Na podlagi 26. člena
zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 7. člena
zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93),
zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr. 42/85,
2/86 – popr. 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93,
35/97 in 73/98) ter 6. člena
statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 40/99) je Občinski svet
občine Bloke na 13. redni seji Občinskega sveta občine Bloke dne 6. 7.
2000 sprejel |
ODLOK |
o
oskrbi s pitno vodo v Občini Bloke |
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1.
člen |
Odlok določa pogoje in način oskrbe z vodo,
gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz
javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda), s
katerim upravlja in gospodari pooblaščeni upravljavec. |
2.
člen |
Javni vodovod je vodovodno omrežje s
pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbuje najmanj pet priključkov
različnih uporabnikov in je v upravljanju upravljavca. |
3.
člen |
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične
in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo
njegovo požarno varstveno funkcijo. |
4.
člen |
Upravljavec v roku enega leta po uveljavitvi
odloka sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in
naprav javnega vodovoda in pravilnik o nadzoru gradnje javnega vodovoda. |
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov
in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične
normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega
vodovoda. |
Pravilnik o nadzoru gradnje javnega vodovoda
določa izvajanje nadzora nad gradnjo javnega vodovoda. |
II.
OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCEV |
5.
člen |
Objekti in naprave uporabnikov so: |
1. interno vodovodno ali hidrantno (požarno)
omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno
mesto; |
2. vodovodni priključek: |
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim
omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom; |
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom
pred njim in nepovratnim ventilom za njim; |
3. vodomerni jašek ali niša; |
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave
za reduciranje ali dviganje tlaka vodovodni zbiralniki za sanitarno ali
požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi
objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za
pogodbeno dogovorjenim mestom. |
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z
njimi upravlja in razpolaga in se zgradi na osnovi dovoljenja za gradnjo
objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo
na osnovi posebne odločbe upravnega organa, ki izda gradbeno dovoljenje. |
6.
člen |
Objekti in naprave upravljavcev so: |
a) sekundarno vodovodno omrežje in naprave: |
– omrežje in naprave za neposredno
priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju
(industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje); |
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov
(javno hidrantno omrežje); |
– omrežje za vzdrževanje javnih površin; |
– črpališča in naprave za dviganje ali
reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju; |
– naprave za čiščenje in pripravo vode na
sekundarnem omrežju; |
b) primarno vodovodno omrežje in naprave: |
– na ureditvenem območju naselja (industrijskih
območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča,
zajetja, naprave za bogatenje podtalnice; |
– naprave za čiščenje in pripravo vode na
primarnem omrežju, |
– vodohrani; |
– cevovodi od črpališč ali zajetij do
sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov; |
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali
drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji,
turističnimi območji, manjšimi naselji); |
c) magistralno vodovodno omrežje in naprave: |
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje
vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije; |
– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do
primarnega omrežja; |
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja,
naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo
vode, ki služijo več občinam ali regiji. |
III.
PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD |
7.
člen |
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s
soglasjem za vodovodni priključek, ki ga izda upravljavec v skladu z
določili odloka. |
8. člen |
Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali
rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. |
Upravljavec mora obvestiti uporabnika, da je
obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim
posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek. |
9.
člen |
Upravljavec izda soglasja k: |
– prostorsko izvedbenim aktom, |
– lokacijski dokumentaciji, |
– na projekt za pridobitev gradbenega
dovoljenja, |
– vlogi za uporabno dovoljenje, |
– vlogi za začasen priključek, |
– za priključitev. |
Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih
objektov. |
10.
člen |
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev
soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo
dokumentacijo: |
a) za soglasja k lokacijski dokumentaciji: |
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000
ali 1:500, |
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti
objekta s predvideno potrošnjo vode; |
b) za soglasje k projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja: |
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje, |
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000
ali 1:500, |
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s
projektom za priključitev na javni vodovod, |
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po
katerih bo potekal priključek oziroma sodna odločitev, ki nadomesti
soglasje. |
c) za soglasje za priključitev, če ni bilo že
izdano v postopku gradbenega dovoljenja: |
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz
o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil
objekt zgrajen pred letom 1967), |
– katastrski načrt (mapna kopija), |
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000
ali 1:500, |
– načrt strojne (vodovodne) napeljave, |
– soglasje za prekop ceste, |
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po
katerih bo potekal priključek oziroma sodna odločitev, ki nadomesti
soglasje. |
d) za soglasje za začasni priključek: |
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000
ali 1:500, |
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu, |
– opis predvidene porabe vode. |
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se
uporablja c) točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se
predloži, če je bilo izdano. |
11.
člen |
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt
posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. |
IV.
PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE |
12.
člen |
Za združitev dveh javnih vodovodov v en sistem v
upravljanje drugemu upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
1. vodovod, ki se predaja, mora imeti vso
potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco
priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove
vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira), |
2. vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti
pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in
meroslovje, |
3. izračunani morajo biti stroški obratovanja
vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom, |
4. sprejet in ocenjen mora biti program
sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj
izdelan predračun, |
5. izračunana in sprejeta mora biti enotna ali
diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje
prevzetih naprav, |
6. postopek prevzema mora biti izpeljan
dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence,
knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu,
podatkov o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev), |
7. prevzem mora potrditi organ upravljanja
upravljavca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega
upravljavca. |
V.
UPORABA JAVNEGA VODOVODA |
13.
člen |
Uporabnik se mora oskrbovati z vodo iz javnega
vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih
porabnikov, priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost
vode v javnem vodovodu. |
14.
člen |
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda
in hkrati iz lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna
napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez
kakršnekoli medsebojne povezave. |
VI.
VARČEVANJE Z VODO |
15.
člen |
V primeru višje sile, kot so potres, požar,
suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno
ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati
dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za
take primere. Upravljavec mora skrbeti predvsem za prednostno preskrbo z
vodo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost. |
16.
člen |
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in
napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu
višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati
svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih
življenjskih potreb občanov in požarno varnost. |
VII.
MERITEV KOLIČINE PORABLJENE VODE |
17.
člen |
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi
vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno
pogodbo o meritvi porabljene vode. posebne pogodbe se sklenejo tudi s
porabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna. |
18.
člen |
Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami
izkoriščajo vodne vire na območju, ki ga oskrbuje z vodo javni vodovod,
morajo stalno meriti količino načrpane vode. |
Javni porabniki, ki upravljajo javni vodovod,
priključen na javni vodovod upravljavca – dobavitelja, so dolžni meriti
dobavljeno količino vode in dobavljeno količino pri svojih porabnikih. |
19.
člen |
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec
vodovoda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi
upravljavec v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati,
zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera. |
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in
žigosan od pristojnega organa. |
Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi
za njihove redne preglede in za zamenjavo. |
20.
člen |
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku
ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih
in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje, in ne odčituje za
obračun stroškov, razen če skleneta upravljavec javnega vodovoda in
upravljavec internega vodovoda o tem posebno pogodbo. |
21.
člen |
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati
prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali
pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje in redne preglede. |
22.
člen |
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora
uporabnik prijaviti upravljavcu. |
Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 19.
člena zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je
sporna njegova točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega
vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v
nasprotnem primeru pa uporabnik. |
VIII.
OBRAČUN OSKRBE Z VODO |
23.
člen |
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se
meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku. |
Obračun z odčitkom ugotovljenih porabljenih
količin dovedene vode se izvede po določilih tarifnega sistema za
obračun oskrbe z vodo iz javnega vodovoda za vsak obračunski vodomer
posebej. |
24.
člen |
Tarifni sistem za obračun oskrbe z vodo sprejme
pristojni organ. |
25.
člen |
Če upravljavec in porabnik ugotovita, da je
obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe,
ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je
osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem na osnovi odčitkov
obračunskem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja
vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi standardov
porabe. |
IX.
IZSTAVLJANJE IN PLAČEVANJE RAČUNOV |
26.
člen |
1. Količina porabljene vode iz javnega vodovoda
se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera
na vodovodnem priključku posebej. |
2. Pri porabnikih – fizičnih osebah odčita
upravljavec stanje na obračunskem vodomeru najmanj dvakrat letno, z
upoštevanjem odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave
vodomera. |
3. Porabniki – fizične osebe plačujejo
porabljeno vodo na podlagi izdanih računov mesečno. Znesek za plačilo na
računu se izračuna po veljavni tarifi na osnovi odčitane dejanske porabe
preteklega obračunskega obdobja in podatkov iz evidence o priključni
moči vodovodnega priključka porabnika. |
27.
člen |
1. Količina porabljene vode iz javnega vodovoda
se obračunava v kubičnih mestih po odčitku vsakega obračunskega vodomera
posebej. |
2. Pri porabnikih – pravnih osebah odčita
upravljavec stanje na obračunskem vodomeru najmanj šestkrat letno, z
upoštevanjem odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave
vodomera. |
3. Porabniki – pravne osebe plačujejo porabljeno
vodo na podlagi izdanih računov mesečno Znesek za plačilo na računu se
izračuna po veljavni tarifi na osnovi odčitane dejanske porabe
preteklega obračunskega obdobja in podatkov iz evidence o priključni
moči vodovodnega priključka porabnika. |
28.
člen |
V primerih, ko je na internem vodovodu več
porabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se
meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun
pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda, ki ga porazdeli na
porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki. |
Upravljavec javnega in internega vodovoda se
lahko s posebno pogodbo dogovorita o izdajanju računov posameznim
porabnikom na osnovi med porabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova
so lahko odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov. |
29.
člen |
Račun mora porabnik plačati v roku, navedenem na
položnici ali računu. Porabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na
obračun najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice. Če ne
plača zneska računana položnici ali računu niti v petnajstih dneh po
izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode. |
Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor
porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobavo vode. |
X.
OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
30.
člen |
Upravljavec ima pri preskrbi z vodo naslednje
obveznosti: |
1. zagotavljati mora normalno obratovanje
vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati
predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega
sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov; |
2. redno vzdrževati vse objekte in naprave
javnega vodovoda; |
3. vzdrževati priključke; |
4. redno vzdrževati obračunske vodomere in
skrbeti za redne skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika
kot to določa 22. člen odloka; |
5. redno kontrolira kvaliteto vode skladno s
predpisi, ki urejajo to področje; |
6. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih
ob prekinitvi dobave vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno; |
7. vodi kataster vodovoda in ostale evidence; |
8. odčituje vodomere in redno obračunava stroške
po veljavnem tarifnem pravilniku; |
9. izdaja soglasja in omogoča priključitev na
javni vodovod, kot to odloča ta odlok; |
10. organizira preskrbo v primeru višje sile in
poroča o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom; |
11. sistematično pregleduje omrežje, ugotavlja
izgube ter skrbi za avtomatizacijo; |
12. preizkuša in vzdržuje hidrante; |
13. kontrolira ustreznost interne napeljave v
objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod; |
14. opravi pregled interne napeljave in opravi
kontrolo kvalitete vode, če je podan utemeljen sum, da je voda
neustrezna; |
15. meri količino načrpane vode na lastnih
črpališčih. |
31.
člen |
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
1. na javni vodovod se priključijo le s
soglasjem upravljavca; |
2. redno vzdržuje interno napeljavo, vodomerni
jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in
čistijo dostope do njih pred snegom, ledom in ostalimi materiali; |
3. ščitijo pred zamrzovanjem obračunski vodomer; |
4. dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za
odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali
okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode; |
5. kontrolirajo stvarno porabo vode in jo
primerjajo z dovoljeno ob priključitvi; |
6. javljajo upravljavcu vse okvare na javnem
vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih
hidrantov; |
7. pisno obveščajo upravljavca o spremembi
naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem
in obračun vode; |
8. redno plačujejo vodo in priključno moč na
podlagi izdanih računov; |
9. urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar
imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljavcu
naslovnika in plačnika računov, |
10. se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v
primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode, |
11. pridobijo soglasje upravljavca za večja dela
pri predelavi in popravilih interne inštalacije; |
12. povrnejo škodo povzročeno na javnem
vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali
zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali
povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu. |
32.
člen |
Izvajalci del pri vzdrževanju in rekonstrukciji
ali gradnji cest ulic in trgov morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in
naprave v prvotno stanje. |
Upravljavci drugih komunalnih instalacij
(Telekom elektro, javna razsvetljava, toplovod, plinovod, kabelska TV,
kanalizacija itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in
napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne napeljave nepoškodovane. |
XI.
ODJEM VODE IZ HIDRANTOV |
33.
člen |
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo
predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem
stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za
gašenje požarov. |
Zaradi registracije odvzete vode je potrebno
najkasneje v 24 urah obvestiti upravljavca o odvzemu vod iz hidrantov
(npr. ob razvozu vode s cisternami na področja, ki v suši nimajo vode). |
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje ulic in
cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne
prireditve in za polnjenje cistern za razvoz vode, je dovoljen le s
soglasjem upravljavca, za takšen odvzem vode se sklene pogodba. |
34.
člen |
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se
napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega
člena tega odloka. |
35.
člen |
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem
stanju. V primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo
je povzročil. |
XII.
PREKINITEV DOBAVE VODE |
36.
člen |
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez
odpovedi, a z obvestilom prekine dobavo vode v naslednjih primerih: |
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega
jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem
vodovodu, |
2. če je priključek na vodovod izveden brez
soglasja upravljavca, |
3. če interna inštalacija in druge naprave
uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne
izboljša stanja, |
4. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli
priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če
razširi svojo napeljavo, |
5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca
odčitavanje ali zamenjavo vodomera, ali pregled priključka in notranjih
napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili odloka, |
6. če uporabnik brez privolitve upravljavca
odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo
priključka, glede na stanje ob priključitvi, |
7. če uporabnik krši objavljene omejitve pri
varčevanju z vodo, |
8. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem
računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki
je na njem naveden, |
9. če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim
ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča
nevarnost onesnaževanja vode. |
Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni
odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve
in ponovne priključitve. |
37.
člen |
Upravljavec prekine dobavo vode in ukine
priključek, če uporabnik pismeno odpove priključek ali zahteva
prekinitev dobave vode. |
Priključek upravljavec ukine tako, da: |
1. fizično odstrani priključni ventil in cev, |
2. izbriše priključek iz katastra, |
3. vnese v evidenco uporabnikov njegovo
ukinitev. |
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik. |
38.
člen |
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za
krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah
javnega vodovoda, vendar pa mora o času trajanja prekinitve dobave vode
pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali
neposredno. |
39.
člen |
V primeru nepredvidenih okvar ima upravljavec za
krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila. |
XIII.
KAZENSKE DOLOČBE |
40.
člen |
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT
se kaznuje upravljavec javnega vodovoda: |
1. če prekine dobavo vode brez predhodnega
obvestila uporabnikom (30. člen) in je zato povzročena škoda; |
2. če ne dopusti priključitve, kot to določa 7.
člen; |
3. če ne izpolnjuje obveznosti po 4., 5., 14. in
15. točki 30. člena tega odloka. |
Z denarno kaznijo od 30.000 do 60.000 SIT se
kaznuje prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba
upravljavca. Kadar je upravljavec podjetje, ki mu je podeljena koncesija
na osnovi pogodbe je odgovorna oseba določena s pogodbo. |
41.
člen |
Z denarno kaznijo do 50.000 SIT – 100.000 SIT se
kaznuje za prekršek – fizična oseba, če: |
1. se priključi na javni vodovod brez soglasja
upravljavca (1. točka 31. člena); |
2. ne izpolnjuje obveznosti iz 2., 3., 4., 6.,
7. in 11. točke 31. člena; |
3. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z
nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi 31. člen; |
4. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 33.,
34. in 35. členom. |
Za prekršek iz 1. do 5. točke prvega odstavka
tega člena se kaznuje uporabnik- pravna oseba z denarno kaznijo od
30.000 do 150.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo
od 30.000 do 60.000 SIT. |
42.
člen |
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT
se kaznuje pravna oseba, ki: |
1. ne poskrbi da pri vzdrževanju in
rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo vodovodni objekti in
naprave v prvotnem stanju (prvi odstavek 32. člena); |
2. pri opravljanju del na svojih objektih in
napravah ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda
nepoškodovane (drugi odstavek 32. člena); |
3. ne merijo načrpane vode (33. člen). |
Z denarno kaznijo od 30.000 do 60.000 SIT se
kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
XIV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
43.
člen |
Porabniki, ki niso vpisani v kataster
porabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu v roku šestih mesecev od
uveljavitve tega odloka. |
44.
člen |
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravljajo pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci
upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor. |
45.
člen |
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati
odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju Občine
Cerknica (Uradni list SRS, št. 35/85). |
46.
člen |
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Nova vas, dne 6. julija 2000. |
Župan
Občine Bloke |
Jože
Doles l. r. |