Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Benedikt na podlagi
16. člena
Statuta Občine Benedikt
(Uradni list RS, št. 98/06) na 2. izredni seji dne 10. 3. 2009 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za Terme Benedikt |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se
sprejme občinski podrobni prostorski načrt za Terme Benedikt (v
nadaljevanju OPPN), ki ureja območje severozahodno od naselja Benedikt,
ob lokalni cesti, ki pelje proti Sveti Ani. OPPN določa prostorske
ureditve, umestitve načrtovanih ureditev v prostor, pogoje za reševanje
gospodarske javne infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in
naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe. |
2. člen |
(vsebina OPPN) |
I. SPLOŠNI DEL
|
II.
BESEDILO ODLOKA |
III.
KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA Z GRAFIČNIMI NAČRTI |
1. Izsek iz
grafičnih prilog kartografskega M – 1: 5000 |
dela
prostorskega plana |
2. Območje
podrobnega načrta z obstoječim M – 1: 1000 |
parcelnim
stanjem |
3. Ureditvena
situacija s prikazom vplivov |
s sosednjimi
območji – DOF M – 1: 5000 |
4. Zazidalna
situacija M – 1: 1000 |
4.1
Karakteristična prereza A-A, B-B M – 1: 1000 |
5. Prikaz
ureditve glede poteka omrežij in M – 1: 1000 |
priključevanja
objektov na gospodarsko |
javno
infrastrukturo |
6. Prometno
tehnična situacija M – 1: 1000 |
7. Načrt
parcelacije M – 1: 1000 |
IV. POVZETEK GLAVNIH
TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
|
V. SEZNAM PRILOG
PODROBNEGA NAČRTA |
1. SEZNAM NOSILCEV
UREJANJA PROSTORA – SMERNICE IN MNENJA |
2. POVZETEK ZA
JAVNOST |
3. SEZNAM STROKOVNIH
PODLAG |
3. člen |
(načrtovalec OPPN) |
Občinski podrobni
prostorski načrt za Terme Benedikt je izdelalo podjetje URBIS d. o. o.
Maribor, Jezdarska ul. 3, Maribor, številka naloge 2007/LN-095. |
II. OPIS PROSTORSKE
UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM NAČRTOM |
4. člen |
(območje OPPN in opis
ureditev) |
Območje OPPN leži
severozahodno od naselja Benedikt, ob lokalni cesti, ki pelje proti
Sveti Ani. Na vzhodu meji na potok Drvanja, na južnem delu meji območje
na gozd, na zahodnem in severnem delu pa na najboljša kmetijska
zemljišča. Območje je v celoti nenaseljeno. Ob lokalni cesti na južnem
delu se nahajajo trije vrelci, pokriti z nadstrešnico, ob kateri je
asfaltirano parkirišče. |
Območje je določeno z
mejo območja urejanja, ki zajema parcele s številkami: |
337/3 – del, 338/4,
338/5, 340/4, 340/5, 340/7, 343, 410/2, 411/1, 411/4, 411/5, 411/6,
411/7, 420/3 – del, 421/2, 421/4,421/6, 422, 423/1, '423/2, 425 – del,
651/13, 651/2 – del, 651/3, 652, 654/1, 1143/1 – del, 1148/3 – del,
1148/5 – del, 1151/3 – del vse k. o. Benedikt. |
Velikost območja je
100 770 m2. |
Na obravnavanem
območju je predvidena gradnja turističnega kompleksa namenjenega
zdraviliškemu turizmu, rekreaciji in prenočitvam z vsemi pripadajočimi
funkcionalnimi površinami. |
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
(vplivi in povezave
prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
Ureditveno območje
OPPN je prikazano v kartografskem delu. |
Območje je dostopno
iz naselja Benedikt po cesti proti Sv. Ani, mimo Benediške slatine je
preko javne poti povezava na Benediški vrh. |
V OPPN so opisani
tudi posegi in ureditve izven ureditvenega območja OPPN, ki so potrebni
za izvedbo gospodarske javne infrastrukture. |
6. člen |
(opis rešitev
načrtovanih objektov in površin) |
Umestitev v prostor
|
Investitor predvideva
izgradnjo kompleksa, ki se deli na tri glavne programske sklope:
|
– hotel s termami (wellnessom),
|
– apartmajsko
naselje, |
– športno,
rekreacijski, parkovni program. |
Hotel je lociran ob
severozahodnem robu območja, proti vzhodu se širijo terme (wellness),
apartmajsko naselje se razprostira po griču na skrajnem jugu parcele,
med njima poteka cesta, ki se diskretno razširi v parkirišče, ki pokriva
potrebe term (welnessa), apartmajev ter športnih površin. |
Glavne peš,
interventne povezave med posameznimi sklopi kot promenade potekajo v
smeri sever-jug od hotela do apartmajev in od apartmajev do term (wellnessa).
|
Naknadno poteka cesta
še po severni meji območja. Slednja služi kot dostava za hotel in dostop
do kmetij severno od območja. |
Športne,
rekreacijske, parkovne površine se zajedajo v grič na zahodu območja.
|
Vrste dopustnih
dejavnosti (povzeto iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti,
Uradni list RS, št. 69/07): |
G) Trgovina,
|
I) Gostinstvo,
|
R) Kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, |
Vrste dopustnih
gradenj: |
– gradnje novih
objektov, |
– rušitve,
|
– spreminjanje
namembnosti, |
– rekonstrukcija
objektov in naprav, |
– gradnja objektov in
naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, |
– postavitev
nezahtevnih in enostavnih objektov, |
– urejanje in
vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic, |
– gradnja, ki
odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi
in objektov, |
– nadzidave in
dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in
povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, pri čemer mora biti najvišja
etažnost prilagojena etažnosti okoliških objektov, |
– tekoča vzdrževalna
dela na objektih in napravah. |
Vrste dopustnih
objektov: |
– nestanovanjske
stavbe za potrebe turizma in športa, |
– nezahtevni in
enostavni objekti, |
– reklamni objekti
kot usmeritve v prostoru, |
– objekti in naprave
energetske, komunalne in prometne infrastrukture. |
7. člen |
(pogoji in usmeritve
za projektiranje in gradnjo) |
Dimenzije in
umestitve objektov v prostor, tlorisni in višinski gabariti ter velikost
in zmogljivost objektov so prikazani na grafičnih načrtih. |
Lega objektov na
zemljišču in dimenzije so prikazani na grafičnem načrtu List št. 4.
|
Hotel s termami (wellnessom)
|
Osnovna organizacija
tega sklopa poteka okoli jeder. Vsak del ima svoje. Ob obeh se grozdasto
nizajo volumni, ki tudi predstavljajo posamezne programe. |
Hotel je zasnovan kot
skupek mas, katerih gabariti gradirajo od P+4 do P+2. Objekt je
podkleten, poleg tehničnih prostorov je garažna hiša, ki pokriva potrebe
hotela. Ob vstopni dovozni cesti A so locirana nepokrita parkirišča za
zaposlene na površini. |
Glavna lamela hotela
je sestavljena iz več osno zamaknjenih volumnov različnih višin in je
orientirana S-SZ – J-JV. |
Hotel ima poleg
stranskih svoje glavno komunikacijsko jedro. Le-to povezuje javni
program hotela, konferenčni center ter krake sob (v nadstropjih).
Neposredno je z vmesnim členom, z atrijem, povezano z jedrom v termah (welnessu).
|
Ob slednjem so kot
jasno definirane mase grozdasto nanizani štirje sklopi term (welnessa).
|
Terme (wellness) so
ravno tako kot hotel podkletene s tehničnimi prostori ter z vhodnim
delom. Le-ta je povezan s parkirišči na prostem. |
Apartmaji
|
Predvidenih je 22
objektov z apartmaji. V vsakem objektu so predvideni 4 apartmaji
različnih velikosti, kar skupaj predstavlja 88 apartmajev, oziroma cca
264 ležišč. Potrebno število parkirnih mest je 84, ki so predvidena ob
javni poti (704901). Število apartmajev se glede na njihovo velikost
lahko spremeni. |
Center apartmajskega
naselja predstavlja javni objekt z restavracijo (gostiščem), ki je s
promenado povezan s sosednjimi programi. Med njimi poteka interventna,
pešpot, ki povezuje apartmaje in parkirišča ter ostale zelene površine
(otroško igrišče). |
Športno,
rekreacijski, parkovni program |
Predviden je na
vzhodni strani griča, ki definira zahodno mejo območja. Ob igriščih za
tenis, badminton ipd. so predvideni K+P objekti s spremljevalnim
programom. Možna je ureditev parkovnih površin, rastlinjakov, paviljonov
in drugih podobnih objektov. |
Zunanja ureditev
|
Glavna vstopna točka
oziroma ploščad z izravnano potjo je oblikovana kot povezovalni člen med
novimi objekti – hotelom, termami (welness- om), bazenskim objektom,
parkirnimi prostori in parkovnimi površinami. Programska zasnova temelji
na zagotavljanju čim več površin za posedanje in druženje ter na
oblikovanju reprezentančnega vstopnega prostora. Vodilni in najbolj
prepoznavni motivi krajinske ureditve osrednjega dela je preoblikovan
teren. Trg pred hotelom je s tlakovanjem in ureditvijo povezan z odprto
tratno površino med objekti in tako zaobjema celovit prostor skupaj z
vstopnim rondojem v navezavi s parkirnimi površinami. Vstopni rondo je
oblikovan kot funkcionalna tlakovana površina z vodnim motivom – z
vertikalno aktivno vodo. Znotraj ureditve celotnega območja se pojavi
abstrakcija krožnega parterja, ki ga tvori krožni motiv lesenih kolov.
Tak krožni vertikalni motiv se pojavlja na različnih delih prostora in
izhaja iz podobe obstoječih ozelenjenih točk v okoliški pokrajini.
Drevesa, ki bodo zaradi gradnje kompleksa objektov Term Benedikt padla,
bodo tako na novo zaživela kot neke vrste prostorska inštalacija oziroma
poudarek. |
Programska zasnova
točk znotraj takšnih poudarjenih naravnih programskih točk se navezuje
na sprostitveno-zdraviliško dejavnost objektov novega kompleksa in s tem
omogoča drugačno doživljanje sicer klasičnih terapij in tretmajev v
naravnih wellness centrih (masaža v gozdni »sobi«, prostor za sprostitev
in jogo, pogovorni prostori v naravi ipd.). Te programske točke se
pojavljajo kot jase znotraj gozda in vsaka od njih opredeljuje nek
prostorski izstopajoči in prepoznavni element oziroma skupek elementov
(vodno zrcalo, krožni motiv lesenih kolov, čista tratna ploskev sredi
podrasti, presvetlitev v gozdni vegetaciji idr.). V delu ureditve
neposredno ob bazenskem objektu, kjer je zunanji bazen, se v prostor
umesti leseno teraso z ležalniki. Rob gozda proti apartmajskemu naselju
opredeljujejo zamaknjene linije striženih grmovnic, ki vizualno
omejujejo in zaključujejo prostor hotelskega kompleksa, hkrati pa
omogočajo dostop oziroma prehod skozi. Obstoječi vitalni gozdni sestoji
se v čim večji meri ohranjajo. |
V sklopu parkovnih
površin so v skladu s potrebami in zahtevami požarne varnosti urejene
tudi utrjene površine za intervencijo. Prezračevalni jaški iz nekaterih
podzemnih prostorov so oblikovani v dolge sedalne elemente, ki kot taki
ne izstopajo v celostni ureditvi območja. |
Parkirni prostori so
zasnovani na skrajnem robu, s preoblikovanjem terena pred njimi oziroma
ob njih se jih bo skušalo vizualno skriti. Zasnova predvideva tudi močno
drevesno zasaditev na robovih, tako da bodo parkirišča dajala vtis, kot
da so sestavni del gozdnih površin in ne samo funkcionalno zemljišče za
obiskovalce. Kot varianta je možna tudi izvedba dodatnih parkirnih
prostorov v travnati izvedbi. |
8. člen |
(usmeritve glede
posegov na obstoječih objektih) |
Znotraj območja
obdelave ni obstoječih objektov, razen v sklopu Benediške slatine.
Preureditev teh objektov ob vrtini se natančneje opredeli v projektni
dokumentaciji. |
Po izgradnji na
osnovi tega OPPN so dopustni posegi, ki so opredeljeni v 6. členu pod
pogoji iz 7. člena. |
9. člen |
(pogoji za izvedbo
vzdrževalnih del) |
Z izvedbo
vzdrževalnih del se ne sme spreminjati delov ali celotne fasade
objektov. Zunanje dele klimatskih naprav je potrebno načrtovati in
namestiti na fasado tako, da ne bodo vidni in s svojim obratovanjem ne
bodo vplivali na kakovost bivalnega in delovnega okolja. |
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
10. člen |
(pogoji za prometno
urejanje) |
Predmetno območje
pozidave bo dostopno iz južne strani preko rekonstruirane javne poti št.
704901 Benedikt–smer Slatina in iz severne strani preko nove dovozne
»ceste A. Obe se na vzhodnem koncu priključujeta na lokalno cesto štev.
203062, Benedikt–Sv. Ana, katera predstavlja tudi omejitev na vzhodnem
robu območja. |
Za potrebe
obravnavane pozidave oziroma območja, je potrebno: |
– rekonstruirati
oziroma dograditi obstoječo javno pot št. 704901, Benedikt–smer Slatina,
v dolžini cca 400,00 m, z elementi: |
–
vozišče 2x3,00 m …… 6,00 m |
– pločnik
(skupna peš in 2x3,00 m …… 6,00 m |
kolesarska pot) |
----------------------------------------------------------- |
SKUPAJ 12,00 m |
– izgraditi novo
dovozno »cesto A« ob severnem robu območja v dolžini 280,00 m, z
elementi: |
–
vozišče 2x3,00 m …… 6,00 m |
– pločnik (južna
stran) 1x2,00 m …… 2,00 m |
– parkiranje os.
vozila (severna 1x5,00 m …… 5,00 m |
stran) v dol.
150 m |
– parkiranje
avtobusi (severna …… 3,00 m |
stran) v dolžini
60,00m |
------------------------------------------------------------ |
SKUPAJ 13,00 m ali |
11,00 m |
– izgraditi novo
povezovalno »cesto B« kot dovozno cesto do hotelskega kompleksa in
povezavo med javno potjo in »cest A«, z elementi: |
–
vozišče 2x3,00 …… 6,00 m |
– izgraditi novo
dovozno cesto C, kot odcep od ceste A do hotelskih objektov v dolžini
70,00 m, s širino vozišča 6,00 m; |
– izgraditi nove
povezovalne in interventne poti v širini 3,50 m in 1,50 m, v območju
apartmajske povezave. |
Prometni režim
|
v prometnem smislu je
primarna prednostna smer lokalne ceste Benedikt–Sv. Ana, na katero se
tako javna pot, kot »cesta A«, prometno podrejeno priključuje.
|
»Cesta B« se na
severnem in južnem koncu prometno podrejeno priključuje. |
Parkiranje
|
Za potrebe
parkiranja, oziroma odstave vozil je potrebno izgraditi nivojska in
izven- nivojska parkirišča. |
Število parkirišč je
določeno glede na namembnosti objektov (hotel, apartmaji) in glede na
število koristnikov termalnih kopališč. |
Za te potrebe je
potrebno izgraditi parkirne ploščadi, severno in južno od javne poti, in
sicer s kapaciteto 165 PM na severni strani in 147 PM na južni strani. V
območju parkirišč so drevesa na presledku 8,5 m. |
Ob severni strani
»ceste A« je predvidenih še 60 PM za zaposlene (pravokotno parkiranje)
in 4 PM za avtobuse (vzdolžno parkiranje). |
Za goste hotela so
parkirne površine predvidene v podzemni garaži s kapaciteto 131 PM.
Dovoz (izvoz) sta iz južne in severne strani. |
Pešci in kolesarji
|
Pešci in kolesarji so
ob južni poti vodeni ločeno od vozišča na posebnih skupnih peš in
kolesarskih poteh. |
Ob »cesti A« so pešci
vodeni ločeno od vozišča po južnem pločniku, kolesarji pa na vozišču.
|
Znotraj območja so
oboji vodeni po posebnih peš, kolesarskih in interventnih poteh.
|
Dostava, intervencija
in komunalna oskrba je zagotovljena preko opisane cestne infrastrukture
ter intervencijskih poti. Slednje morajo biti dimenzionirane za prevoze
s tipičnim tovornim vozilom. |
Javni prevozi
potnikov bodo možni po rekonstruirani lokalni cesti Benedikt–Sv. Ana.
Prevozi hotelskih gostov pa tudi po opisanih cestah. |
Skupna določila:
|
– vse povozne in
pohodne površine – pločniki, kolesarske poti, parkirne ter manipulativne
površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim
odvodnjavanjem padavinskih voda |
– pločniki in
kolesarske steze ob posameznih cestah so višinsko ločeni od vozišča z
dvignjeno obrobo iz robnikov |
– kinematični
elementi v križiščih morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot
tudi komunalnemu 3-osnemu vozilu |
– za celotno območje
morajo biti predvideni ustrezni dostopni elementi brez arhitekturnih
ovir za potrebe invalidnih oseb |
– možna je fazna
izvedba, vendar mora vsaka faza predstavljati funkcionalno in
prometno-tehnično zaključeno celoto. |
11. člen |
(pogoji za komunalno,
energetsko in komunikacijsko urejanje) |
Uvodne določbe
|
Obravnavano območje
je komunalno neopremljeno. Za napajanje predvidene zazidave je potrebno
zgraditi celovito infrastrukturno omrežje, ki se naveže v obstoječe
omrežje. |
Predmetni načrt
podaja konceptualne rešitve, ki so povzete iz idejnih zasnov oziroma
narejene na podlagi smernic posameznih upravljavcev. |
Detajlne rešitve se
obdelajo v projektni dokumentaciji. Zaradi navedenega lahko pride do
odstopanj pri posameznih rešitvah opredeljenih v tem načrtu.
|
Odstopanja so lahko v
trasah posameznih vodov oziroma rešitvah, ki so posledica ustreznejših
tehničnih rešitev, težav pri pridobivanju zemljišč ipd. |
Pred pričetkom del
oziroma nadaljnjih fazah načrtovanja je potrebno na terenu zakoličiti in
določiti natančno lego obstoječih komunalnih vodov. Eventualne
prestavitve in zaščite se izvedejo v skladu s pogoji posameznih
upravljavcev. Izvesti jih je potrebno pred pričetkom del, da se zagotovi
nemotena oskrba za obstoječe odjemalce. |
Oskrba z vodo
|
Za zagotovitev
zadostnih količin pitne vode in požarno zaščito je potrebno zgraditi
primarni cevovod z navezavo na magistralni cevovod Lenart–Benedikt,
odcep za Gornjo Radgono. |
Dolžina cevovoda je
cca 2.200 m, predviden premer DN 150. |
Cevovod ni predmet
OPPN in se obdela ločeno. |
V končni fazi se
izvede še navezava na magistralni cevovod iz smeri Sveti Trije Kralji,
dolžine cca 1.500 m. |
V območju zazidave je
potrebno zgraditi krožni vodovodni sistem ustreznega premera.
|
Odvod odpadnih vod
|
Za odvod odpadnih vod
je potrebno zgraditi ločen kanalizacijski sistem. |
Fekalne odpadne vode
se zbirajo ločeno in se preko ustrezno dimenzioniranega kanala
priključijo na obstoječo kanalizacijo naselja Benedikt, ki se zaključi s
čistilno napravo. Na osnovi proučitev v fazi izdelave projektne
dokumentacije se določijo tudi potrebni ukrepi na obstoječem
kanalizacijskem omrežju in čistilni napravi. Izvedba le-teh ni predmet
tega naročila. |
Padavinske odpadne
vode iz obravnavanega območja se vodijo ločeno v bližnji vodotok
(odvodni jarek ali Drvanjo), delno se lahko predvidi tudi razpršena
odvodnja po terenu. Padavinske vode iz parkirišč in manipulativnih
površin mora biti urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in
lovilcev olj. |
Izpusti v vodotok
morajo biti izvedeni tako, da izpustna glava ne sega v svetli profil
vodotoka. Iztok mora biti protierozijsko zavarovan in opremljen s
protipovratno zaklopko. |
Celotna izvedba mora
upoštevati, da je območje občasno poplavljeno. |
Elektroenergetsko
omrežje |
Zaradi predvidene
gradnje je potrebno: |
– prestaviti
obstoječe SN in NN omrežje pred pričetkov del |
– zgradit novo TP
ustrezne izvedbe in moči |
– vključiti novo TP v
SN omrežje |
– zgraditi NN
priključke do posameznih objektov. |
Vsa križanja in
približevanja obstoječim in predvidenim elektro vodom se izvedejo v
skladu z zakonodajo in internimi predpisi upravljavca. |
TK omrežje
|
Zgraditi je potrebno
novo telekomunikacijsko omrežje z navezavo na obstoječe omrežje naselja
Benedikt. |
V območju se predvidi
položitev ustrezne TK kanalizacije, ki omogoča izvedbo optičnega TK
omrežja. |
Ogrevanje
|
Predvideni objekti se
lahko ogrevajo iz skupnega toplotnega vira ali individualno. Toplotni
vir je lahko termalna voda, električna energija, izvedba toplotnih
črpalk in drugih alternativnih virov. |
Dopustna je tudi
izgradnja kotlovnice na plin ali naftne derivate, skladiščenje goriva je
lahko podzemno ali v kletnih prostorih ob upoštevanju veljavne
zakonodaje in poplavnosti območja. |
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
12. člen |
(varstvo kulturne
dediščine) |
Na obravnavanem
območju ni enot nepremične kulturne dediščine. Predhodne arheološke
raziskave se po potrebi opravijo pred posegi v prostor. |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE |
13. člen |
(varovanje okolja,
ohranjanje narave) |
Varstvo pred hrupom
|
Skladno z veljavno
zakonodajo, se obravnavane parcele nahajajo v območju III. stopnje
varstva pred hrupom. |
Varstvo zraka
|
Pri izdelavi
projektne dokumentacije je potrebno upoštevati določila v skladu z
veljavno zakonodajo s tega področja. |
Varstvo voda
|
Vsi objekti s
pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z
morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. členom in 37. členom ZV-1,
odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine
vodotoka 5 m pri vodotokih 2. reda. Pas priobalnega zemljišča v območju
ureditve je treba v PGD označiti in kotirati. |
Vse odpadne vode
morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, če le-ta
obstaja. |
Projektna rešitev
odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti
usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne
občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07) in Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07). |
Padavinske vode iz
obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste ...) je treba, če ne
obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno
ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva
povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je
potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji
vodotok. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih
voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri
odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in
Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 45/07). |
Odvajanje čistih
padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v
skladu z 92. členom ZV (Uradni list RS, št. 67/02) in sicer na tak
način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z
urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...). |
Projektna rešitev
odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih
površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in
lovilca olj. Iz PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja
standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
Direktni izpusti v
vodotok morajo biti predvideni in izvedeni tako, da izpustna glava ne
sme segati v svetli profil vodotoka. Opremljena mora biti s
protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka
ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično
ustrezno obdelan in prikazan. |
V območju ureditve
Term je potrebno predvideti ureditev struge Drvanje s širino dna 1.5 m,
naklonom brežin 1:2 in desnim robom brežine na koti min. 242.30 m n.v.
|
Pri morebitni
izgradnji nasipa preprečimo odvajanje zalednih in padavinskih vod nazaj
v Drvanjo, zato je potrebno izdelati celostno vodnogospodarsko zasnovo
ureditve odvodnje padavinskih vod na območju načrtovanih Term.
|
Iz projektne
dokumentacije za pridobitev vodnega soglasja mora biti iz tekstualnega
in grafičnega dela jasno razviden način odvajanja padavinskih odpadnih
voda in način ogrevanja objektov. |
V primeru ogrevanja
objekta s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot toplotni vir
podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska
sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti
vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v
skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-1, izda
vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno
dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
|
V primeru da gre za
gradnjo bazenskega kopališča, kjer ne bo odvzem vode iz javnega
vodovodnega omrežja, bo v skladu s 125. členom ZV-1 potrebno pridobiti
tudi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za dejavnost bazenskih
kopališč, oziroma če gre za rabo termalne vode za potrebe kopališč je
potrebno pridobiti koncesijo. Vodno pravico (vodno dovoljenje, oziroma
koncesijo) je potrebno pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
|
Protipoplavna varnost
|
Območje se nahaja v
poplavnem območju Drvanje. Izvesti je potrebno ustrezne protipoplavne
ukrepe, in sicer: |
– ureditev struge
Drvanje v območju urejanja, |
– objekti morajo biti
locirani min. 0.5 m nad koto 100-letnih poplavnih vod, |
– izgradnja ustreznih
protipoplavnih nasipov, |
– z izvedbo se ne sme
poslabšati protipoplavno varnost objektov in naprav gor vodno in ne sme
priti do drugih škodljivih vplivov na okolje. |
Investitor mora
upoštevati dejstvo, da je lahko območje občasno preplavljeno. Zato mora
ob izgradnji in obratovanju objekta izvesti vse ukrepe, da v primeru
poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se
ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih
škodljivih vplivov na okolje. |
Za potrebe izgradnje
Term Benedikt je bila izdelana vodnogospodarska študija, katere predlogi
trajne rešitve vodnogospodarskih ureditev so bili pri izdelavi OPPN v
celoti upoštevani. |
Pri protipoplavnih
ukrepih je potrebno upoštevati dvig celotnega kompleksa nad koto 100
letnih vod in cca 0,5 m varnostnega nadvišanja (min. 242.20 m n.v.)
oziroma izvedbo visokovodnih nasipov. |
Nove mostove je
potrebno predvideti na koti min 242.30 m n.v. (južni) in 242.70 m n.v.
(severni). |
Ravnanje z odpadki
|
Odvoz in zbiranje
odpadkov je potrebno urediti v skladu z veljavno zakonodajo.
|
Lokacije za ločeno
zbiranje odpadkov so predvidene na javnih mestih. |
Na javnih površinah
je potrebno zagotoviti zadostno količino košev za odpadke. |
Ohranjanje narave
|
Na območju podrobnega
prostorskega načrta ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij
pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
Sestavni del OPPN je
okoljsko poročilo. V skladu z usmeritvami iz okoljskega poročila je
potrebno zagotoviti naslednje omilitvene ukrepe: |
Gozd |
– Stavbe oziroma
njihovi najbolj izpostavljeni deli, morajo biti odmaknjene vsaj 12 m,
ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti
odmaknjeni od meje gozda, ki jo predstavlja rob ureditvenega območja
predlaganega OPPN, vsaj 1 m. |
– Investitor oziroma
lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z
gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč. |
– Po končani gradnji
je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na
okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih
površinah. Teren ob objektu, je v delu, kjer je gozd, potrebno
vzpostaviti v prvotno stanje. |
– V okviru OPPN naj
se na novo nastali gozdni rob zasadi z avtohtonimi grmovnicami ter se
tako oblikuje zaprt gozdni rob. |
Tla |
– Poseganje v tla naj
se izvaja le na območju OPPN. |
– Humus z območja
gradnje se odstrani in deponira za kasnejšo sanacijo in rekultivacijo.
|
Zrak |
– Izvajati je
potrebno ukrepe za prekomerno onesnaženje zraka v času gradnje v skladu
z okoljskim poročilom. Ukrepi v času obratovanja niso potrebni.
|
Hrup |
– Izvajati je
potrebno ukrepe za preprečitev prekomernih obremenitev s hrupom v času
gradnje v skladu z okoljskim poročilom. Ukrepi v času obratovanja niso
potrebni. |
Svetlobno
onesnaževanje |
– Ureditev javne
razsvetljave mora upoštevati določila veljavne zakonodaje. Uporabijo se
lahko samo svetilke s svetlobnim tokom navzdol. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
14. člen |
(ukrepi za obrambo
ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
Gradnja zaklonišč je
obvezna za vzgojno-varstvene ustanove za več kot 50 otrok, prostore
rednega izobraževanja za več kot 100 udeležencev izobraževalnega
programa, javne telekomunikacijske in poštne centre, nacionalno
televizijo in radio, javni potniški železniški promet, prostore za delo
državnih organov. V muzejih, galerijah, arhivih in knjižnicah
nacionalnega pomena se gradijo zaklonišča kot depoji. Za vse ostale
objekte je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo. |
Skladno z 22. členom
Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07) je (so):
|
– zagotovljena
količina 10 l/sekundo vode za gašenje; |
– zagotovljeni odmiki
med objekti, eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) morajo
biti opredeljeni v študiji požarne varnosti za posamezni objekt;
|
– stavbe morajo biti
projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število
ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah,
ki omogočajo hiter in varen umik; |
– iz grafičnega
načrta št. 6 so razvidne intervencijske poti in smeri dostopov oziroma
dovozov za intervencijska vozila, ki omogočajo prevoznost za tipična
vozila (3-osni tovornjak za odvoz smeti, gasilsko vozilo). Takšnim
obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije;
|
– v okolici ni
obstoječih industrijskih objektov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati
zaradi zmanjšanja požarnega tveganja. |
Doseganje predpisane
ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti in
posameznih načrtov projektne dokumentacije, ki morajo biti izdelani
skladno z veljavnimi predpisi. |
Pri pripravi
projektne dokumentacije PGD je obvezna izdelava študije požarne varnosti
za posamezno fazo izvedbe, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja je potrebno pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam
od Uprave RS za zaščito in reševanje. |
VIII.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA
IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA |
15. člen |
(etapnost gradnje) |
OPPN se
lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Posamezna
etapa se mora izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve in izgradnje
potrebne prometne, energetske ter komunalne infrastrukture. |
IX.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
16. člen |
(odstopanja) |
Odstopanja:
|
– v tlorisnih
gabaritih objektov so možne širitve, ki so označene v grafičnem načrtu
št. 4; |
– možna je izvedba
manjših tlorisnih gabaritov kot so zarisani; |
– možno je povečanje
zarisanih tlorisnih gabaritov in širitev le-teh za + 2,00 m;
|
– tlorisne gabarite,
vključno s širitvami in dopustnimi odstopanji se lahko presega z
balkoni, vetrolovi, izzidki, nadstreški, napušči, stopnicami;
|
– v višinskem
gabaritu so tolerance + / - 2,00 m, višji so lahko poudarki v
arhitekturi ali posamezni deli s strojno opremo; |
– možno je
preoblikovanje parkirnih površin skladno s potrebami investitorjev in ob
upoštevanju pogojev OPPN, |
– možno je odstopanje
pri cestnem, komunalnem in energetskem urejanju (trase, rešitve …),
kolikor te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo vsebinskega
koncepta OPPN, oziroma če s spremembo soglašajo pristojni nosilci
urejanja prostora; |
– predvidena je
izvedba dodatnih vrtin, ki jih je možno v skladu s projektno
dokumentacijo locirati kjerkoli znotraj območja OPPN. |
X. OBVEZNOST
INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV |
17. člen |
(obveznost ob
pripravi projektne dokumentacije) |
Pri pripravi
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo
gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN mora
investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
|
Pred začetkom gradnje
je potrebno pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak predvideni
objekt. |
18. člen |
(obveznost v času
gradnje) |
V času gradnje imajo
investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
– pred začetkom del
morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske
in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in
zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, |
– zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba
bližnjih objektov in zemljišč, |
– promet v času
gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na
obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne
bo poslabšala, |
– sprotno kultivirati
območje velikih posegov (nasipi, vkopi), |
– v skladu z
veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne
negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, |
– zagotoviti nemoteno
komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
|
– v času gradnje
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega
onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi
škodljivih snovi, |
– v primeru nesreče
zagotoviti takojšnje usposobljene službe, |
– vzdrževati
avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja, |
– zagotoviti sanacijo
zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico
objektov, |
– sanirati oziroma
povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v
času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. |
Vsi navedeni ukrepi
se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih
nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob
upoštevanju veljavne zakonodaje. |
XI.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA NAČRTA |
19. člen |
(veljavnost OPPN) |
OPPN
velja do izvedbe prostorske ureditve, ki je predvidena na osnovi tega
načrta. |
20. člen |
(vpogled OPPN) |
OPPN je
na vpogled na Občini Benedikt. |
21. člen |
(uveljavitev odloka) |
Ta odlok začne
veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 35054-001/2007-39 |
Benedikt, dne 11.
marca 2009 |
Župan |
Občine Benedikt
|
Milan Gumzar l.r. |