ob
gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je potrebno v
okviru območja predvidenega posega načrtovati tudi rekonstrukcijo
preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti,
premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov, neustrezni. |
(8)
Vode GJI v naseljih ter v območjih varstva kulturne dediščine, je
potrebno praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi
režimi oz. varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
narave in kulturne dediščine. |
(9)
Linijsko GJI je potrebno načrtovati čim bolj racionalno, v skupnih
infrastrukturnih koridorjih, ki v najmanjši meri prizadenejo enotnost
večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo
večjih motenj v vidnem dojemanju prostora, hkrati se morajo v največji
možni meri izogibati območjem kulturne dediščine in drugim območjem ter
prvinam, pomembnim za prepoznavnost kulturne krajine, naravnim vrednotam
in pomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oz. posebnih varstvenih
območij. |
(10)
Omrežja in jaške komunalne opreme je potrebno na javnih cestah praviloma
umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so
pokrovi zunaj kolesnic vozil, po izvedeni gradnji komunalnih vodov pa je
potrebno cestišče vzpostaviti v prvotno stanje. |
(11)
Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih
mora biti tolikšna, da zagotavlja normalno kmetijsko obdelavo. Po
izvedeni gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko zemljišče
vzpostaviti v prvotno stanje. Prečkanja komunalne opreme pod strugo
vodotoka je potrebno načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna
sposobnost struge vodotoka v skladu z zakonom, ki ureja vode. |
|
57.
člen |
(PIP za gradnjo in urejanje prometne infrastrukture) |
(1)
Načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega
omrežja mora potekati skladno s predpisi, ki urejajo področje prometa.
|
(2)
Ceste s pripadajočimi objekti in napravami je dovoljeno graditi in
prenavljati na celotnem območju občine v skladu z veljavnimi predpisi in
določili tega odloka. |
(3)
Gradnja cestnih priključkov, parkirišč, površin za pešce in kolesarje,
zasaditev in ureditev obcestnega prostora ter gradnja bencinskih
servisov je dopustna v skladu z določili tega odloka tudi izven območij,
ki so po podrobni namenski rabi prostora opredeljene kot površine cest
(PC). V stavbah bencinskih servisov je dopustna spremljajoča trgovska in
gostinska dejavnost ter dejavnost avtopralnic. |
(4)
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni v skladu s
pogoji pristojnega upravljavca ceste in veljavnimi predpisi. V novih
ureditvah je potrebno težiti k skupnim priključkom za več objektov.
Priključevanje dovozov, nekategoriziranih cest, poljskih poti in gozdnih
cest na cestno GJI ne sme ogrožati prometne varnosti. |
(5)
Nove prometnice morajo biti načrtovane povezovalno s priključevanjem na
obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene ceste je potrebno na
zaključku zgraditi obračališče. |
(6) V
varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov dopustna v
skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na
obstoječih objektih so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela
ter vzdrževalna dela v javno korist. |
(7) V
naseljih je potrebno ob cestah in ulicah, kjer to dovoljujejo prostorske
možnosti, predvideti ločen hodnik za pešce. |
(8)
Javnim cestam na območju občine se določijo minimalni prečni profili v
skladu s predpisi o gradnji in projektiranju cest. Pri določanju
minimalnih profilov javnih cest je potrebno v odvisnosti od prometnih
obremenitev v naseljih določiti tudi minimalne prečne profile za
kolesarske steze in hodnike za pešce. |
(9)
Odstopanja od minimalnih prečnih profilov so dopustna v mejah minimalnih
zahtev pravil projektiranja javnih cest na odsekih cest, kjer: |
1.
za vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih možnosti,
|
2.
je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih
sredstev, |
3.
ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša
hitrost), |
4.
je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima
mogoče doseči primerljive prometne cilje. |
(10)
Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih
teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob
javnih cestah je izven vozišča dopustno urejati avtobusna postajališča,
odstavne površine, izogibališča in počivališča. |
(11)
Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oz. poti) se navezujejo na
javne zelene površine, igrišča in otroška igrišča, trge, pomembnejše
objekte in se opremijo z urbano opremo prostora: |
1.
z javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna
razsvetljava ni potrebna oz. njena namestitev ni skladna z vizijo
urejanja prostora ali s smernicami nosilcev urejanja prostora),
|
2.
z drevoredi oz. drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne
prometnice, |
3.
z razširitvami javnega prostora s počivališči, ki se uredijo kot
peščene ali tlakovane površine opremljene z urbano opremo za sedenje in
počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.), |
4.
z drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in informacijske
table, obcestni stebri ali ograje za preprečevanje vdora motornega
prometa na te površine ipd.). |
(12)
Za
sprejemljivejše načrtovanje prometnih posegov v prostor in sanacijo
degradiranih prometnih površin je ob prometnih objektih potrebna
zasaditev z vegetacijo, pri čemer pa se zaradi vegetacije ne sme
zmanjšati prometna varnost. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja
izhodišča: |
1.
posek potrebnih gozdnih površin za gradnjo prometnih objektov
mora biti racionalen, obenem pa je potrebno izvesti učinkovito sanacijo
gozdnega roba, |
2.
prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi
vegetacije (navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo – tako v vrstni
sestavi kot v obliki), |
3.
oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti
obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta
in stika več cest – priključki, rampe, deviacije), |
4.
zakrivanje pred neželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih
konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopuščajo velikost prostora
in njegove značilnosti, |
5.
obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe, da je možna
njihova ponovna uporaba (na primer zunanje brežine nasipov). |
(13)
Sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja se ureja
in gradi tudi postajališča javnega potniškega prometa. |
|
58.
člen |
(PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) |
(1) Pri
novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov je
potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest.
Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. na območjih strnjene
gradnje) na gradbeni parceli ni možno zagotavljati zadostnega števila
parkirnih mest, se le ta zagotavljajo na skupnih, v ta namen
zagotovljenih površinah. Skladno s predpisi je potrebno zagotoviti tudi
ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. |
(2)
Parkirna mesta se zagotovi na parkirnih površinah, garažnih mestih ali v
garažah v kletnih in/ali preostalih etažah. Parkirna mesta morajo biti
razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja
in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi je v največji možni meri
potrebno obsaditi z grmovnicami. Na parkirnih ploščadih z več kot petimi
parkirnimi mesti je potrebno zasaditi drevesa. |
(3)
Nivojske parkirne in manipulativne površine morajo biti površinsko
utrjene z nepropustnimi materiali, omejene z dvignjeno obrobo in
izvedenim odvodnjavanjem padavinskih voda skladno z veljavnimi predpisi. |
(4) Če
podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, mora biti površina nad
zgornjo ploščo na terenu ustrezno urejena (javna površina, otroško
igrišče, nadzemno parkirišče ipd.). |
(5) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih
javni rabi, je potrebno zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga
enosledna vozila.
Število
parkirnih mest za kolesa in enosledna motorna vozila mora dosegati vsaj
20% parkirnih mest od skupnega števila parkirnih mest k posameznemu
objektu, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. |
(6) Če
posebni predpis ne določa drugače, je potrebno v odvisnosti od namena
objektov ali dejavnosti pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje
minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM): |
|
Namembnost objekta, dejavnosti |
Število parkirnih mest (PM) |
Stanovanjske stavbe |
Enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe |
1-2 PM/stanovanje |
Večstanovanjske stavbe |
2 PM/stanovanje + 10% za obiskovalce |
Vikendi in počitniške hiše |
1 PM/stanovanjsko enota |
Vinogradniški objekti |
1 PM/objekt |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna
hiša) |
1 PM/5postelj + 50% za obiskovalce |
Poslovno trgovske dejavnosti |
Pisarniški in upravni prostori ter druge storitve |
1 PM/30m2 neto površine |
Trgovine, trgovske hiše |
1 PM/30m2 korist. prodaj. povr., ne manj kot 2 PM |
Butiki, specializirane trgovine |
1 PM/50m2 korist. prodaj. povr., ne manj kot 4 PM |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne
dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, lekarna…) |
1 PM/30m2 neto površine, ne manj kot 2 PM |
Centralne dejavnosti |
Stavbe za kulturo in razvedrilo |
1 PM/5 sedežev |
Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1 PM/20 sedežev |
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante)
|
1 PM/30m2 neto površine, ne manj kot 2 PM |
Stavbe za izobraževanje – osnovne šole |
1 PM/30 učencev |
Stavbe za izobraževanje – otroški vrtec |
1 PM/20 otrok, najmanj 2 PM |
Športne dejavnosti |
|
Športne dvorane s prostori za gledalce |
1 PM/50m2 dvoranske površine + 1 PM/10 gledalcev |
Športna igrišča in naprave (za vadbo) |
1 PM/250m2 športnih površin |
Športna igrišča – igrišča za tenis |
2 PM/igrišče |
Posebne dejavnosti |
|
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
1 PM/3 postelje + 1 PM/4 sedeže v restavraciji + 1 PM/2,5
zaposlenih |
Gostilne, restavracije, bari |
1PM/4-8 sedežev |
Proizvodne in obrtne dejavnosti |
Industrijske stavbe |
1 PM/50m2 neto površin ali 1 PM/3 zaposlene |
Skladišča, industrijske prodajalne |
1 PM/80m2 neto površin ali 1 PM/3 zaposlene |
Delavnice za servis motornih vozil |
6 PM/1 popravljalno mesto |
Avtopralnice |
3 PM/1 pralno mesto |
Drugo |
Pokopališča |
1 PM/500 m2, ne manj kot 10 PM |
|
|
|
59.
člen |
(PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
(1)
Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih
varovane naselbinske in krajinske dediščine, mora biti v zemeljski (kabelski)
izvedbi. Kablovode je dopustno prosto polagati v zemljo ali jih po
potrebi zaščiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki potekajo pod
povoznimi površinami morajo biti zaščiteni v obbetoniranih ceveh, v
urbanih naseljih pa so praviloma združeni s koridorji
telekomunikacijskih omrežij. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna
izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v
prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
narave. |
(2)
Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe
elektroenergetskega omrežja. |
(3)
Elektroenergetsko omrežje v nadzemni izvedbi ne sme potekati v območjih
vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante z javnih površin. |
(4)
Elektroenergetsko omrežje je potrebno načrtovati in graditi tako:
|
1.
da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v
prostoru ter |
2.
da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega
sevanja v skladu z veljavnimi predpisi. |
(5)
Transformatorske postaje so praviloma samostojni objekti pravokotnega
tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane
večstanovanjske pozidave in večjih območjih proizvodnih dejavnosti
praviloma umeščajo v večje objekte. Potrebno je zagotoviti ustrezen
dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju
transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o
elektromagnetnem sevanju in hrupu. Samostojne transformatorske postaje
morajo biti čim manjše. Priporočljivo je, da se njihova vidna
izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi
objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice,
delno zasutje ipd. |
(6)
Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je
dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod
pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi
režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih
območij narave. Izven območij energetske infrastrukture lahko objekti in
naprave energetskega sistema, ki so umeščeni ob objektih, zasedejo
največ tako velik del površine gradbene parcele, da le-ta ne presega
površine, zasedene z objektom ali skupino objektov, ob katere se
umeščajo. Objekti in naprave energetskega sistema morajo biti tako
načrtovani, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali
skupino objektov, ob katere se umeščajo. |
(7)
Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s
funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem
se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega
onesnaženja. |
(8) Za
potrebe izgradnje večjih obrtnih, trgovskih con, delavnic oz.
industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je
potrebno izdelati raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo. |
60.
člen |
(PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) |
(1)
Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno
vodo, zadovoljevati sanitarne potrebe, zagotavljati požarno varnost,
tehnološke potrebe ter javno rabo na območjih, kjer ni predvidena
samooskrba s pitno vodo. |
(2)
Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna
priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s
pogoji upravljavca vodovodnega omrežja in občinskim odlokom, ki ureja to
področje. |
(3)
Dopustna je izgradnja javnih ali zasebnih vodovodnih sistemov za požarne
namene. Za zagotavljanje požarne varnosti je dovoljeno na vodovodnem
omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestiti nadtalni ali podtalni
hidrant. V odprtem prostoru morajo biti hidranti umeščeni v prostor na
zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin. |
(4)
Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.)
morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno
delovanje sistema. |
(5)
Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno
ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa. |
(6) Na
območjih, kjer preskrba z vodo iz javnega omrežja ni zagotovljena, si
investitor mora zagotoviti lastno preskrbo s pitno in gospodinjsko vodo
(vodno zajetje, kapnica), v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
61.
člen |
(PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
(1)
Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v
stanovanjskih, proizvodnih in območjih družbene infrastrukture mora biti
načrtovano v skladu z zakonom o vodah, predpisi s področja varstva
okolja ter občinskim odlokom, ki ureja to področje. |
(2)
Kanalizacijsko omrežje v strnjenih naseljih mora biti ločeno za meteorno
in za odpadno vodo, kanalizacijsko omrežje za odpadno vodo pa mora biti
v vodotesni izvedbi. Kanalizacija za meteorno vodo mora vključevati
zbiralnike oziroma zadrževalnike meteornih voda, iz katerih bo zbrano
vodo možno uporabiti za zalivanje, za potrebe požarne varnosti ipd. |
(3)
Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna
priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu
s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov
na kanalizacijsko omrežje ni možna, se lahko na podlagi soglasja
upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje
odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice.
|
(4)
Zajete padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne
površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih
površin brez soglasja upravljavca teh naprav. |
(5)
Zajete padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih
gradbenih parcelah ne smejo pritekati na sosednje gradbene parcele brez
soglasja lastnika takega zemljišča. |
(6)
Padavinske vode na utrjenih površinah je pred iztokom v kanalizacijsko
omrežje potrebno očistiti preko lovilcev olj. |
(7) Če
prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v
prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin in
lokacija omogoča morebitno razširitev oz. nadgradnjo čistilne naprave.
Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim.
|
(8) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode
morajo biti evidentirani pri izvajalcu javne službe in redno vzdrževani. |
(9) Pri
urejanju gnojišč in gnojiščnih jam na kmetijah je potrebno upoštevati
veljavne predpise, ki urejajo to področje. |
(10)
Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom v
kanalizacijsko omrežje očiščene do predpisane stopnje. |
|
62.
člen |
(PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
(1)
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih za komunalne odpadke,
ki morajo biti v objektu ali na gradbeni parceli objekta. Če zaradi
prostorskih omejitev takšna postavitev ni mogoča, je dovoljeno s
soglasjem s pristojnim občinskim organom za gospodarjenje z odpadki in
lastnikom zemljišča določiti mesto zabojnika na drugem ustreznem
zemljišču. |
(2)
Mesto odvzema (praznjenja zabojnika) mora biti prometno dostopno.
|
(3) V
skladu s predpisi se ločeno zbiranje odpadkov v naselju lahko uredi z
ekološkimi otoki na vidno nemotečih površinah, ki morajo biti utrjene
(tlakovane), dobro dostopne, priporočljiva je ograditev in nadkritje.
Postavitev otokov mora biti usklajena s preostalimi ureditvami na javnih
odprtih površinah. |
(4)
Izvajanje zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov mora biti skladno s
predpisi s področja varstva okolja ter občinskim odlokom, ki ureja to
področje. |
(5)
Občina bo izdelala popis nelegalnih odlagališč odpadkov in njihovo
ustrezno sanacijo. |
|
63.
člen |
(PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja) |
(1)
Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti
izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven
naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2)
Obstoječe telekomunikacijsko omrežje je potrebno pri poseganju v prostor
ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. |
(3)
Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov
RTV Slovenije in Telekoma Slovenije je dopustna na način, ki ne prekinja
teh povezav. |
(4) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne brezžične telefonije je
potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
|
1.
objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati na
lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih
ustanov, na stanovanjskih območjih jih je dovoljeno umestiti le na
nestanovanjske objekte tako, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v
okoliških stanovanjih; |
2.
objekti in naprave brezžične telefonije je potrebno umestiti na
lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine; |
3.
objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi
na območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni,
prometni in poslovni dejavnosti; |
4.
objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno v čim večji
meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in
naprave; |
5.
objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na
kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba
oz. njihova proizvodna funkcija; |
6.
objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umestiti na
vidno čim manj izpostavljene lokacije; |
7.
objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno na
izpostavljenih legah, območju kulturne dediščine, na območju izjemne
krajine in območju prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor
na osnovi prostorske preveritve in utemeljitve tako, da bo vpliv na
vidne kvalitete prostora čim manjši, prednostno v obstoječe objekte,
vendar tako, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti; |
8.
posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju objektov
mobilne telefonije, ki se morajo prilagajati prevladujoči urbani oz.
arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora
(barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe,
stolpe ali druge dele objektov) tako, da bodo ti objekti in naprave čim
manj moteči, |
9.
objekti in naprave mobilne telefonije se lahko gradijo oz.
uredijo kot razgledni stolpi. |
(5) Pri
umeščanju objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati
celovito in kvalitetno pokrivanje posameznih območij s komunikacijsko
dostopnostjo, tehnične predpise, ki veljajo za naprave mobilne
telefonije in možnost uvajanja tehnološkega napredka telekomunikacijskih
tehnologij kot razvojnega potenciala lokalne skupnosti. |
|
64.
člen |
(PIP za poseganje v prostor na varovanih območjih GJI) |
(1)
Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati
pod pogoji upravljavca, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne
določajo drugače, so: |
|
za ceste, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta |
varovalni pas |
-
regionalne ceste
-
lokalne ceste
-
javne poti
-
državne kolesarske steze
-
javna pot za kolesarje |
15 m
6 m
4 m
5 m
3 m |
za elektroenergetske vode, merjeno od osi daljnovoda ali osi
kabelskega sistema oz. od zunanje ograje razdelilne
transformatorske postaje, razdelilne postaje ali
transformatorske postaje |
varovalni pas |
-
nadzemnega večsistemskega
daljnovoda nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV
-
podzemnega kabelskega sistema
nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV
-
razdelilne postaje SN,
transformatorske postaje SN/0,4 kV |
10 m
1 m
2 m |
za ostale vode GJI, merjeno od osi voda |
varovalni pas |
-
vodovoda, kanalizacije,
telekomunikacijske vode, vključno s kabelskim razdelilnim
sistemom in druge vode, ki služijo določeni vrsti gospodarske
javne službe lokalnega pomena oz. so v javno korist (razen
priključkov nanje) |
3 m |
|
|
|
(2) Za
vsak poseg v varovalni pas je potrebno pridobiti projektne pogoje in
soglasje upravljavca GJI. |
(3)
Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali
vzdrževanja omrežja. |
(4) V
varovalnem pasu državne ceste je potrebno predvideti ustrezno vertikalno
in horizontalno prometno signalizacijo v skladu z veljavnimi predpisi. |
(5) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV
je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv
material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje
vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
|
(6)
Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v
primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in
uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne
odprte površine. |
(7)
Preko območja Občine Benedikt potekajo zračne poti, zato je pri graditvi,
postavljanju in zaznamovanju objektov potrebno upoštevati določila
povezana z ovirami za zračni promet. Med ovire za zračni promet sodijo: |
1.
objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 metrov in ki
stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz
okoliške pokrajine za več kot 100 metrov, |
2.
vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov
od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad
dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov, |
3.
za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj
naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se
nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog,
visokonapetostnih vodov ipd. |
(8) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno
pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa
je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
65.
člen |
(PIP o minimalni komunalni opremi in priključevanju objektov na GJI) |
(1)
Gradnja objektov (razen objektov GJI in nekaterih enostavnih oz.
nezahtevnih objektov) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih
zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.
|
(2) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna
tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi
pogodbe o opremljanju zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o
graditvi objektov. |
(3)
Minimalna komunalna opremljenost za gradnjo stanovanjskih stavb mora
zagotavljati: |
1.
oskrbo s pitno vodo - razen v območjih brez javnega omrežja, kjer
je dovoljena oskrba iz lastnih virov, |
2.
električno energijo ali drugi alternativni vir energije, ki
zagotavlja možnost uporabe sodobnih tehnologij v gospodinjstvu, |
3.
odvajanje odpadnih voda v območjih s predvidenim omrežjem
zajemanja in čiščenja odpadnih vod - razen v območjih brez urejenega
odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kjer je dovoljena individualna
ureditev v skladu s predpisi, |
4.
priključek na javno cestno omrežje, v izjemnih primerih je dostop
do javne ceste lahko zagotovljen s služnostjo. |
(4) Če
nestanovanjska stavba za normalno obratovanje predvidene dejavnosti ne
potrebuje vse v prejšnjem odstavku tega člena navedene komunalne opreme,
se komunalna oprema določi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja glede
na namen objekta. |
(5) Pri
graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2,
in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega
1.000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba
izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo (decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, toplotne
črpalke), pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in
ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov. |
(6)
Priključitev objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom ali drugim
predpisom o minimalni komunalni opremi, je obvezna, če je obveznost
priključitve predpisana s predpisom o izvajanju GJI in zagotovljena
tehnična možnost priključitve. |
(7) Za
vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči si mora investitor
pridobiti soglasje za priključitev posamezne GJI od upravljavca
posameznega omrežja GJI in izpolniti z njim predpisane pogoje. |
(8) Če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti omrežja ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev ali ne
določi načina priključitve, gradnja ni mogoča. |
|
PIP glede varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave |
|
Celostno ohranjanje
kulturne dediščine |
|
66.
člen |
(splošni PIP za poseganje v območja
varstva kulturne dediščine) |
(1) Za
kakršnekoli posege v kulturne spomenike, kulturno dediščino in njihova
vplivna območja, vključno z vzdrževalnimi deli in drugimi posegi, za
katera ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, ki bi lahko
povzročili spremembo videza ali materialne substance dediščine, je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote
ZVKDS. |
(2) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
rekonstrukcija objekta na območjih varstva kulturne dediščine nista
dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialna substanca,
ki so nosilci teh vrednot. |
(3) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(4) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem in uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(5) Območja varstva kulturne dediščine so razvidna iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka in je njegova obvezna
priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine
(akti o razglasitvi kulturnih spomenikov). |
|
67.
člen |
(splošni PIP za poseganje v območja kulturnih spomenikov in njihova
vplivna območja) |
(1) Kulturni spomeniki in njihova vplivna območja se varujejo na podlagi
predpisov o varstvu kulturne dediščine in določb konkretnega akta o
njegovi razglasitvi. Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja
veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi. |
(2) Za
posege v kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru
neskladja določb tega odloka s kulturnovarstvenimi pogoji pristojne
enote ZVKDS upošteva pogoje slednjega. |
|
68.
člen |
(splošni PIP za poseganje v območja registrirane kulturne dediščine) |
(1) Na
objektih ali v območjih kulturne dediščine niso dovoljeni posegi ali
načini izvajanja dejavnosti, ki bi poslabšali ali razvrednotili njen
pomen. Dovoljeni so tisti posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k
trajni ohranitvi kulturne dediščine ali zvišanju njene vrednosti.
|
(2)
Poleg objekta kulturne dediščine se varuje tudi določena okolica
varovane dediščine oz. njeno vplivno območje, v katerem se presoja vpliv
določenega posega na varovane lastnosti enote dediščine in na ta način
zagotavlja funkcionalno integriteto varovane dediščine v širšem prostoru
brez motečih prvin. |
|
69.
člen |
(PIP za poseganje v območja registriranih arheoloških najdišč) |
(1) Za
območja registriranih arheoloških najdišč velja, da ni dovoljeno
posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
1.
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati,
meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
2.
poglabljati dna vodotokov in jezer, |
3.
gospodarsko izkoriščati rudnine oz. kamnine in |
4.
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkoviro ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
(2)
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
1.
če ni možno najti drugih rešitev in |
2.
če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških
raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
(3) V
primeru, da se območje ureja z OPPN, je potrebno predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
(4) Za
poseg v registrirano arheološko najdišče je potrebno pridobiti soglasje
za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister
pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred tem je potrebno
pri pristojni območni enoti ZVKDS pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
(5) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč tudi splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja (lastnika zemljišča, investitorja,
odgovornega vodjo del) ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z
določili arheološke stroke. |
(6)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi ZVKDS
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
70.
člen |
(PIP za poseganje v območja stavbne dediščine) |
(1) Pri
objektih stavbne dediščine je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot
so: |
1.
tlorisna in višinska zasnova (gabariti) ter konstrukcijska
zasnova in gradiva (substanca); |
2.
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in
naklon strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva fasade in drugi
detajli); |
3.
funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem
prostoru; |
4.
sestavine in pritikline; |
5.
stavbno pohištvo in notranja oprema; |
6.
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči
odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in
oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih
objektov na parceli in do sosednjih stavb); |
7.
prostorski kontekst, pojavnost in vedute (pri prostorsko
izpostavljenih objektih); |
8.
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami; |
9.
varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno
integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih
prvin. |
|
71.
člen |
(PIP za poseganje v območja memorialne dediščine) |
(1) Pri
memorialni dediščini je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so: |
1.
avtentičnost lokacije; |
2.
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin; |
3.
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
72.
člen |
(PIP za poseganje v vplivna območja kulturne dediščine) |
(1)
Posegi v vplivnem območju kulturne dediščine morajo biti podrejeni
ohranjanju vloge kulturne dediščine v širšem prostoru in upoštevati
naslednji pravni režim varstva: |
1.
ohranjati je potrebno prostorsko integriteto, pričevalnost in
dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno;
|
2.
prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne
dediščine; |
3.
posebno pozornost je potrebno posvetiti legi, gabaritom,
materialom, vegetaciji ter splošnemu oblikovanju fasad in strešin. |
(2)
Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne
dediščine. |
|
Ohranjanje narave |
|
73.
člen |
(PIP za ohranjanje narave) |
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju
občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali
določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo
v skladu z določbami teh predpisov. Za posege v območja ohranjanja
narave je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje
pristojne službe za varovanje narave. |
(2) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena
območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da
se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov
ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter
povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila
le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. |
(3) Na območjih Natura 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se
v čim večji možni meri: |
1.
ohranja naravna razširjenost
habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst; |
2.
ohranja ustrezne lastnosti
abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične
strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; |
3.
ohranja ali izboljšuje kakovost
habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki
so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za
razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in
prehranjevanje živali; |
4.
ohranja povezanost habitatov
populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost,
če je le-ta prekinjena. |
(4) Na območju občine je pričakovana naravna vrednota Slovenske gorice –
nahajališče fosilov (školjke, polži, morski ježki, septarijske
konkrecije). V primeru najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj
najdbo prijaviti pristojnemu ministrstvu, hkrati pa jo mora zaščititi
pred uničenjem, poškodbo, krajo. Pri posegih se investitorja seznani z
možnostjo obstoja naravnih vrednot ter, da o najdbi čim prej obvesti
pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave. |
|
PIP glede varstva okolja, naravnih dobrin, varstva pred naravnimi
nesrečami ter ureditev za obrambne potrebe |
|
Varstvo okolja in
naravnih dobrin |
|
74.
člen |
(PIP za varovanje zraka) |
(1) Pri
gradnji objektov, rekonstrukciji in spremembi namembnosti obstoječih
objektov je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka in
zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti
emisij. |
(2) Pri
posameznih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik ali
najemnik osnovnih sredstev meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno
zaščito ali sanacijo, ki preprečuje prekomerno onesnaženje zraka. Pri
zasnovi nove zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora
in vzpodbujanje lokalne cirkulacije zraka. |
(3)
Lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje (emisije nad dovoljeno stopnjo). |
|
75.
člen |
(PIP za varovanje voda) |
(1) Pri
načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki
od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so
prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa
stabilnost brežin vodotokov. Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo
vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna
sposobnost struge vodotoka. |
(2)
Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda ter za ohranjanje narave. |
(3) V
Občini Benedikt ni vodotokov, ki bi bili opredeljeni kot vodotoki 1.
reda. Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati zunanje meje
priobalnih zemljišč, ki znašajo pri vodotokih 2. reda 5 m od meje
vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno
posegati v prostor, razen za izjeme skladno s predpisom, ki določa
pogoje za upravljanje voda. |
(4) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za
izjeme, ki jih določa Zakon o vodah: |
1.
gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge
infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
2.
gradnjo objektov grajenega javnega dobra po veljavni predpish, |
3.
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda, |
4.
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
5.
gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje
vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oz. priobalnem zemljišču (npr.
objekt za zajem in izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
6.
gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
|
7.
gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(5) Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem
zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča
rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in
velikosti objekta, če: |
1.
se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali
ogroženost, |
2.
se s tem ne poslabšuje stanja voda, |
3.
je omogočeno izvajanje javnih služb, |
4.
se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
5.
to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
6.
se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje
vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
(6) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih ter obvodnih organizmov. |
(7) Na
vodno ali priobalno zemljišče je prepovedano: |
1.
odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali
plinasti obliki; |
2.
odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali
drugih podobnih snovi; |
3.
odlaganje odpadkov. |
(8) Na
priobalnih zemljiščih je v tlorisni širini 5 metrov od meje brega voda
2. reda prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
(9) Pri
načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih
zemljišč je treba upoštevati naslednje: |
1.
prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je
potrebno umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno
prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču
ohranjata nepozidanost in javna dostopnost; |
2.
z ureditvami se ne sme povzročati poslabšanje stanja voda in
vodnega režima oz. se zagotovijo izravnalni ukrepi; |
3.
potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in
zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je
izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali
vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi
izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim
in stanje voda; |
4.
premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim; |
5.
za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni
režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo
pridobiti vodno soglasje pristojnega organa. |
(10)
Vodno soglasje je potrebno pridobiti za: |
1.
poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču; |
2.
poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po predpisih o
vodah; |
3.
poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice; |
4.
poseg na varstvenih in ogroženih (poplavnih, erozijskih,
plazovitih in plazljivih) območjih; |
5.
poseg zaradi odvajanja odpadnih voda; |
6.
poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti
bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik; |
7.
hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo,
rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na
vodni režim. |
(11) V
primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je
potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev
objektov in vodno soglasje na podlagi veljavne zakonodaje o vodah, mora
investitor k projektnim rešitvam pridobiti vodno soglasje. |
(12) V
primerih, ko gre za posege v prostor, za katere ni potrebno pridobiti
gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa
treba pridobiti vodno soglasje na podlagi predpisov o vodah, mora pravna
ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom
izvajanja posega pridobiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nameravani
poseg, nanašajo pa se na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega
ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov in obstoječe vodne pravice
drugih oseb. K rešitvam za izvedbo drugega posega v prostor pa mora
pravna ali fizična oseba pridobiti vodno soglasje. |
(13)
Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode.
Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode
in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljen samo v skladu z
veljavnimi predpisi. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike,
mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi
izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v
stiku s podzemno vodo, je prepovedano. |
(14)
Urejanje vodotokov mora upoštevati naravno dinamiko porečja, izvajati se
mora s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev
naravne rečne dinamike. Ohranjati je potrebno zveznost obrežne
vegetacije. V primerih regulacije je potrebno pretehtati možnost
sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku,
na že reguliranih vodotokih pa naj se omogoči izboljšanje
hidromorfološkega stanja. |
(15)
Odvzem vode iz vodotoka se lahko izvaja le ob zagotavljanju ekološko
sprejemljivega pretoka v strugi, ob upoštevanju že obstoječih odvzemov
vode in pretoka, ki omogoča naravno hidrodinamiko vodotokov, v kolikor
je to v skladu z načrti upravljanja z vodami. |
(16) Za
vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin
ali podzemnih voda, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami veljavnih predpisov.
|
|
76.
člen |
(PIP za varovanje vodnih virov) |
(1) Vse
obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in drugimi
posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
|
|
77.
člen |
(PIP za trajnostno rabo virov energije) |
(1) S
poseganjem v prostor je potrebno zagotavljati in spodbujati vzdržno (trajnostno)
rabo naravnih virov, energetsko varčno gradnjo ter izvedbo in namestitev
naprav za rabo obnovljivih virov energije (na strehah objektov se
dopušča izvedba sistemov fotovoltaičnih celic), za zbiranje in uporabo
padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za
potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne
razmere na območju in niso v nasprotju z režimi varovanja okolja,
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in s
krajinskimi kakovostmi. |
(2) Pri
prenovi in novogradnji je potrebno zagotoviti energetsko učinkovitost
objekta. Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati
tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, ogrevanja, klimatizacije,
priprave tople vode in razsvetljave ter ostale pogoje predpisov, ki
urejajo učinkovito rabo energije v stavbah. |
|
78.
člen |
(PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč) |
(1) Pri
gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in
deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije,
zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
|
(2) Na
kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z
vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s
predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:
|
1.
rekultivacije tal, |
2.
nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali
|
3.
zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja
tal. |
|
(3)
Kmetijska dejavnost naj se izvaja na način, da bo zagotovljeno varstvo
zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
Na večjih kmetijskih površinah naj se ohranjajo obmejki, živice, gozdni
otoki, vodna telesa, vzpodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja.
Melioracije naj se izvajajo le na kmetijskih zemljiščih, kjer je
zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti. Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju naj se vzpodbuja
rabo, ki zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
79.
člen |
(PIP za varstvo gozdov) |
(1) V
večnamenskih gozdovih, ki imajo na poudarjeno ekološko funkcijo 1.
stopnje, se posegi v gozd dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni
in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1.
stopnje pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje
socialni funkciji skladno rabo gozda. |
(2)
Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih
ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno
ohranjajo. Gozdne površine naj se ohranjajo tudi na območjih, ki so
zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za
druge rabe. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki
omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, naj se ohranja gozdove v
čim bolj naravnem stanju. |
(3) V
prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. |
(4)
Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno
načrtovati tako, da bodo ohranjene značilne naravne prvine, kot so
gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in
značilne vedute v največji možni meri. |
(5) Na
območju naselij in v njihovi neposredni bližini je potrebno obseg
gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene
sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(6) Na
območjih varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno ekološko ali socialno
funkcijo 1. stopnje krčitve gozdov niso dovoljene. Posegi v varovalne
gozdove so dovoljeni le s soglasjem pristojnega ministrstva. |
(7) Na
površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih,
ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske
namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo
določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku. |
(8)
Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega
akta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,5 ha. Za krčitev
gozda za kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne
službe. |
(9) Za
krčitev gozda v velikosti 5 ha ali več je potrebno v skladu z veljavno
zakonodajo izvesti presojo vplivov na okolje. |
(10)
Nove objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine
odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v
odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času
razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben poleg zagotavljanja
funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov. V kolikor je
odmik manjši, nosi investitor, ki gradi znotraj vplivnega območja gozda,
vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru padca drevesa oz.
njegovih delov na parcelo oz. zgrajene objekte. |
80.
člen |
(PIP za gospodarjenje s posamičnim
gozdnim drevjem oz. |
skupinami gozdnega drevja zunaj naselij) |
(1)
Sečnja drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti, se lahko izvaja
izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra
do konca meseca februarja naslednjega leta. |
(2)
Suha drevesa in drevesna dupla se ohranjajo povsod tam, kjer se s
puščanjem oslabelih dreves ne povečujejo možnosti širjenja škodljivcev
in bolezni. Ohranjajo se vse plodonosne drevesne in grmovne vrste. |
(3)
Gozdni ostanki ob vodotokih vplivajo na zaščito bregov pred erozijo,
zato jih je potrebno ohranjati. Pri poseku je potrebno počistiti struge
in korita potokov. Z gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali
skupinsko prebiralno ter zagotavlja naravno pestrost. |
(4)
Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovna vegetacija in obvodna
vegetacija, ki so bile zaradi rabe izkrčene na golo, je potrebno takoj
oz. še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali
grmovna zarast. |
|
81.
člen |
(PIP za poseganje v območja gozdnih in kmetijskih zemljišč) |
(1)
Posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor, ki so dopustni v
območjih kmetijskih in gozdnih površin, so naslednji: |
1.
sprememba namembnosti (skladno z dopustnimi vrstami objektov); |
2.
vzdrževanje objekta; pri vzdrževalnih delih v javno korist se
lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova
velikost, če je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi
takšnega posebnega zakona določeno, da se z namenom zagotavljanja
opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi
zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost; |
3.
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s Prilogo 2
tega odloka; |
4.
dela, s katerimi se uredi okolica objekta znotraj gradbene
parcele ali parcel, ki pripada-jo objektu: dela za ureditev okolice
objekta so npr. odkopavanje in nasipavanje zemljišč, utrditev dvorišča,
ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z
namenom odprave ovir, ureditev vrta ipd. |
(2)
Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne
bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov.
|
(3)
Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen če je to predvideno
z gozdnogospodarskimi načrti zaradi varstva gozdov, zaščite vodnih
zajetij, varstva naravnih vrednot ipd. |
(4) Za
graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor je potrebno
pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove ne glede na namensko
rabo določeno v občinskem prostorskem načrtu. |
(5)
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na
območje gozdov, je potrebno načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi
gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje
minimalne odmike: |
1.
gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez
soglasja pristojne javne gozdarske službe, |
2.
drugi objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča (ceste,
vodovodi, ograje, ipd.) morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj
1 m, |
3.
če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov,
zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega
roba. |
V
projektni dokumentaciji je mogoče opredeliti tudi manjši odmik, če je iz
soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne
povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oz. na funkcije gozdov in
gozdnega prostora. |
(6) Z
namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oz. izboljšanja pogojev obdelave
je s soglasjem pristojne službe, ki ureja to področje, dopustno
načrtovati in izvajati agrarne operacije ter vodne zadrževalnike za
potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. Agrarne operacije je potrebno
izvajati tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo območja
drevesne zarasti in grmičevja (mejice). |
|
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
82.
člen |
(PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Na
plazljivem območju se ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi
tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost
zemljišča. Na tem območju je prepovedano: |
1.
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki
bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; |
2.
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in
dvig podzemne vode; |
3.
izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča; |
4.
krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije,
ki pospešuje plazenje zemljišč. |
(2) Na
erozijskih območjih je skladno z veljavnimi predpisi prepovedano: |
1.
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
2.
ogoljevanje površin, |
3.
krčenje tistih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
4.
zasipavanje izvirov, |
5.
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih
ali pazljivih zemljiščih, |
6.
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči
voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
7.
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
8.
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
9.
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja
pretočne sposobnosti hudourniške struge, |
10.
vlačenje lesa. |
(3) V
območjih, kjer se zaradi večjega nagiba ali nestabilnosti geološke
podlage pojavljajo bočni premiki ali plazljivost terena, je potrebno k
dokumentaciji za dovolitev posega priložiti predhodno geomehansko mnenje
ali poročilo. V primeru poseganja na območja z večjim naklonom je
potrebno ob nevarnosti erozije izvesti ustrezne protierozijske ukrepe. |
(4)
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(5)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo
za območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSK lestvici oz.
projektnim pospeškom tal(g) 0,100. Na celotnem območju občine je
potrebno upoštevati standarde za projektiranje potresno odpornih
konstrukcij. |
(6) Vse
zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru
naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in
reševanja. |
(7) Pri
graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba
zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med
objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami
za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter
s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. |
(8) Na
območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve
načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje,
zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo
posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite
in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oz.
objekti. |
(9)
Gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja. |
|
83.
člen |
(PIP za varstvo pred poplavami) |
(1)
Območja poplav, ki so prikazana v prilogi Prikaz stanja prostora ter v
tabeli v 42. členu tega odloka, so povzeta po opozorilni karti
poplav. Na teh območjih je posege v prostor potrebno načrtovati v skladu
s predpisi o vodah ter zanje pridobiti projektne pogoje in soglasje
pristojnega organa za upravljanje voda. Pojavljajo se v EUP z oznakami :
OP 01, BE, 01, BE 02, BE 03, BE 04, BE 17 in BE 20. |
(2) V
območjih poplav so, ne glede na ostala določila odloka, prepovedane vse
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv
vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja, razen posegov, objektov in dejavnostih, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
(3) Na
poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni in je določeno na podlagi opozorilne karte poplav, so dopustne
samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih
objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter
spremembe namembnosti, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne
vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
|
Obrambne potrebe |
|
84.
člen |
(PIP za ureditve za potrebe obrambe) |
(1) Na
območju Občine Benedikt ni predvidenih ureditev za potrebe obrambe. |
|
PIP glede varovanja zdravja |
|
85.
člen |
(PIP za varovanje zdravja) |
(1)
Načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno in zadostno
osončenost (vsaj dve uri dnevno v času zimskega solsticija za vse
bivalne in delovne prostore), osvetlitev in prevetrenost objektov ter
zagotavljati varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno
oviranim osebam do vseh objektov z javno funkcijo. |
(2)
Posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi. |
|
86.
člen |
(PIP za varstvo pred hrupom) |
(1)
Varstvo pred hrupom v občini je potrebno izvajati na podlagi
občutljivosti posameznih območij osnovne oz. podrobnejše namenske rabe
prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
|
območja in površine podrobnejše namenske rabe
stopnja
varstva pred hrupom |
I. stopnja |
II. stopnja |
III. stopnja |
IV. stopnja |
S – območja stanovanj |
|
|
x |
|
|
SS – stanovanjske površine |
|
x |
|
|
|
SK – površine podeželskega naselja |
|
|
x |
|
C – območja centralnih dejavnosti |
|
|
x |
|
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
|
|
x |
|
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
|
|
x |
|
I – območja proizvodnih dejavnosti |
|
|
|
x |
|
IG – gospodarske cone |
|
|
|
x |
B – posebna območja |
|
|
x |
|
|
BT – površine za turizem |
|
x |
|
|
Z- območja zelenih površin |
|
|
x |
|
|
ZS –površine za oddih, rekreacijo in šport |
|
|
x |
|
|
ZD – druge zelene površine |
|
|
x |
|
|
ZK - pokopališča |
|
|
x |
|
P – območja prometnih površin |
|
|
|
x |
|
PC – površine cest |
|
|
|
x |
O – območja okoljske infrastrukture |
|
|
|
x |
A – površine razpršene poselitve |
|
|
x |
|
K1- najboljša kmetijska zemljišča |
|
|
|
x |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
|
|
|
x |
G – gozdna zemljišča |
|
|
|
x |
V – površinske vode |
|
|
x |
|
|
VC – celinske vode |
|
|
x |
|
|
(2) Za
javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na
prostem je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa, ki se izda
na podlagi predhodne strokovne presoje. |
(3)
Nove gradnje, rekonstrukcije objektov ali spremenjena namembnost v
obstoječih objektih ne smejo povzročiti prekomerne obremenitve s hrupom
oz. ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v
katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna. |
(4) Pri
novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih
objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je potrebno vse
posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih
ukrepov zaradi prometa na cesti. |
|
87.
člen |
(PIP za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1)
Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali
rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne
sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(2) Za
gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno
izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da
pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi
dovoljenih vrednosti. |
|
(3) Za
vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjenih za
stalno oz. občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v
elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih virov
elektromagnetnega sevanja, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene
organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega sevanja, določene po veljavnih predpisih o
elektromagnetnem sevanju. |
(4) V
razpredelnici so v skladu s predpisi o elektromagnetnem sevanju glede na
namensko rabo prostora določena območja varstva pred sevanjem. |
|
območja in površine podrobnejše namenske rabe
stopnja varstva pred hrupom |
I. stopnja |
II. stopnja |
S – območja stanovanj |
x |
|
|
SS – stanovanjske površine |
x |
|
|
SK – površine podeželskega naselja |
x |
|
C – območja centralnih dejavnosti |
x |
|
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
x |
|
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
x |
|
I – območja proizvodnih dejavnosti |
|
x |
|
IG – gospodarske cone |
|
x |
B – posebna območja |
x |
|
|
BT – površine za turizem |
x |
|
Z- območja zelenih površin |
x |
|
|
ZS –površine za oddih, rekreacijo in šport |
x |
|
|
ZD – druge zelene površine |
x |
|
|
ZK - pokopališča |
x |
|
P – območja prometnih površin |
|
x |
|
PC – površine cest |
|
x |
O – območja okoljske infrastrukture |
|
x |
A – površine razpršene poselitve |
x |
|
K1- najboljša kmetijska zemljišča |
|
x |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
|
x |
G – gozdna zemljišča |
|
x |
V – površinske vode |
|
x |
|
VC – celinske vode |
|
x |
|
(5) II.
stopnja varstva pred sevanjem velja tudi za površine, ki so namenjene
javnemu cestnemu prometu, pa se nahajajo znotraj območja, za katerega je
sicer določena I. stopnja varstva. |
(6)
Minimalni odmiki od virov elektromagnetnega sevanja, v katere ni
dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori, kjer je predpisana I.
stopnja varstva pred sevanjem so: |
1.
nadzemnega večsistemskega daljnovoda in razdelilne
transformatorske postaje nazivne vrednosti 110 kV in 35 kV: 15 m;
|
2.
podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV:
3m, |
3.
nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivnih napetosti od 1 kV
do vključno 20 kV: 10 m, |
4.
podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV: 1 m, |
5.
razdelilne postaje SN, transformatorske postaje SN/0,4 kV: 2m,
|
pri
čemer se oddaljenost meri od osi daljnovoda ali osi kabelskega sistema
in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje, razdelilne
postaje ali transformatorske postaje. |
|
88.
člen |
(PIP za varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
(1) Pri
načinih osvetljevanja je potrebno upoštevati predpise s področja varstva
pred svetlobnim onesnaževanjem. Moč svetil ne sme presegati mejnih
vrednosti določenih z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim
onesnaževanjem. |
(2)
Letna poraba vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v
razsvetljavo javnih cest in drugih javnih površin in so v upravljanju
občine, izračunana na prebivalca v občini, ne sme presegati predpisanih
mejnih vrednosti. |
(3)
Zaradi negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti
poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji,
netopirji) naj se osvetljevanje območij načrtuje tako, da bo svetloba
časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom. Osvetljevanje naj se
izvede s svetlobnimi telesi, ki so v skladu z veljavnimi predpisi o
varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem. |
|
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji
|
|
89.
člen |
(podeželska naselja - SK) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za podeželska naselja, namenjena
bivanju, spremljajočim dejavnostim in kmetijam z dopolnilnimi
dejavnostmi, se urejajo naslednje EUP: BE 07, BE 21, IH 01, SB 01, SB
02, TK 02, ŠT 01. |
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako SK v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območja stanovanj (S), namenjena bivanju in
spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S
(območja stanovanj) pa kot površine podeželskega naselja (SK), namenjene
bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi. |
(3) V
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste
objektov, ki so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o
OPN Benedikt, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2
k Odloku o OPN Benedikt. |
(4)
Dopustne spremljajoče dejavnosti v območjih podeželskih naselij so
dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva
otrok, trgovske, poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne
dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge
dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo
k bolj racionalni rabi površin. |
(5)
Dopustno je prepletanje bivanja, spremljajočih dejavnosti in površin
kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
1.
ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne
površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi
površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in
obiskovalcev objekta, |
2.
neposredna navezanost na javno cestno omrežje, |
3.
vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih
vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno
okolje, |
4.
pri spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih,
predelovalnih, gradbenih in storitvenih dejavnostih je površina
prostorov za te dejavnosti omejena na 150 m2, |
5.
za izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je dopustna večja
površina prostorov kot 150 m2, razen za nove objekte in
naprave energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih
virov za lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, katerih
površina mora biti manjša od skupne površine objekta oziroma objektov,
ob katere se umeščajo, |
6.
površina spremljajočih dejavnosti se prilagaja potrebam, ki
izhajajo iz obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih potreb. |
(6) Med
dopustnimi dejavnostmi izven občinskega središča imajo prednost
dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom. |
(7)
Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem
odstavku tega člena. |
(8)
Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (razmerje med zazidanim
delom parcele in celo parcelo) je: |
1.
pri območjih kmetij do vrednosti 0,3 (priporočljiva vrednost je
0,3), dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če so zagotovljeni
pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem, |
2.
pri območjih stanovanjskih in drugih stavb do vrednosti 0,4,
dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če so zagotovljeni pogoji o
odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem. |
(9)
Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, (razmerje med bruto tlorisno
površino vseh etaž nad terenom in celotno površino parcele, namenjene
gradnji) je: |
1.
pri kmetijah do vrednosti 0,6 z možnostjo povečanja do 1,2
(povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti), |
2.
pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,8 z možnostjo
povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja
zazidanosti). |
(10) Pri
objektih z arhitekturno tipiko iztegnjenega doma (v obliki črke I, L, T
ali U) morajo biti posamezni deli objekta po namembnosti ločeni s
protipožarnimi zidovi. |
(11) V
vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustna sprememba
nenaseljenih stanovanjskih hiš v počitniške hiše. |
(12) V
vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v
višjih veljavnih predpisih. |
(13) V
EUP BE 21 so na parceli 304/1 k.o. Benedikt dopustni le nestanovanjski
kmetijski objekti. |
|
90.
člen |
(območja stanovanjskih površin - SS) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za
območja stanovanjskih površin,
namenjena bivanju, spremljajočim dejavnostim, se urejajo naslednje EUP:
BE 04 in BE 08. |
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako SS v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območja stanovanj (S), namenjena bivanju in
spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S
(območja stanovanj) pa kot stanovanjske površine (SS), namenjene bivanju
brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. |
(3) V
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste
objektov, ki so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o
OPN Benedikt, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2
k Odloku o OPN Benedikt. |
(4)
Dopustne spremljajoče dejavnosti v območjih stanovanj so dejavnosti
osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok,
trgovske, poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne dejavnosti,
dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti,
ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj
racionalni rabi površin (dejavnosti na domu) ter njihove umestitve ni
mogoče zagotoviti v območju obstoječih centralnih dejavnosti. |
(5)
Dopustno je prepletanje bivanja in spremljajočih dejavnosti, če so
izpolnjeni naslednji pogoji: |
1.
ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne
površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi
površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in
obiskovalcev objekta, |
2.
neposredna navezanost na prometno infrastrukturo, |
3.
vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih
vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno
okolje, |
4.
pri spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih,
predelovalnih, gradbenih in storitvenih dejavnostih je površina
prostorov za te dejavnosti je uporabna površina omejena na 150 m2,
|
5.
površina spremljajočih dejavnosti se prilagaja potrebam, ki
izhajajo iz obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih potreb. |
(6)
Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem
odstavku tega člena. |
(7)
Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, (razmerje med zazidanim
delom parcele in celo parcelo) je do vrednosti 0,4, dopustno pa je
povečanje do vrednosti 0,6, če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi,
varnosti dostopa in drugi pogoji, ki vplivajo na kakovost bivanja in
zdravje ljudi. |
(8)
Faktor izrabe parcele namenjene gradnji, (razmerje med bruto tlorisno
površino vseh etaž nad terenom in celotno površino parcele, namenjene
gradnji) je do vrednosti 1,2 (velikost in gradnja pomožnih objektov je
odvisno od dopustne etažnosti objektov). |
(9) V
vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v
višjih veljavnih predpisih. |
(10) V
EUP BE 04 in BE 08 je dopustno nameniti 30 % BTP vsakega stanovanjskega
objekta mirnim poslovnim dejavnostim, pri tem pa obstoječe in predvidene
spremljajoče poslovne dejavnosti ne smejo preseči deleža 40 % BTP v EUP. |
|
91.
člen |
(osrednja območja centralnih dejavnosti - CU) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za osrednja območja centralnih
dejavnosti (CU) se urejajo naslednje EUP: BE 01, BE 02, TK 01.
|
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena kot
območje centralnih dejavnosti (C), namenjeno oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnostim ter bivanju, znotraj podrobnejše namenske rabe
prostora C (območja centralnih dejavnosti) pa kot osrednja območja
centralnih dejavnosti (CU), kot so območja historičnega ali novih jeder,
kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih,
upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih,
verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje. |
(3) V
EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki
so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt,
ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN
Benedikt. |
(4)
Zaradi zagotavljanja vitalnosti, privlačnosti in programske pestrosti
območja centralnih dejavnosti je v območjih EUP iz prvega odstavka tega
člena dopustno: |
1.
vertikalno mešanje dejavnosti (po etažah istega objekta), |
2.
horizontalno nizanje dejavnosti (ob trgu, prometnici), |
3.
združevanje dejavnosti po območjih (izobraževanje, vzgoja, šport,
kultura, uprava…). |
(5) V
območjih centralnih dejavnosti je potrebno urediti zelene površine v
javni rabi in jih, z ozirom na funkcijo posameznega dela zelenih
površin, ustrezno oblikovati ter skrbeti za njihovo redno vzdrževanje. |
(6)
Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, opredeljene v drugem, tretjem in četrtem
odstavku tega člena. |
(7)
Dopusten faktor zazidanosti parcele je 0,2 – 0,8, dopusten faktor izrabe
zemljišča pa 1,2 – 2,4. |
(8)
Dopustno je prepletanje dejavnosti, opisanih v drugem, tretjem in
četrtem odstavku tega člena, če so izpolnjeni pogoji, opisani v petem
odstavku prejšnjega člena tega odloka. |
(9)
Dopustno je odstopanje od določb tega odloka pri oblikovanju
zahtevnejših objektov, namenjenih trgovskim, oskrbnim, storitvenim,
upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim,
verskim in podobnim dejavnostim, katerim je dopustno dodati tudi bivanje
v skladu s pogoji o velikosti in oblikovanju objektov. |
(10) V
vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v
višjih veljavnih predpisih. |
(11) V EUP BE 01 so na območju župnije kulturnega spomenika Benedikt v
Slovenskih Goricah – Župnišče (EŠD 13861) dopustne samo parkovne
ureditve, gradnja novih objektov ni dovoljena. |
(12) V EUP BE 01 so na parceli št. 460/45 k.o. Benedikt, kjer se nahaja
enota kulturne dediščine Benedikt v Slovenskih Goricah – Znamenje (EŠD
2840) prepovedane vse gradnje in prostorske ureditve, razen prostorskih
ureditev namenjenih prezentaciji dediščine. Na parcelah 460/64 in 460/66
k.o. Benedikt je treba zagotoviti ustrezen odmik objektov od enote
kulturne dediščine Benedikt v Slovenskih Goricah – Znamenje (EŠD 2840),
tako da bo ohranjen njen prostorski kontekst. |
(13) Na območju EUP TK 01 (območje cerkve z mežnarijo – EŠD 9573) so
dopustne samo parkovne ureditve, gradnja novih objektov ni dovoljena. |
|
92.
člen |
(območja
drugih
centralnih dejavnosti - CD) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja drugih centralnih dejavnosti
(CD) se urejajo naslednje EUP: BE 03 in BE 06. |
(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot stavbno zemljišče,
podrobnejša namenska raba je opredeljena kot območje centralnih
dejavnosti (C), ki so namenjena oskrbnim storitvenim in družbenim
dejavnostim, znotraj območij centralnih dejavnosti pa kot druga območja
centralnih dejavnosti (CD), kjer prevladuje določena dejavnost razen
bivanja. |
(3) V
EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki
so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt,
ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN
Benedikt. |
(4)
Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, opredeljene v drugem in tretjem odstavku tega
člena. |
(5)
Dopusten faktor zazidanosti parcele je 0,2 – 0,6, dopusten faktor izrabe
zemljišča pa 1,2 – 1,6. |
(6)
Dopustno je prepletanje dejavnosti, opisanih v drugem, tretjem in
četrtem odstavku tega člena, če so izpolnjeni pogoji, opisani v petem
odstavku prejšnjega člena tega odloka. |
(7) V
vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v
višjih veljavnih predpisih. |
|
93.
člen |
(območja površina za oddih, rekreacijo in šport - ZS) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja površin za oddih, šport
in rekreacijo se ureja naslednje EUP: BE 18 in del EUP OP 01. |
(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stavbnih
zemljišč, podrobnejša namenska raba pa kot območje zelenih površin (Z),
ki so namenjena preživljanju prostega časa,predvsem rekreaciji in športu
na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja, znotraj območij zelenih
površin pa kot površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), ki so
namenjena oddihu rekreaciji in športom na prostem. |
(3) V EUP prvega odstavka tega člena je od objektov, ki so glede na
namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt, dopustno
graditi le športne objekte in naprave ter nezahtevne in enostavne
objekte za izvajanje spremljajočih dejavnosti, ki so opredeljeni v
Prilogi 2 k Odloku o OPN Benedikt. |
(4) V EUP so površine, namenjene za oddih, rekreacijo in šport, na
katerih je dopustna izobraževalna, športna in rekreacijska dejavnost s
spremljajočimi dejavnostmi, ki so potrebne za izvajanje teh dejavnosti
ter večnamenske prireditve in uporaba za potrebe reševanja in zaščite. |
(5) Velikost objektov mora poleg pogojev po predpisih o gradnji
nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevati tudi naslednje določbe: |
1.
dopustna je višina objektov P +
(M), |
2.
kota pritličja je odvisna od
namembnosti gradnje in je lahko največ 1 m nad obstoječim terenom. |
(6) Oblikovanje objektov upoštevati še naslednje določbe: |
1.
dopustno je oblikovanje objektov,
ki je usklajeno s tradicionalno gradnjo v soseščini, |
2.
dopustna je nadgradnja
tradicionalne gradnje s sodobnejšim oblikovanjem objektov, streh in
fasad ter uporabo materialov, ki pa ne smejo biti svetleči barvi, imeti
zrcalnega učinka ali niso primerni za klimatološke razmere posamezne
lokacije, |
3.
robove EUP je potrebno oblikovati v
skladu s stično strukturo (urbani prostor, odprti prostor). |
(7) Parcelacija mora upoštevati dodatne potrebe za izvajanje dopustnih
dejavnosti. Največji dopustni faktor zazidanosti je 0,1, enako faktor
izrabe zemljišča. |
(8) Priključki potrebne GJI morajo biti po zmogljivosti prilagojeni
dejavnostim, ki so dopustne v posameznih EUP. |
(9) V
vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v
višjih veljavnih predpisih. |
|
94.
člen |
(območje drugih urejenih zelenih površin - ZD) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja drugih zelenih površin se
ureja naslednje EUP: BE 01 in BE 06. |
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako ZD v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območje zelenih površin (Z), namenjeno
preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in
izboljšavi kakovosti bivanja, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora
Z (območja zelenih površin) pa kot druge urejene zelene površine (ZD),
kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo. |
(3) V
EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki
so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt,
ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN
Benedikt. |
(4) V
EUP drugih urejenih zelenih površin so dopustne dejavnosti gospodarskih
služb, vezane na vzdrževanje drugih urejenih zelenih površin, ter
primarna dejavnost kmetijstva in gozdarstva, pri čemer je v območju
varstva kulturne dediščine oziroma v območju ohranjanja narave potrebno
upoštevati omejitve, ki izhajajo iz varovalnega režima kulturne
dediščine oziroma ohranjanja narave. |
(5)
Območje drugih urejenih zelenih površin (ZD) v EUP BE 01 in BE 06
predstavlja zeleni zaščitni tampon med različnimi rabami prostora in ga
je potrebno ohranjati kot identifikacijsko posebnost naselja. Na teh
površinah je dovoljena ureditev sprehajalnih in kolesarskih poti ter
urbane opreme. |
(6) V
vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v
višjih veljavnih predpisih. |
|
95.
člen |
(območje pokopališča - ZK) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za pokopališča se ureja naslednje EUP:
BE 09. |
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot
območje zelenih površin (Z), znotraj podrobnejše namenske rabe prostora
Z pa kot pokopališče (ZK), namenjeno površinam za pokop in spominu na
umrle. |
(3) V
EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki
so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt,
ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so določeni v Prilogi 2 k Odloku
o OPN Benedikt. |
(4) V
EUP za pokopališče je dopustno izvajanje gospodarske javne službe,
namenjene vzdrževanju pokopališča, pokopom in izvajanju spomina na
mrtve. |
(5)
Sestavni del pokopališča je objekt mrliške vežice, ki poleg osnovne
funkcije lahko vsebuje tudi druge dejavnosti, ki so vezane na funkcijo
pokopališča. V EUP za pokopališče je dopustna postavitev spomenikov,
nagrobnih znamenj in spominskih obeležij ter spremljajočih objektov
pokopališča: mrliške vežice, sanitarije, drugi spremljajoči objekti
(urbana oprema, svetila, avtomati za zalivanje, prodajo sveč).
|
(6)
Območje pokopališča mora biti oblikovano tako, da jasno izraža svojo
identiteto v prostoru. Pokopališče mora biti ograjeno in ustrezno
ozelenjeno. Znotraj pokopališča je možna členitev prostora z
oblikovanimi zelenimi površinami. |
(7)
Grobna poljina mora biti razdeljena na grobna polja. V enem grobnem
polju je dopustna samo ena vrsta grobov – klasični grobovi ali žarni
grobovi. Vsako grobno polje mora biti označeno tekočo številko ali črko.
Dostopi do grobnih polj morajo biti zagotovljeni s potmi v širini
najmanj 2,5 m. Nagrobniki se oblikujejo v skladu s pokopališkim redom. |
(8)
Pokopališče mora imeti, na vizualno neizpostavljenem mestu, zagotovljen
primeren prostor za pokopališke komunalne odpadke. |
(9)
Dopustna je ureditev površin za mirujoči promet in hortikulturne
ureditve prostih, obrobnih in skupnih površin ter postavitev urbane
opreme (klopi, luči ipd.). |
(10) S
pisnim pristankom občine je dopustna postavitev enostavnih objektov za
občasno ali stalno prodajo cvetja in sveč. |
(11) V
EUP, navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici
44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor
potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne
varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala
območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih
veljavnih predpisih. |
|
96.
člen |
(območja prometne in okoljske infrastrukture) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja prometne in okoljske
infrastrukture v naseljih in v odprtem prostoru se urejajo: |
1.
površine cestne prometne infrastrukture z namensko rabo PC v
delih EUP BE 03 in OP 01, |
2.
površine okoljske infrastrukture z
namensko rabo O v delih EUP OP 01. |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot |
1.
območje prometnih površin (P), znotraj prometnih površin pa kot
površine cest (PC), |
2.
območje okoljske infrastrukture (O). |
(3) V
EUP je dopustno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v
Prilogi 1 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v Prilogi 2 tega odloka. |
(4) Na
opredeljenih površinah je dopustno izvajanje dejavnosti po namenski
rabi, prepletanje in spremljajoče dejavnosti na teh površinah je
dopustno le v primeru, da spremljajoče dejavnosti niso moteče za
izvajanje pretežne dejavnosti. |
(5) Lega
objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov, ki zagotavljajo
tehnološko funkcionalnost objektov in upoštevati obstoječo zasnovo
prostora z lego objektov v prostoru, v kolikor to ni v nasprotju s
tehničnimi standardi za gradnjo in funkcijo objektov in naprav
posameznega področja dejavnosti. |
(6)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
1.
velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise in tipologijo
gradnje objektov in naprav posamezne GJI, |
2.
novi objekti in naprave višinsko ne smejo izstopati iz okolja
razen, ko njihovo višino določa tehnološka funkcija objektov (vodni
stolpi, komunikacijski stolpi, trafo postaje in drugi podobni objekti), |
3.
zmogljivost objektov mora biti načrtovana v skladu s potrebami in
predvidenim razvojem, |
4.
objekti in naprave morajo zadovoljevati potrebe sodobnih
tehnoloških procesov, za katere so grajeni. |
(7)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov posameznega
področja ter arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne
krajine in jih kakovostno nadgrajevati. |
(8)
Parcelacija mora zagotavljati nemoteno funkcijo in obratovanje objektov. |
|
97.
člen |
(površine razpršene poselitve - A)
|
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja razpršene poselitve se ureja
naslednje EUP: OP 01, BE 10, BE 19, BE 20. |
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako A je opredeljena kot
stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora pa je opredeljena
kot površine razpršene poselitve. Površine z oznako A so površine
razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, nizke
gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih,
razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter
drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
|
(3) V
EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki
so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt,
ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN
Benedikt. |
(4) Na
površinah razpršene poselitve so dopustne dejavnosti, ki omogočajo
delovanje kmetij in bivanja, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah
in umestitev spremljajočih dejavnosti, potrebnih za delno samooskrbno
funkcijo razpršene poselitve.
|
(5)
Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, navedene v tretjem odstavku tega člena.
Dopustno je prepletanje dejavnosti, vendar nekmetijski posegi v prostor
ali spremembe namembnosti posameznih kmetij ne smejo poslabšati
funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve. Objekte, ki imajo z
emisijami večji vpliv na okolje (hrup, smrad, povečan promet), na primer
večje hleve in večje širitve hlevov, je dopustno graditi tako, da so
vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva
širitev poselitve. |
(6) Nova
kmetija in širitev kmetije v je dopustna v območju stavbnega zemljišča z
oznako A, v kolikor so za to izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji.
Če na območju stavbnih zemljišč kmetije, zaradi premajhne razpoložljive
površine stavbnega zemljišča, ni mogoče zgraditi nezahtevnega ali
enostavnega objekta iz skupine pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov,
se ob obstoječih objektih kmetije za potrebe dejavnosti kmetije dopušča
gradnjo teh objektov tudi na območju kmetijskih zemljišč (brez spremembe
namenske rabe prostora v stavbno zemljišče). Izven teh območij in izven
neposredne bližine obstoječih kmetij, je dopustna gradnja pomožnih
kmetijsko gozdarskih objektov, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih
zemljiščih ali v gozdu brez spremembe rabe le v primeru, kadar je
domačija obdelovalca odmaknjena od teh zemljišč več kot 10 km,
intenzivnost obdelave in velikost zemljišč pa zahteva daljšo časovno
prisotnost na teh zemljiščih, ali pa je potrebno shranjevati orodja za
obdelavo in pridelek, ali zagotoviti objekt za krajše zadrževanje in
opravljanje higienskih potreb. |
(7)
Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (razmerje med zazidanim
delom parcele in celo parcelo): |
1.
pri kmetijah v strnjeni razpršeni poselitvi je priporočljivi
faktor zazidanosti 0,2, v območjih kmetij z obstoječo večjo zazidanostjo
se faktor zazidanosti lahko poveča na največ 0,8, če je možno zadostiti
pogojem o odmikih, legi in drugim pogojem, |
2.
pri stanovanjskih in drugih objektih v strnjeni razpršeni
poselitvi je priporočljivi faktor zazidanosti 0,4, ki pa se lahko poveča
na največ 0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi in drugim
pogojem, |
3.
pri samotnih kmetijah in drugih samotno stoječih objektih je
faktor zazidanosti in faktor izrabe potrebno upoštevati le v primeru
vpliva na zemljišča sosednjih lastnikov. |
(8) V
EUP, navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici
44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor
potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne
varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala
območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih
veljavnih predpisih. |
(9) Pri
novogradnjah in rekonstrukcijah v območjih razpršene poselitve je
potrebno posege izvajati tako, da bodo škodljivi vplivi na sosednje suhe
travniške površine minimalen in bo preprečeno onesnaženje ob gradnji. |
(10) Pri
ravnanju z odpadno vodo v območju A v slemenski poselitvi in pri gradnji
na terenu z nagibom, kjer ni predvidena gradnja kanalizacije s čiščenjem
na čistilni napravi, je priporočljiva gradnja nepretočnih greznic z
odvozom greznične blatenice. Gradnja družinskih čistilnih naprav je
dopustna, če ima lastnik dovolj velike razlivne površine, na katere bo
površinsko odtekala očiščena odpadna voda ali je možno ponikanje te vode
ali odtekanje v dovolj vodonosen sprejemnik. Ponikanje očiščene vode ni
dopustno na terenih, na katerih bi se kot posledica ponikanja pojavilo
plazenje zemljin. |
(11) V
EUP OP 01 so na parcelah 349/9 in 349/12 k.o. Ihova dopustni le
nestanovanjski kmetijski objekti. |
(12) V EUP OP 01 je pri gradnji stanovanjskih objektov na površinah
razpršene poselitve ob regionalni cesti potrebno le-te umakniti čim dlje
od ceste, med cesto in stanovanjskimi objekti pa zagotoviti zeleno
cezuro z visoko (drevesno) vegetacijo. |
(13) Novi objekti v EUP OP 01 na parceli 512/24 k.o. Benedikt morajo
biti pritlični. |
|
98.
člen |
(območja
kmetijskih in gozdnih površin – K1, K2, G) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja kmetijskih in gozdnih površin
se urejajo naslednje EUP: OP 01, BE 16, BE 21, SB 01, SB 02, IH 01. |
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
gozdna zemljišča (G) oziroma kmetijska zemljišča (K), podrobnejša
namenska raba prostora na območjih kmetijskih zemljišč pa kot površine
najboljših kmetijskih zemljišč (K1) oziroma kot površine drugih
kmetijskih zemljišč (K2). |
(3) V
EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki
so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt,
ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN
Benedikt. |
(4) V
EUP, navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici
44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor
potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne
varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala
območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih
veljavnih predpisih. |
(5) V EUP OP 01 je na parceli št. 669/1 k.o. spodnja Ročica treba
ohranjati gozdni rob na severnem delu parcele. |
(6) V EUP 16, ki je namenjena dolgoročni širitvi naselja Benedikt, je
prostorske ureditve potrebno načrtovati in izvajati z upoštevanjem
obstoječe in predvidene rabe, značajem naselja ter javnega interesa. |
V EUP BE 16 niso dopustni posegi, ki bi povečevali vrednost zemljišč
zaradi možnosti dolgoročne spremembe namenske rabe v stavbno zemljišče,
kot so na primer nova zasaditev trajnih nasadov, če je bila površina do
sedaj brez trajnih nasadov, izvedba agrarnih operacij, razen tistih, ki
so potrebne za vzdrževanje obstoječe namenske rabe, izvedba parcelacije
za prodajo stavbnih zemljišč. |
|
99.
člen |
(celinske
vode
– VC) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja voda se urejajo naslednje
EUP: del EUP OP 01. |
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
območje voda. Podrobnejša namenska raba prostora na območju z oznako VC
je opredeljena kot območje površinskih voda – celinske vode. |
(3) V
EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki
so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt,
ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN
Benedikt. |
(4) Dopustno je prepletanje dejavnosti, ki so predvidene za izvajanje na
celinskih vodah kot so rekreacija, plovba, izraba v energetske ali druge
gospodarske namene (gojitveni vodotoki, ribogojstvo), v kolikor
dejavnosti niso v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje
voda ali veljavnimi predpisi drugih področij. |
(5) V
EUP, navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici
44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor
potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne
varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala
območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih
veljavnih predpisih. |
|
100.
člen |
(kazalci za spremljanje stanja okolja) |
(1) Kazalci okolja, ki jih mora občina spremljati v času veljave tega
akta, so: |
1.
delež prebivalcev priključenih na
sisteme daljinskega ogrevanja oz. plinovodno omrežje, |
2.
uporaba obnovljivih virov energije, |
3.
energetska sanacija javnih stavb, |
4.
dolžina odsekov državnih cest skozi
naselja, |
5.
obremenjenost cest (PLDP), |
6.
javni potniški promet, |
7.
dolžina kolesarskih stez, |
8.
število konfliktnih območij –
območij stanovanj in proizvodnih dejavnosti, |
9.
predvideni načini ogrevanja v
sprejetih OPPN, |
10.
število konfliktnih območij III.
stopnje varstva pred hrupom z območji IV. stopnje varstva pred hrupom
(brez prometnic), |
11.
letna poraba elektrike vseh
svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest
in razsvetljavo javnih površin na prebivalca, |
12.
količina zbranih odpadkov na
prebivalca, |
13.
količina ločeno zbranih odpadkov na
prebivalca, |
14.
delež ločeno zbranih odpadkov, |
15.
razvitost sistema zbiranja ločenih
frakcij odpadkov (mreža ekoloških otokov), |
16.
ustreznost končnega odlaganja in
ravnanja z odpadki, |
17.
pozidana kmetijska zemljišča, |
18.
kmetijska zemljišča v zaraščanju, |
19.
sklenjenost kmetijskih zemljišč, |
20.
površina agromelioriranih
kmetijskih zemljišč, |
21.
površina in delež gozdov, |
22.
površina in delež gozdov s
poudarjenimi ekološkimi, socialnimi in proizvodnimi funkcijami gozdov na
1. stopnji, |
23.
površina sprememb gozdnih zemljišč
v stavbna zemljišča, |
24.
raba prostora na vodnih in
priobalnih zemljiščih, |
25.
delež prebivalcev priključenih na
ustrezen sistem zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, |
26.
delež prebivalcev priključenih na
sistem javne oskrbe s pitno vodo, |
27.
število onesnaženih vodnih virov, |
28.
raba prostora na poplavnih
območjih, |
29.
raba prostora na erozijskih
območjih, |
30.
število enot kulturne dediščine, |
31.
površina območij kulturne
dediščine, |
32.
posegi v območja kulturne
dediščine, |
33.
širjenje območij razpršene
poselitve, |
34.
sanacija degradiranih območij, |
35.
izvedeni agromelioracijski ukrepi. |
|
101.
člen |
(območja s predvidenimi OPPN) |
(1)
Predvidena je izdelava OPPN za naslednje EUP: BE 11, BE 12, BE 13, BE
14, BE 15, ŠT 02 in OP 02. |
|
102.
člen |
(splošni pogoji za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN) |
(1) Za
EUP, za katere je predvidena izdelava podrobnejših OPPN, so do sprejema
podrobnejšega prostorskega načrta, dovoljene naslednje vrste gradenj in
ureditev: |
1.
rekonstrukcije, nadzidave, dozidave obstoječih objektov (do 30%
obstoječega objekta) in vzdrževalna dela na teh objektih, ki ne bodo
onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta; |
2.
odstranitev objektov in gradnja na lokaciji predhodno
odstranjenega objekta ter druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča, ki ne bodo onemogočala zasnove in izvedbe OPPN; |
3.
novogradnja objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture
in enostavnih objektov v teh enotah, vključno z nadzidavo in dozidavo
ter gradnjo prizidkov, rekonstrukcije, prenove in sanacije obstoječih
objektov, dopolnilna gradnja, gradnja novih objektov po poprejšnji
odstranitvi obstoječih, sprememba namembnosti objektov ter redna
vzdrževalna in investicijska dela na obstoječih objektih, v kolikor ne
bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta. |
(2)
Meje urejanja predvidenih OPPN je možno spreminjati, v kolikor je to
potrebno zaradi vključitve infrastrukturnih ureditev. |
(3)
Posamezen OPPN je mogoče izvesti tudi po fazah, vendar pod pogojem, da
posamezen del ureja prostorsko in funkcionalno zaključeno celoto ter
celovito rešuje priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo. |
(4)
Razen za EUP iz prvega odstavka prejšnjega člena je mogoče OPPN izdelati
tudi za druge EUP ali dele EUP, kadar prostorske ureditve predstavljajo
večji obseg, za katere so znani investitorji, se z njimi načrtuje ali
rekonstruira gospodarska javna infrastruktura, zagotavlja delovanje
obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin,
namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij za predvidene sanacije
in prenove naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč. |
(5) V
kolikor območje OPPN posega na območje poplav je potrebno izdelati
analizo poplavne varnosti, določiti omilitvene ukrepe in jih pred
izdelavo OPPN tudi izvesti. |
|
103.
člen |
(dodatni pogoji za pripravo OPPN) |
(1)
Dodatni pogoji za pripravo OPPN določajo izhodišča, ki jih morata
pripravljavec in investitor upoštevati v postopku priprave in
sprejemanja OPPN, so navedeni po EUP v nadaljevanju tega člena. |
(2) V
EUP BE 11– širitev naselja za potrebe stanovanjske gradnje - je
potrebno upoštevati: |
1.
izhodiščno namensko rabo prostora SK, |
2.
gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo
predstavljati funkcionalno zaključene celote, |
3.
idejno zasnovo dejavnosti, |
4.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz
oblikovanja podeželskih naselij, ali nadgradnjo te tradicije z
modernejšim oblikovanjem, ki bo vidno poudarjala krajinsko privlačnost
in vzpostavila naselbinski rob naselja, |
5.
vzpostavitev javnega cestnega omrežja, ki bo zagotavljalo
prometno dostopnost in prepustnost območja in zagotavljalo dvostransko
priključevanje, |
6.
priključevanje na ostala omrežja in priključke gospodarske javne
infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja, |
7.
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo predvidenih objektov, |
8.
stanovanjske objekte je potrebno ustrezno odmakniti od regionalne
ceste. Med cesto in stanovanjskimi objekti je treba zagotoviti zeleno
cezuro z visoko (drevesno) vegetacijo. |
(3) V
EUP BE 12 - širitev naselja za potrebe centralnih dejavnosti - je
potrebno upoštevati: |
1.
izhodiščno namensko rabo prostora CU, |
2.
gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo
predstavljati funkcionalno zaključene celote, |
3.
idejno zasnovo dejavnosti, |
4.
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki
mora biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja, |
5.
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo predvidenih objektov. |
(4) V
EUP BE 13 in BE 14 – širitev gospodarske cone – je potrebno upoštevati: |
1.
izhodiščno namensko rabo prostora IG, |
2.
gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo
predstavljati funkcionalno zaključene celote, |
3.
idejno zasnovo dejavnosti, |
4.
funkcionalno povezanost z območjem obstoječe dejavnosti zlasti v
priključevanju na vsa omrežja in objekte GJI, |
5.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz
oblikovanja obstoječih objektov sosednjega proizvodnega območja, ter
nadgradnjo tega oblikovanja, ki mora biti prilagojena tehnološkim
postopkom posameznih dejavnosti in ohranjati krajinsko privlačnost
območja, |
6.
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo predvidenih objektov, |
7.
faktor zelenih površin (Fzp) mora biti najmanj 0,1. |
|
(5) V
EUP BE 15 – širitev naselja za potrebe stanovanjske gradnje - je
potrebno upoštevati: |
1.
izhodiščno namensko rabo prostora SS, |
2.
gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo
predstavljati funkcionalno zaključene celote, |
3.
idejno zasnovo dejavnosti, |
4.
na vzhodni strani potoka (brez imena) je dopustna gradnja enega
niza večstanovanjskih stavb, preostali del območja je namenjen
enostanovanjski gradnji, |
5.
etažnost objektov sme znašati največ (K)+P+1+M, |
6.
ob potoku (brez imena) je potrebno ohraniti pas zelenih površin, |
7.
zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest (na
prostem ali v garažah), |
8.
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki
mora biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja, |
9.
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo predvidenih objektov. |
(6) V
EUP OP 02 (apartmajsko naselje v sklopu turistične kmetije) – površine
za turizem – je potrebno upoštevati: |
1.
izhodiščno namensko rabo prostora BT, |
2.
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki
mora biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja, |
3.
gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo
predstavljati funkcionalno zaključene celote, |
4.
upoštevati je potrebno vse tehnične predpise in dimenzioniranje
zmogljivosti, ki urejajo gradnjo turistične infrastrukture, |
5.
velikost parcel mora biti prilagojena funkciji posameznih
objektov, |
6.
skladno s krajevno tradicionalnimi značilnostmi sme etažnost
objektov znašati največ (K)+P+M (klet, pritličje in mansarda) ali
(K)+P+1 (klet, pritličje in nadstropje), |
7.
uvesti je potrebno celostno oblikovanje objektov, ki mora biti
poenoteno, |
8.
sprememba objektov (apartmajev) namenjenih občasnemu bivanju v
objekte za stalno bivanje (stanovanjske hiše, počitniške hiše) ni
dopustna. |
(7) V
EUP ŠT 01 širitev naselja za potrebe stanovanjske gradnje - je
potrebno upoštevati: |
1.
izhodiščno namensko rabo prostora SK, |
2.
gradnja večstanovanjskih objektov ni dopustna, |
3.
gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo
predstavljati funkcionalno zaključene celote, |
4.
vzpostavitev javnega cestnega omrežja, ki bo zagotavljalo
prometno dostopnost in prepustnost območja in zagotavljalo dvostransko
priključevanje, |
5.
oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje oblikovanja v EUP ŠT
01, |
6.
priključevanje na ostala omrežja in priključke gospodarske javne
infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja, |
7.
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo predvidenih objektov. |
|
IV.
Prehodne in končne določbe |
|
104.
člen |
(prehodne določbe) |
(1) V
kolikor investitorji ne pričnejo postopka za sprejem OPPN v obdobju 5
let od uskladitve posega, lahko občina predlaga vrnitev zemljišča v
prejšnjo namensko rabo ali spremembo namembnosti gradnje na predlagani
površini. |
(2)
Postopki za izdajo dovoljenj s strani Upravne enote Lenart, ki so bili
začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po
določilih aktov, ki so na obravnavanem območju veljali pred sprejetjem
tega odloka. |
|
105.
člen |
(veljavnost prostorskih planskih in izvedbenih aktov) |
(1) Z
dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati za območje Občine
Benedikt: |
1.
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Lenart za obdobje 1986 – 2000 in družbenega
plana Občine Lenart za obdobje 1986 – 1990 za območje Občine Benedikt,
spremembe in dopolnitve v letu 2002 (Uradni list RS, št. 60/2004,
48/2005-popravek, 39/2010-popravek), |
2.
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Benedikt (Uradni
list RS, št. 41/2005, 47/2008, 40/2010-obvezna razlaga in Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 27/2011-obvezna razlaga, 6/2012, 8/2012-popravek
in 23/2012-obvezna razlaga), |
3.
Odlok o zazidalnem načrtu individualne stanovanjske gradnje
Benedikt (Uradni list SRS, št. 16/89, Uradni list RS, št. 57/96),
|
4.
Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko-poslovni kompleks
Benedikt I (Uradni list RS, št. 112/00). |
(2) Po
uveljavitvi tega odloka ostanejo v veljavi in se še naprej uporabljajo: |
1.
Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno-industrijsko cono Benedikt II
(Uradni list RS, št. 29/01), |
2.
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Terme Benedikt
(Uradni list RS, št. 19/09). |
|
106.
člen |
(nadzor) |
(1)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za infrastrukturo
in prostor – Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in
prostor. |
|
107.
člen |
(hramba in vpogled v občinski prostorski načrt) |
(1) OPN
Benedikt v analogni in digitalni obliki se hrani na sedežu Občine
Benedikt in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
|
(2) V
primeru neskladja osnovne in podrobne namenske rabe med digitalnim in
analognim OPN Benedikt velja slednji. Uradne evidence GURS kot so DKN,
kataster stavb, kataster GJI in dejanska raba prostora (MKGP) se enkrat
letno preverijo, po potrebi obnovijo in povzamejo v digitalno obliko OPN,
s čemer se zagotavlja ažurnost akta. |
|
108.
člen |
(začetek veljavnosti) |
(1) Ta
odlok so objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati
petnajsti dan po objavi. |
|
Številka:35008-045/2010-306 |
Datum:
18. junij 2014 |
|
|
Občina Benedikt |
|
Milan Gumzar, župan |
|
Prilogi: |
Tabela 1 in tabela 2 |
|