Na
podlagi 39. člena in 43. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93
in 71/93), 22. in 29. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94
in 14/95) ter 17. člena
statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) je
Mestni svet mestne občine Murska Sobota na 23. seji dne 24. 4. 2001
sprejel |
|
O D L
O K |
o
sprejemu ureditvenega načrta za razširjeno območje gramoznice Kamenšnica
ob Bakovski cesti pri Murski Soboti |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
Sprejme
se ureditveni načrt za razširjeno območje gramoznice Kamenšnica ob
Bakovski cesti pri Murski Soboti (v nadaljevanju besedila: UN), ki ga je
izdelala Enota projektiranje d.o.o. pod št. projekta 54-00 oktobra 2000. |
2. člen
|
UN je,
ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana, podrobneje obdelana v
srednjeročnem družbenem planu občine sprejeta odločitev o urejanju
razširjenega območja gramoznice Kamenšnica ob Bakovski cesti pri Murski
Soboti za pridobivanje gramoza in za njeno sanacijo oziroma končno
rabo. |
Na
območju UN, velikem približno 105,3 ha, se načrtujejo: nadaljna širitev
gramozne jame za ca. 45,4 ha; ureditev območja ob Bakovski cesti za
poslovno-trgovske dejavnosti; ureditev območja gradbenega podjetja SGP
Pomgrad; ureditev športno-rekreacijskega območja ob in na vodni
površini; ureditev naravnih biotopov ob južnem robu novega izkopa in
zasaditev varovalnega zelenega pasu ob avtocesti. |
3. člen
|
UN
vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilih 1:2500, 1:1000, |
in
1:100, ki se nanašajo na: |
–
prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine; |
–
prikaze prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev; |
–
prikaze prostorskih ureditev po posameznih področjih; |
– načrt
gradbenih parcel; |
–
tehnične elemente za zakoličenje objektov in gradbenih parcel; |
– oceno
stroškov za izvedbo načrta; ter |
– etape
izvajanja načrta. |
UN
vsebuje tudi obrazložitev prostorskih pogojev, soglasja pristojnih
organov, ustanov in podjetij ter odlok o sprejemu UN. |
4. člen
|
S tem
odlokom se določa: |
– mejo
območja; |
–
funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih
posegov v prostor; |
– pogoje
za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje
objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju s
tolerancami; |
– pogoje
glede komunalnega urejanja območja; |
– druge
pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev
oziroma posegov v prostor; |
– etape
izvajanja UN; |
– režim
in začasna namembnost zemljišč, ki se ne uredijo v prvih etapah; |
–
obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju UN; |
–
sprotne in končne določbe uporabnikov gramoznice. |
II. MEJA OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V
PROSTOR
1. Opis meje območja
5. člen
|
Mejo
območja predstavljajo: |
severozahodna in severovzhodna meja parc. št. 4583/1 (v nadaljnjem
besedilu pomenijo kratice strani neba in številke parcelne številke), SV
meja 4583/4, 4583/3, 4920/1, 4919/3, 4909/2, 4908/2, 4907/2, 4906/2,
4905/2, 4904/2, 4903/2, 4902/4, 4902/3, 4898/2, 4897/2, 4895, 4893/4,
4893/3, 4892/2, 4890/3, 4889/3, 4888/3, 4887/3, 4885/3, 4883/3, 4881/3,
4879/3, SV in JV meja 4877/3, JV meja 4877/1, 4877/2 (vse k.o. Murska
Sobota), meja avtocestnega koridorja, ki poteka skozi 1830/1 (k.o.
Rakičan), 4927/1, 5367/2, po J meji in skozi 4937/3, skozi 5029/2,
5057/2, 5065/2, 5067, JZ in SZ meja 5069/2, SZ meja (ob Bakovski cesti)
5069/4, 5070/1, 5367/2, 5071, 5081/2, 5081/1, 5076/4, 5076/3, 5080/4,
4923/10, 5366/3 (vse k.o. Murska Sobota). |
2. Funkcije območja s pogoji za izrabo
in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor
6. člen
|
Konceptualna zasnova oblikovanja in programske sheme gramoznice izhaja
iz dejstva, da je potrebno upoštevati dva ključna in na nek način
izključujoča se dejavnika; razvoj na eni in varstvo na drugi strani. |
Razvoj
gramoznice kot športno-rekreacijskega območja zahteva velike prostorske
potrebe, kvalitetno in razvejano infrastrukturo za številne potencialne
športno-rekreacijske dejavnike, ki jih lahko umestimo v prostor največje
stoječe vodne površine v bližini Murske Sobote. |
Na drugi
strani imamo varovalni dejavnik, kjer je potrebno poskrbeti za številne
ekološke parametre, biotope, gnezdišča, rastišča in ekološke niše
številnih značilnih in redkih rastlinskih in živalskih vrst, ki so nekoč
na tem prostoru uspevale, vendar jih danes zaradi intenzivnega kmetijsta
in regulacije Mure, hidromelioracij in zasuvanja mrtvih rokavov reke
danes ni več, ali pa so zelo redke. |
Oba
izključujoča dejavnika prostora je zato potrebno na sorazmerno majhnem
prostoru umestiti v prostor na način, da bosta lahko s čim večjo mero
avtonomnosti sobivala. |
Infrastrukturo potrebno za večino športno rekreacijskih dejavnosti se
zato združita enem mestu, ki je dobro prekrvavljen s komunikacijami, vso
potrebno komunalno infrastrukturo, ima ustrezno zaledje in zato potreben
prostor znotraj območja ureditve. |
S
postavitvijo športno-rekreacijskega centra na enem mestu pocenimo samo
gradnjo, lociramo komunalno infrastrukturo na eni točki (ceste,
parkirišča, komunalno omrežje, elektrika...) in imamo več možnosti za
omogočanje ekoloških pogojev na ostalih delih gramoznice. |
Bodoče
jezero je zasnovano kot preplet različnih športno-rekreacijskih in
ekoloških funkcij. Zaradi izključujočih si lastnosti enih proti drugim
so prostorsko in ekološko obremenilne dejavnosti športno-rekreacijskega
značaja razmeščene ob jezeru tako, da so čimbolj združene na enem delu
obale, tako da se lahko ekološke funkcije jezera nemoteno razvijajo na
drugi strani jezera. |
Sobivanje sorazmerno agresivnih dejavnosti na eni in narave na tako
majhnem prostoru je možno le na način, da se oba dejavnika združi v dva
prostorsko in programsko smiselna pola. Mešanje športno-rekreacijskih
dejavnosti in neokrnjene narave na tako kratki obali ni možno in gre na
škodo slednje. |
Območje
ureditvenega načrta je smiselno razdeljeno na več funkcionalnih celot z
različno rabo prostora. |
Območje
ob Bakovski cesti zaradi svoje lege ob mestni vpadnici se nameni za
poslovno trgovske dejavnosti. |
Območje
gradbenega podjetja se uredi v smislu proizvodne dejavnosti. |
Ob
jugozahodnem delu obstoječe gramozne jame se uredi športno-rekreacijsko
območje s spremljajočimi športnimi in gostinskimi objekti. |
Območje
ob jugovzhodnem delu razširjene gramozne jame se nameni za naravne
biotope. |
Obstoječa gramozna jama se širi v prvi fazi na vzhod in v drugi fazi na
sever. Vodna površina v gramozni jami je pred polucijskimi vplivi z
avtocestnega koridorja in intenzivno obdelovanih kmetijskih zemljišč
zaščitena s pregrado visokih dreves. |
Koplje
se predvidoma do globine 12 m pod obstoječim terenom oziroma dokler je
material še primeren za izrabo. Brežine gramoznice, razen brežin
trenutnega kopa, se morajo urediti primerno predvideni rabi prostora. V
delu namenjenemu kopalcem so v naklonu od 1:20 do 1:10, in skupno z
arhitekturno ureditvijo in športnimi igrišči tvorijo urejeno kopališče.
Pod vodno gladino v tem delu brežina blago pada (1:10) do globine 1,5 m,
nato pa sledi naklonu, ki še ne povzroča spontanega krušenja terena
(1:2). Na območju naravnih biotopov so brežine strmejše, vendar največ
1:2 in naravno zaraščene, pod vodno gladino pa se v zalivih oblikuje
plitvine, primerne za drstitev rib in plitvinske naravne združbe. Tu se
uredi le utrjene poti in ustrezno opremljene opazovalnice, ki dajejo
podatke o pomembnejših značilnostih rastlinskih in živalskih vrstah. |
Celotna
vodna površina se nameni za čolnarjenje, ribarjenje, jadranje, surfanje,
veslanje (1000 m steza z iztekom) in podobno, vendar se v območju
naravnih biotopov ustrezno omeji dostop. Zaradi posebnega družbenega
pomena se mora del infrastrukture ob gramoznici nameniti za dejavnost
potapljaškega kluba. |
Na meji
med naravno krajino in urbanim intenzivno rabljenim območjem so locirani
linijsko nanizani objekti, ki se delijo v tri skupine. V prvi skupini,
ki je najbližje Bakovski cesti, se uredijo prostori namenjeni vodnim
športom. Druga skupina je namenjena poslovno prodajnim površinam in je
hkrati spremljajoči objekt večnamenskega stadiona. Tretji objekt je
namenjen spremnemu programu kopališča, kot so gostinski in prodajni
lokali ter sanitarije in garderobe za kopalce. |
3. Pogoji za urbanistično, arhitektonsko
in krajinsko urejevanje območja s tolerancami
7. člen
|
Stavbe v
delu ob Bakovski cesti, ki je namenjen poslovnim in trgovskim
dejavnostim oblikovno sledijo novi upravni stavbi, ki je na tem delu že
zgrajena, torej so oblikovane sodobno in sledijo funkcionalni rabi. |
Novogradnje na prostoru gradbenega podjetja prav tako oblikovno sledijo
obstoječim industrijskim objektom. |
Novogradnje v delu, ki je namenjen športu in rekreaciji natančno sledijo
razmejitveni črti, ki deli urbaniziran obalni pas in naravno oblikovano
krajino, tako da je prednja odprta fasada orientirana na vodno površino.
Višina venca je definirana v grafičnem delu načrta. Streha objektov je
zazelenjena in oblikovana tako, da zvezno preide v teren za stavbo.
Maksimalna dolžina stavb je določena v grafičnem delu, lahko pa se
izvede tudi deloma v manjšem obsegu skladno s potrebami. |
Na
urbanem pasu se uredi različna športna in ostala igrišča, ki preko
plavajočih lesenih pomolov segajo na vodno površino. Ob igriščih je
možno postaviti montažne tribune in spremljajoče objekte, ki pa naj
imajo začasen značaj. |
V
območju športno-rekreacijskega centra se poleg lesenih podestov ob obali
pojavljajo travniki in zelenice, ki so namenjeni različnim aktivnostim.
Deloma se tu pojavlja vegetacija, kot varovalni pas med avtocesto in
jezerom. |
Jugovzhodni in vzhodni del se nasuje z jalovino, ki ostane pri izkopu
gramoza. Tako se bo ustvaril reliefno razgiban prostor, ki bo skoraj v
celoti zasajen in prepuščen naravnemu delovanju. Obala se tu spušča v
blagem naklonu s plitvinami v zalivih kar ustvarja pestre pogoje za rast
trstičevja in gnezdenje vodnih ptic. |
Obala
severnega dela se bo strmo spuščala v vodo, na brežini pa bo v gručah
rasla obvodna vegetacijana. Podobna ureditev obale je predvidena tudi na
celotnem zahodnem delu jezera. |
Osnovna
delitev na razvojne in varovalne programe jezera lahko razumemo tudi kot
delitev na urbane, športno-rekreacijske programe na eni in naravo na
drugi strani. Ker je športno-rekreacijski del lociran pretežno v
jugozahodnem delu jezera, je prostor posebej namenjen vzpostavitvi
obvodnih biotopov lociran na severni, vzhodni in jugovzhodni strani
jezera. |
Ker se
bo spontana raba gramoznice verjetno razširila po celi obali (kopalci,
ribiči, pikniki...), je potrebno za zagotovitev ekoloških pogojev
določene dele obale režimsko varovati pred prevelikim obremenjevanjem in
frekvenco obiskovalcev. |
Velika
večina obale se prepusti sukcesijskemu zaraščanju, ki bo verjetno v
najboljši možni meri prispevalo k ekološki sanaciji jezera. Na podlagi
zaraščanja obale se bodo vzpostavili tudi posamezni biotopi v skladu z
lokalnimi pogoji. Celotna vzhodna in jugo vzhodna stran pa se namensko
uredi v skladu z ekološko varovalnimi pogoji, za vzpostavitev posameznih
biotopov. Ta del se tudi glede režima športno-rekreacijske rabe načrtno
izključi iz kakršnekoli intenzivne rabe. Podoben vendar manj strog režim
bi veljal tudi za celotno severno stran gramoznice. Na tem delu se lahko
zaradi ugodne prisojne lege uredijo posamezna manjša, naravna
kopališča. |
Zelene
površine se v celotnem območju posega (tudi v območju
športno-rekreacijskega centra) obravnavajo v kontekstu naravne in deloma
kulturne okoliške krajine. Zato se v celotnem območju uporablja
izključno avtohtone rastlinske vrste, v območju naravnih biotopov pa
avtohtono in lokalno obvodno rastlinje (vrbe, jelše, trepetlike...), ki
je najbolj prilagojeno na lokalne razmere in bo tudi najbolj pripomoglo
k vzpostavitvi obvodnih biotopov. |
4. Komunalno opremljanje
8. člen
|
Komunikacije so zasnovane v skladu s prepletom razvojnega in varovalnega
principa. Večina omrežja je načrtovanega na območju
športno-rekreacijskega centra na jugo zahodnem delu jezera, kjer je tudi
povezava s počivališčem, avtocesto in Mursko Soboto. Tu so dostopi
zaradi programskega vozlišča dobro urejeni, s potrebnimi parkirnimi
površinami in servisnimi dostopi do vode in objektov na obali. Na
severni strani se ohrani makadamska pot, ki poteka po celotni severni
dolžini jezera. Območje med rekreacijskim centrom in cesto na severu pa
je zaradi ekoloških razlogov povezano le s potmi, brvmi in kolesarsko
stezo. |
Gramoznica je locirana neposredno ob Bakovski cesti, ki povezuje
avtocesto na južni strani gramoznice z Mursko Soboto na severni strani.
Bodoča avtocesta bo bistveno povečala promet po Bakovski cesti, saj bo
le-ta postala ena glavnih mestnih vpadnic. Pomen gramoznice Kamenšnica
bo zaradi lokacije počivališča in bencinske črpalke na avtocesti v
neposredni bližini še toliko večji. |
Vsi
dostopi do gramoznice bodo potekali z zahodne strani. Bakovska cesta je
edina neposredna povezava med gramoznico in širšim prostorom (Murska
Sobota, avtocesta...). S te ceste se napaja promet za potrebe dostopa do
okoliških kmetijskih površin, za potrebe separacije SGP Pomgrad, za
potrebe obiskovalcev športno-rekreacijskega centra ter za potrebe
ostalih obiskovalcev jezera (ribiči...). |
Ves
motorni, servisni, intervencijski in mirujoči promet je zaradi zasnove
športno-rekreacijskega območja na enem mestu, lociran v jugozahodnem
vogalu gramoznice tik za počivališčem avtoceste. |
Prometni
režim bodočega jezera Kamenšnica predvideva dostop z motornimi vozili z
Bakovske ceste na zahodni strani. Poleg obiskovalcev in uporabnikov
samega jezera je potrebno zagotoviti tudi dostop za lastnike kmetijskih
zemljišč na severni in vzhodni strani obravnavanega območja po obstoječi
lokalni cesti. |
Gramoznica Kamenšnica bo verjetno povezana tudi z avtocesto preko izvoza
in uvoza zahodno od počivališča. |
Prometno
bo dostopen le vzhodni, severni in delno južni del bodočega jezera. V
jugovzhodnem delu je zaradi varovalnega režima obvodnega biotopa promet
prepovedan, tako da z motornim vozilom ni mogoče obkrožiti jezera. |
Zaradi
programske zasnove športno rekreacijskega območja je predvidenih precej
različnih trgovskih, gostinskih in športno-rekreacijskih programov.
Večino teh programov bo potrebno bolj ali manj redno vzdrževati ali
servisirati. |
Ker bo
programsko območje locirano na enem mestu se objekti in programi
servisirajo z enega mesta – z Bakovske ceste na jugozahodnem delu. Ker
bo dostop samo na tem delu in ker okoli jezera ne bo speljane ceste za
motorni promet, se servisni promet odvija samo na relaciji Bakovska
cesta–servisno mesto–Bakovska cesta. |
Dostop
intervencijskim vozilom bo omogočen na približno 3/4 območja jezera in
sicer na celotni zahodni strani ob Bakovski cesti, na celotni severni
strani ob lokalni cesti, deloma na vzhodni strani in v celotnem območju
športno-rekreacijskega kompleksa na južni strani. Zaradi načrtovanega
naravnega, ekološkega območja na jugo vzhodnem delu bodočega jezera v
tem delu ni predvidenih komunikacij za motorni promet. Kljub temu se
lahko po potrebi prostor tako uredi, da je omogočen dostop samo za
interventna vozila. |
Zaradi
centralne lokacije športno-rekreacijskega območja, ureditve prometnega
režima in racionalizacije gradnje se uredi enotno parkirišče na
jugozahodnem delu jezera ob Bakovski cesti. Parkirišče bo asfaltirano, s
kapaciteto parkiranja 112 osebnih vozil in 6 avtobusov. Po potrebi
(večje prireditve) bo možno parkiranje dodatnih 160 vozil na utrjeni
travni površini. |
Na
ostalih površinah okoli jezera bo parkiranje prepovedano. |
Kolesarski promet bo poleg opisanih komunikacij potekal tudi okoli
jezera. Jugovzhodni del obale bo zaradi ekološkega varovalnega režima
zaprt za motorni promet, mogoče pa bo v tem delu kolesariti po v ta
namen urejenem kolesarskem omrežju. S kolesom bo tako mogoče kolesariti
okoli celotnega jezera po posebej urejeni kolesarski stezi. |
Tako kot
s kolesom bo pešcem omogočen dostop do vseh delov jezera. Že omenjeni
jugovzhodni del obale, ki se prepusti sukcesijski zarasti in ustvarjanju
obvodnih biotopov bo imel poseben režim, kjer bo določeno kaj je
dovoljeno in kaj ne. V tem delu bo poleg kolesarske steze speljana tudi
pešpot, ki bo preko lesenih brvi vodila tudi čez trstičje v posameznih
zalivih. |
Sicer pa
je zasnovana krožna rekreacijsko-sprehajalna pot okoli celotnega
jezera. |
Ker bo
območje avtoceste z ograjo ločeno od območja gramoznice je predvidena
povezava med obema kot peš povezava med počivališčem avtoceste in
športno-rekreacijskim območjem ob jezeru. |
Območje
se naveže na glavni vodovod, ki poteka ob Bakovski cesti. Ob stavbah se
namestijo hidranti. |
Prostozračni kabli na območju UN se nadomestijo s podzemskimi. |
Za
potrebe dodatnih stavb in ureditev se te navežejo na električno in
telefonsko omrežje za obstoječe stavbe. |
Odpadne
vode se vodijo po vodotesni kanalizaciji v novo črpališče ob kompleksu
Pomgrada. Padavinske vode se spuščajo v teren. Padavinske vode s
tlakovanih parkirišč in z asfaltiranih manipulacijskih površin se morajo
pred iztokom očistiti v lovilcih maščob. |
Razdalje
med komunalnimi vodi morajo biti po zahtevah upravljalcev teh vodov.
Kolikor teh razdalj ni mogoče doseči, se morajo izvesti primerne
zaščite. Kanalizacijske cevi morajo biti vsaj 0,5m pod vodovodnimi. |
Za
ogrevanje stavb se morajo uporabiti centralni načini ogrevanja na plin. |
5. Drugi pogoji, ki so pomembni za
izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor
9. člen
|
K vsem
gradnjam in ureditvam, pri katerih se posega v zemeljske plasti na
zemljiščih, ki so zavarovana kot arheološki spomenik, se mora pridobiti
soglasje pristojne institucije za varstvo dediščine. To določilo ne
velja za kmetijsko rabo z običajnim oranjem. |
Soglasje
iste institucije si je potrebno pridobiti tudi k vsem posegom na območju
rezervata, razen k vzdrževalnim delom. |
Za
potrebe interventnih vozil morajo dovozi do stavb imeti nosilnost
najmanj 10 t osne obremenitve, širino najmanj 3 m in predpisane premere
krivin. Vsaka stavba mora biti dostopna najmanj z dveh strani. Hidranti
se morajo namestiti na oddaljenosti, ki je večja od 1/2 višine stavbe
oziroma ki meri najmanj 5 m. Graditi se mora z ognjevarnimi materiali
oziroma v požarnovarnih konstrukcijah. Stavbni prostori, v katerih se
zbira večje število ljudi, morajo imeti vsaj dva izhoda na prosto na
nasprotnih straneh. V bližini stavb se morajo urediti dostopi do vode
gramoznice. |
Po
končanem izkopu malih odsekov mora uporabnik gramoza takoj brežine
izdelati v končni obliki, kot je to določeno v grafičnem delu projekta. |
Dostopi
v javne prostore stavb morajo biti tako izdelani, da jih lahko
uporabljajo tudi osebe z invalidskimi vozički. |
Gradbeno–tehnična dokumentacija za vsako novogradnjo, dogradnjo ali
zunanjo ureditev, mora vsebovati tudi načrt hortikulturnega urejanja
okolice. |
6. Etape izvajanja UN
10. člen
|
Izvajanje gradenj in drugih ureditev za posamezne dejavnosti lahko
potekajo časovno neodvisno od drugih dejavnosti z izjemo na kop gramoza
navezane gradnje čolnarne, rampe za spust plovil v vodo in parkirišča v
njeni bližini ter urejanje kopališča. Zgoraj navedene izjeme se grade in
urejajo po zaključenem kopu obravnavane gramoznice ali vzporedno z
zaključevanjem del na posameznih odsekih kopa. |
Praviloma mora pred gradnjami in drugimi ureditvami biti izvedena zanje
potrebna komunalna oprema. |
7. Režim in začasna namembnost zemljišč,
ki se ne uredijo v prvih etapah
11. člen
|
Kmetijska zemljišča, na katera se predvideva širitev gramoznice, se
ohranjajo v dosedanji kmetijski rabi. Na teh zemljiščih se dopušča
izvajati raziskovalna in pripravljalna dela za kop gramoza in za končne
ureditve predvidene na tem delu območja. Preostala zemljišča se
ohranjajo v sedanjem stanju. Na njih se dopuščajo, če so kmetijska, ta
raba, in druge dosedanje rabe, ki niso v nasprotju s končno ureditvijo
gramoznice, ter pripravljalna dela za to ureditev. Dopušča se le
sanitarni in nujni vzdrževalni posek drevja in grmovja. |
V delu
obravnavanega območja, ki se nameni za rezervat, mora biti takoj po
uveljavitvi tega načrta k vsem posegom, razen k običajni kmetijski
obdelavi zemljišča in stavbnim običajnim vzdrževalnim delom, pridobljeno
soglasje pristojne institucije za varstvo dediščine. To določilo velja
tudi za posek drevja in grmovja, za urejanje parkirnih mest, gradnjo
ograje ter vrat v ograji in podobno. |
8. Obveznosti investitorjev in
izvajalcev pri izvajanju UN
12. člen
|
O
morebitnih najdbah arheoloških ali fosilnih ostankov morajo investitorji
ali izvajalci obvestiti pristojno institucijo za varstvo naravne in
kulturne dediščine in dela, ki bi utegnila ogrožati najdišče, se morajo
ustaviti. |
Za
delavce pri pridobivanju gramoza morajo veljati strogi varnostni ukrepi
glede ravnanja s stroji in gorivi ter mazivi. |
III. SPROTNE IN KONČNE DOLOČBE
UPORABNIKOV GRAMOZNICE
13. člen
|
Uporabnik gramoznice: |
– je
dolžan ob robu gramoznice zasaditi avtohtono drevje v območju, ki je
prikazano v grafični prilogi, |
–
(koncesionar) mora po končanem izkopu, po posameznih območjih, brežine
urediti kot je prediveno za končno stanje (nakloni, oblika, zaraščenost
ipd.). |
14. člen
|
UN je na
vpogled občanom na sedežu Mestne občine M. Sobota – oddelek za
infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe ter
Upravni enoti Murska Sobota. |
15. člen
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
16. člen
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
35003-94/00 |
Murska
Sobota, dne 24. aprila 2001. |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Slavic l. r. |
|