Na podlagi določb 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena Statuta občine Pesnica (MUV, št. 6/99) je Občinski svet občine Pesnica na svoji 13. seji, dne 8. junija 2000, sprejel

O D L O K

o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Pesnica

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju PUP) v občini Pesnica, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 749/99.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo besedilo in grafične priloge.

Tekstualni del obsega:

- obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor

Grafični del obsega:

- Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Pesnica v merilu 1:25000

- Prikaz prostorskih in prometnih meril in pogojev na katastrski podlagi v merilu 1:5000

- Prometno omrežje v merilu 1:25000

- Situacije komunalne in energetske infrastrukture v merilu 1:25000

3. člen

Območje, za katerega veljajo določila tega PUP-a, obsega celoten prostor občine Pesnica, razen za dele ureditvenega območja naselja Pesnica pri Mariboru ter druga območja, ki se urejujejo s prostorskimi izvedbenimi načrti. Za območja, kjer se predvideva urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti, določa merila in pogoje za posege v prostor do sprejema prostorskih izvedbenih načrtov.

4. člen

Osnovna izhodišča tega prostorskega izvedbenega akta so usmeritev v zgoščevanje obstoječih naselij ali zaselkov in s tem postopno zmanjševanje obsega prostih gradbenih parcel v naseljih, dosledno spoštovanje krajinskih značilnosti, racionalizacija infrastrukturnega omrežja kot posledica ekološke discipline ter izboljševanje kvalitete bivalnega okolja in ustvarjanje identitete naselja tudi skozi izboljševanje socialnih stikov prebivalcev z ureditvijo centralnega dela naselij.

II. ČLENITEV OBMOČJA IN FUNKCIJA OBMOČJA

5. člen

Obravnavano območje celote je sestavljeno iz petih ureditvenih območij naselij ter odprtega prostora.

Ureditvena območja naselij so:

1. Dolnja Počehova

2. Jakobski dol

3. Jarenina

4. Pernica

5. del naselja Pesnica pri Mariboru.

6. člen

Naselja imajo pretežno stanovanjsko funkcijo, določena centralna funkcija se usmerja v oblikovana središča naselij kot dopolnitev pretežne namembnosti in ne sme povzročati motenj v okolju.

Odprti prostor predstavljajo kmetijske površine, gozdovi, vodotoki, prometne površine in obstoječa stavbna zemljišča razpršene gradnje.

7. člen

Spremembe namembnosti objektov so dopustne v taki meri, da ne spreminjajo ali ogrožajo pretežne namembnosti območja ali naselja.

8. člen

Pri vseh posegih v prostor, za katere ni možno izdelati lokacijske dokumentacije na osnovi določil tega odloka, je potrebno izdelati posebne strokovne podlage, na osnovi katerih se opredelijo podrobnejši pogoji za poseg v prostor. Stroški izdelave strokovnih podlag bremenijo investitorja.

III. SKUPNA IN POSEBNA MERILA TER POGOJI

9. člen

Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja, v kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

10. člen

Cilj je zagotavljati gradbene parcele z instrumentom dopolnilne gradnje.

Z dopolnilno gradnjo zapolnjujemo vrzeli v obstoječi zazidavi v naseljih, zaselkih ali v razpršeni gradnji. Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožajo funkcionalno in oblikovno homogene morfološke enote.

Obstoječo novejšo zazidavo predimenzioniranih in arhitektonsko neprilagojenih objektov je potrebno ustrezno sanirati s postopno rekonstrukcijo fasad, z zasaditvijo ali z definiranjem novega roba naselja.

11. člen

Za urejanje večjih območij, namenjenih novi pozidavi in vzpostavljanju novega središča naselja, je potrebno izdelati posebne strokovne podlage, ureditveni ali zazidalni načrt. Posebne strokovne podlage potrdi pristojni občinski organ. Za večje območje se šteje območje, kjer je možno zgraditi več kot dve hiši oziroma je večje kot 2000m2 (0,2 ha). Posebne strokovne podlage se izdelajo na območju, kjer je možno graditi do 10 individualnih stanovanjskih hiš, za 10 in več hiš pa je potrebno izdelati prostorski izvedbeni načrt. Posebne strokovne podlage morajo vsebovati:

- opis naravnih in ustvarjenih razmer na območju,

- prikaz obstoječe in predvidene rabe prostora,

- ugotovitev vplivov predvidenih prostorskih ureditev na okolje,

- zazidalno situacijo, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja in objektov ter

- situacijo z rešitvami prometne in komunalne infrastrukture.

12. člen

Na plazovitih in vodnatih terenih (hidromelioracije, akumulacijska jezera, vodotoki) je potrebno zagotoviti predhodno geotehnično mnenje k posegu, ki je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije. Stroški izdelave geotehničnega mnenja bremenijo investitorja.

13. člen

Pri gradnji objektov je potrebno plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.

14. člen

Novi posegi v prostor za javne namene ali na javnih površinah in prenove javnih objektov ali javnih površin morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.

Merila in pogoji glede vrste posegov

15. člen

V območju, ki ga urejajo PUP so, razen če ni določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:

- novogradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave,

- spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne povzroča motenj v okolju, in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

- tekoča vzdrževalna dela na objektih,

- rušenje objektov,

- dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- postavitev mikrourbane opreme,

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

- postavitev pomožnih objektov (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje ...)na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov, tako da ni ovirana njihova redna raba,

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, rekreacijskih površin, peš poti in kolesarskih poti ter urejanje kmetijskih in gozdnih zemljišč,

- postavitev objektov za turistične namene, turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov,

- posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in objektov.

16. člen

Posebna merila in pogoji za središče naselja v ureditvenem območju naselja (Jakobski dol, Jarenina, Pernica)

V določenem urejenem središču naselja je dovoljeno spreminjati namembnost objektov le za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Gradnja novih objektov ali naprav, ki služijo kmetovanju ni dovoljena.

17. člen

Posebna merila in pogoji za ureditvena območja naselij z mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo (Jakobski dol, Jarenina)

V ureditvenih območjih naselij z mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo so poleg posegov iz 16. člena tega odloka dovoljeni še naslednji posegi:

- gradnja gospodarskih objektov in hlevov, vendar ne v določenem urejenem središču naselja

- postavitve pomožnih objektov za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetije.

Vse nove posege je potrebno podrejati kmetijski organizaciji prostora. Kmetijam je potrebno zagotoviti ustrezno velikost funkcionalnega zemljišča. Posameznim kmečkim dvoriščem je potrebno zagotoviti prost dostop do kmetijskih zemljišč.

Gradnja novih objektov za potrebe kmetijske proizvodnje je možna v okviru obstoječega funkcionalnega zemljišča ali na določenih območjih na robu naselja.

V okviru naselja je dovoljena dopolnilna dejavnost, ki se veže na primarno dejavnost (kmečki turizem, živilske predelovalne obrti, umetne obrti).

18. člen

Posebna merila in pogoji za stavbna zemljišča razpršene gradnje

Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje so dovoljeni naslednji posegi:

- novogradnje individualnih stanovanjskih objektov

- gradnje nadomestnih kmetij

- nadomestne gradnje stanovanjskih objektov, kjer je nov objekt postavljen v okviru stavbišča. Objekt se lahko zgradi tudi tik ob obstoječem objektu. Obstoječi objekt se mora takoj po vselitvi v novi objekt porušiti oziroma se lahko ohrani v izjemnih primerih, s pogoji preureditve, ki jih določa lokacijska dokumentacija. V takem primeru je potrebno predhodno predvideti tudi vključevanje starega objekta v novo stavbno celoto ter vse spremembe in stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja.

Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vknjiži v bremenskem listu zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana.

Nadomestni objekt mora ohranjati arhitekturne in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter kvalitetne ambientalne značilnosti prostora.

- rekonstrukcije, dozidave in nadzidave stanovanjskih objektov,

- gradnja gospodarskih objektov in hlevov,

- postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov tako da ni ovirana njihova redna raba, (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje ...),

- postavitve pomožnih objektov za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetije,

- postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov,

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- možno je spreminjanje namembnosti objektov iz stanovanjskih v počitniške. Obratno je možno le v primeru, ko so zagotovljeni vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za novogradnjo stanovanjskega objekta.

Izjemoma je možna ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti, pri čemer je treba ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto.

19. člen

Posebna merila in pogoji za območja, ki so namenjena

kmetijstvu

Na površinah, namenjenih za kmetijstvo, so razen primarne rabe, možni naslednji posegi:

- melioracije, ki so predvidene v prostorskem planu lokalne skupnosti in se urejajo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev

- začasni posegi (izkopi, prekopi) za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture

- postavitev pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in so namenjeni kmetijski dejavnosti

- postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam. Dovoljeno jih je postavljati na prometno dostopnih zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje

- določitev funkcionalnih zemljišč k obstoječim objektom

- postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov

- sanacija površinskih kopov naravnih surovin.

Lokacijska dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno posega

- postavitev nadstreškov ob postajališčih javnega prometa

- postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti

- gradnja objektov za potrebe zaščite in reševanja.

20. člen

Posebna merila in pogoji za območja, ki so namenjena gozdarstvu

Na površinah, namenjenih za gozdarstvo so razen primarne rabe, možni naslednji posegi:

- krčitve gozdov in izkoriščanje gozdov, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali v obore za rejo divjadi. K dovoljenju za poseg v gozd ali gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije;

- začasni posegi (izkopi, prekopi) za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture;

- postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam. Dovoljeno jih je postavljati na prometno dostopnih zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje;

- postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov

- sanacija površinskih kopov naravnih surovin. Lokacijska dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno posega;

- postavitev nadstreškov ob postajališčih javnega prometa

- postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti

- gradnja objektov za potrebe zaščite in reševanja.

21. člen

Posebna merila in pogoji za vodna zemljišča

Na vodotokih so dovoljeni naslednji posegi:

- vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami,

- vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti, kadar je to predvideno v planskem aktu občine,

- čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave

- oživljanje reguliranih vodotokov ter njihova renaturacija

- postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti.

Vsi posegi morajo biti sonaravno urejeni in v skladu z Zakonom o vodah.

Za vse posege je potrebno pridobiti soglasje Uprave za varstvo narave.

22. člen

Posebna merila in pogoji za območja, za katera bodo izdelani

prostorski izvedbeni načrti

Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do sprejetja prostorskih ureditvenih načrtov dovoljeni naslednji posegi:

- novogradnje znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta,

- sprememba namembnosti za stanovanja in centralne dejavnosti,

- postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču objektov in kmetij,

- dela, ki so povezana s pripravo in izdelavo prostorskih ureditvenih načrtov.

Merila in pogoji za oblikovanje

23. člen

Morfološka merila za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje

A. Gručasta naselja (Jakobski dol)

Potrebno je ohranjati gručasto zasnovo naselja, ki temelji na križno razvejanih komunikacijah, ki se stekajo v izoblikovanem jedru.

Potrebno je ohranjati značilno obliko vaškega robu. Potrebno je ohranjati odprte prehode med kmetijami in prehode iz naselja v krajino. Pri rekonstrukciji posameznih delov naselja in posameznih kmetij je potrebno ohranjati obstoječo merilo objektov v obstoječih gručasto oblikovanih kmečkih dvoriščih.

B. Vrstna strnjena naselja (Jarenina, Pernica)

Potrebno je ohranjati značilnosti eno ali dvostranske obzidave ceste. Varovati in ohranjati gradbeno linijo objektov postavljenih pravokotno na osrednjo vaško cesto. Potrebno je ohranjati značilno razporeditev kmečkega doma, ki se linearno členi v kmečki dom, gospodarska poslopja in pomožne objekte ter predstavlja tip kmetije postavljene pravokotno na vaško ulico.

Potrebno je ohranjati obstoječo ulično fasado naselja.

C. Območja novejših stanovanjskih hiš (Dolnja Počehova, del naselja Pesnica pri Mariboru)

Potrebno je upoštevati:

- lega objektov lahko od ulične gradbene linije odstopa največ 1 m

- orientacija objekta se določi glede na posamezni primer, vendar mora biti enaka za objekte v gradbeni liniji

- odmik od sosednje parcele je minimalno 4 m

- odmik od sosednjega objekta je minimalno 8 m.

Navedeni odmiki ne veljajo za pomožne objekte.

D. Osamele kmetije

Pri gradnji novih objektov v okviru osamelih kmetij je potrebno spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine. Pri gradnji novih objektov večjih dimenzij jih je potrebno postaviti kot novo gručo, jo ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko.

Merila in pogoji za lego objektov, oblikovanje stavbne mase in uporabo gradbenih materialov

24. člen

Stanovanjski objekti v gručastih naseljih (Jakobski dol), vrstnih strnjenih naseljih (Jarenina, Pernica) in posameznih kmetijah

Tlorisno razmerje:

- objekt v gruči: tloris podolgovat, razmerje (širina:dolžina) 1:1,8

- objekt na slemenu: razmerje 1:2 do 1:3

Možno je oblikovanje objekta "na vogel" ali "v ključ", kjer je to prostorsko logično.

Višina oz. etažnost objektov:

Objekt je lahko pritličen ali pritličje in mansarda. Možno je tudi visoko pritličje. Kjer bo mansarda izkoriščena, naj bodo okna na stanovanjskih stenah, izjemoma na strehi.

Vhod:

Vhod mora biti obvezno na daljši stranici.

Streha:

Simetrična dvokapnica s čopi. Sleme naj bo vzporedno z daljšo stranico objekta. Naklon strehe je 38-45°. Kritina mora biti temna. Priporočljiva je opeka ali materiali podobnega izgleda. Napušči: morajo biti široki minimalno 0.5 m.

Stene:

Gladko ometane v svetli barvi.

Izjemoma se določene novogradnje lahko oblikujejo tudi v kontrastu z obstoječim okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar želimo:

- poudariti vsebinsko ali funkcionalno različnost novogradnje z enotnim okoljem,

- vzpostaviti prostorsko dominanto za poenotenje oblikovane heterogenosti okolja,

- doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti ob prometnih vozliščih na zaključkih stavbnega niza.

Način tovrstnega oblikovanja ni možen, kadar gre za objekte v bližini kulturnih spomenikov in na območjih, ki imajo pretežno historični izvor.

25. člen

Območja novejših stanovanjskih hiš (Dolnja Počehova, del Pesnice pri Mariboru)

Oblikovanje in tipologija objektov mora povzemati lokalne značilnosti: material, kritina, naklon strehe, barve.

Etažnost je lahko največ K+P+M. V primeru nagnjenega terena (nad 15 %) je lahko klet največ do polovice etaže nad raščenim terenom.

26. člen

Pri urejanju središča naselja oz. osrednjega tržnega prostora je potrebno povzemanje ambientalnih kvalitet in obstoječe zasnove. Nove ureditve morajo obstoječo dopolnjevati ali izboljševati. Urejanje središča naj bo usmerjeno v adaptacije in preureditve. Za novogradnje in prenove je obvezno soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

27. člen

Pri lociranju in oblikovanju objektov centralnih dejavnosti je treba upoštevati ambientalne kvalitete obstoječe zasnove naselja, posebej pa:

- stavbne gmote in ploskovna razmerja območja, kamor se objekt locira,

- vertikalne gabarite naselja,

- odmik od sosednjih objektov,

- gradbeno črto,

- naklon streh in smer slemena ter

- razmerje in razporeditev fasadnih elementov, še zlasti oken in vrat.

Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju objektov, lociranih v središču naselij Jakobski dol, Jarenina in Pernica, kjer je potrebno dosledno upoštevati določila 26. člena tega odloka.

28. člen

Objekte gospodarskih dejavnosti je potrebno locirati tako, da je omogočen ustrezen dostop, manipulacije in parkiranje.

Višina objekta ne sme izstopati iz silhuete naselja. Ograje obrtnih kompleksov ali objektov morajo biti intenzivno zazelenjene.

29. člen

Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja.

Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti škodljivo ne vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini ali na rabo sosednjih parcel.

Novi objekt je s soglasjem mejaša lahko postavljen tudi tako, da vpliva na rabo sosednjih parcel, vendar mora v tem primeru investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s streh, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale negativne vplive na parcelo ali objekt mejaša.

V območjih novejših stanovanjskih hiš je potrebno upoštevati določila točke C. iz 23. člena tega odloka.

30. člen

Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Kot prizidki na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.

Lahke montažne garaže niso dovoljene.

Ograjevanje zemljišč ni dovoljeno, razen za potrebe kmetijstva, kadar je to nujno iz tehnoloških razlogov, varstva voda, varstva naravne in kulturne dediščine in varstva gozdnega mladja.

31. člen

Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.

Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dovoljeni.

32. člen

Merila in pogoji za oblikovanje drugih posegov

Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo funkcionalno omejenih ljudi ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5 m nad pločnikom.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

Montažni začasni objekti in odprte deponije naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin.

Ureditve vodotokov se izvajajo sonaravno z uporabo naravnih materialov.

Z urejanjem kmetijskih in gozdnih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni rob.

Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja po zakonu o rudarstvu.

Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali zazelenjeni.

Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč

33. člen

Gradbeno parcelo sestavljata stavbišče in funkcionalno zemljišče. Stavbišče je del gradbene parcele na katerem stoji predvideni objekt ali naprava, funkcionalno zemljišče pa je preostali del gradbene parcele, ki je potreben za rabo predvidenega objekta ali naprave

Velikost gradbenih parcel in velikost funkcionalnega zemljišča se določi z lokacijsko dokumentacijo.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

- namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,

- urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),

- sanitarno tehnične zahteve.

Funkcionalno zemljišče mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču, ki ni javno.

Velikost gradbene parcele za stanovanjsko gradnjo je 600 - 1000 m², razen v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele.

Pri kmečkih gospodarstvih se funkcionalno zemljišče določi na podlagi velikosti gospodarskih objektov, velikosti kmetijske proizvodnje ter možnosti širjenja, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije.

Merila in pogoji za urejanje prometa

34. člen

Varovalni pasovi ob cestah

Ob državnih in občinskih cestah je varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter drugi posegi v prostor varovalnih pasov javnih državnih in občinskih cest je dovoljena le s soglasjem pristojnega organa.

Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran državne ceste širok:

- pri avtocestah 40 m

- pri glavnih cestah 25 m

- pri regionalnih cestah 15 m

- pri državnih kolesarskih poteh 5 m.

Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran občinske ceste širok:

- pri lokalnih cestah kategorije LG, LZ, LK 12 m, 10 m, 8 m

- pri javnih poteh 6 m

- pri javnih poteh za kolesarje 3 m.

35. člen

Priključevanje cest, dovoznih cest in dostopov do objektov in zemljišč

Obstoječi priključki ostanejo v uporabi. Priključki na javne državne in občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega organa.

Pri določanju lokacije novih objektov je treba, če je to mogoče, zagotoviti, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot.

Prometno-tehnični elementi priključkov morajo ustrezati prometnim zahtevam glede na namembnost objekta. V območju priključka je treba upoštevati pregledni trikotnik, ki se določi glede na kategorijo ceste.

Ukrepe iz prvega odstavka je treba določiti v skladu s predhodno izdelanim elaboratom prometne ureditve, ki je sestavni del lokacijske dokumentacije.

36. člen

Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč

Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti. Izjemoma so dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob predložitvi dokaza o služnostni pravici.

Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na ceste nižje kategorije in preko teh na ceste višje kategorije.

Slepe ceste morajo biti zaključene tako, da omogočajo na koncu ceste oz. v bližini (max. 30 m) obračanje vozil.

Za vse dovozne ceste so potrebna soglasja pristojnega organa.

37. člen

Zagotavljanje prometne varnosti

Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne (dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti).

38. člen

Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih ter morajo ustrezati prometnim zahtevam glede strukture prometa.

Dimenzije prometnega in prostega profila glavnih povezovalnih cest lokalnih središč, vzdolžnih obcestnih naseljih in gručastih naseljih so odvisne od strukture prometa in morajo zagotavljati varno srečevanje vozil. Na ostalih cestah, se v primeru premajhnih profilov, zagotovijo izogibališča na primernih preglednih razdaljah.

Za zagotovitev varnega odvijanja prometa skozi naselje in urejanje prometnega režima v naselju je ob vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, izključevalne in vključevalne pasove, parkirne pasove, kolesarske pasove in pasove za pešce, pločnike ter, kolesarske steze. Za tovrstne gradnje je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.

39. člen

Za varno odvijanje kolesarskega prometa je možno ob kolesarskih pasovih in kolesarski stezah iz predhodnega člena graditi daljinske, glavne, regionalne in občinske javne poti. Na ciljih kolesarskih voženj je treba urejati odstavna mesta za kolesa.

40. člen

Za izboljšanje prometne varnosti je možno sprejemati ukrepe za varstvo otrok, pešcev in kolesarjev. Znotraj naselja je možno urejati območja z umirjenim prometom in izvesti ukrepe umirjanja prometa.

Ukrepe iz prvega odstavka je treba določiti skladno s predhodno izdelanim elaboratom prometne ureditve. Predlog je treba posredovati upravljalcu javne ceste in pridobiti potrebna soglasja.

41. člen

Objekti spremljajoče cestno-prometne dejavnosti

Na prometnih površinah zunaj vozišča je možno skladno z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, bencinski servisi, objekti za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa in podobno.

Pri gradnji naštetih objektov je treba upoštevati veljavne predpise o prometnem in prostem profilu ceste ter predpise o prometni in neprometni signalizaciji.

42. člen

Dostava in intervencija

Do vseh objektov je potrebno zagotoviti interventne dovoze, vsem nestanovanjskim objektom pa tudi dostavo.

43. člen

Parkiranje

Za parkiranje osebnih vozil je treba urediti parkirne površine (parkirne pasove ob voziščih, parkirišča). Potrebno število parkirnih mest se zagotovi na lastni parceli. Kadar to ni možno se parkirne površine uredijo na javnih prometnih površinah skladno s pogoji pristojnega upravljalca. Število potrebnih parkirnih mest se določi v odvisnosti od dejavnosti.

Število potrebnih parkirnih mest glede na dejavnost:

DEJAVNOSTI ŠTEVILO PARKIRNIH MEST

ENODRUŽINSKE HIŠE 2 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce

POSLOPJA S STANOVANJI 1 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce

VIKENDI IN POČITNIŠKE HIŠE 1 PM / stanovanjsko enoto

DOMOVI ZA OSTARELE 1 PM / 8 postelj

PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI 1 PM / 30m² neto površine

TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE 1 PM / 30m² prodajne površine, min. 2 PM

TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM 1 PM / 50m² prodajne površine, min. 2 PM

KINO, ŠOLSKE DVORANE, PREDAVALNICE 1 PM / 5 sedežev

CERKVE 1 PM / 20 sedežev

ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV 1 PM / 250m² površine

ŠPORTNI STADION S PROSTOROM ZA GLEDALCE 1 PM / 250m² površine + 1PM / 10 gledalcev

ŠPORTNI DVORANE BREZ GLEDALCEV 1 PM / 50m² dvoranske površine

TENIS IGRIŠČA 4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev

KEGLJIŠČA 4 PM / 1 stezo

ČOLNARNE 1 PM / 2 čolna

STRELIŠČA 1 PM / 1 tarčo

GOSTILNE 1 PM / 8 sedežev

POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih

HOTELI, PENZIONI, ZDRAVILIŠČA IN DRUGI OBJEKTI S PRENOČIŠČI 1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4sedeže v restavraciji  + 1 PM / 2,5 zaposlenih

ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBULANTE 1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30m² neto površine, min. 3 PM

OSNOVNE ŠOLE 1 PM / 30 učencev

OTROŠKI VRTCI 1 PM / 20 otrok, min. 2 PM

OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI 1 PM / 50m² neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene

SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTORI 1 PM / 80m² neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene

DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL 6 PM / 1 popravljalno mesto

AVTOPRALNICE 3 PM / 1 pralno napravo

VELIKA POKOPALIŠČA 1 PM / 2000m² površine

MALA POKOPALIŠČA 1 PM / 500m² površine, minimalno 10 PM

Pri urejanju javnih parkirnih površin je treba 5% parkirnih mest, vendar najmanj 1 parkirno mesto, urediti kot parkirna mesta za invalidne osebe.

44. člen

Križanja javnih cest in železniških prog in posegi v varovalni progovni pas

Pri križanju cest z železniškimi progami in pri gradnji v varovalnem progovnem pasu ob industrijskem tiru je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja železniškega prometa in pridobiti soglasja pristojnega organa.

Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije

45. člen

Splošni pogoji

Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, sanitarni kioski, merilnoreducirne postaje, ipd. morajo v ureditvenih območjih naselij iz 5. člena tega odloka biti obsajeni z zelenim pasom tako, da niso vidni iz okolja.

Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in telefonsko omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.

Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati in citirati vse veljavne zakonske in tehnične predpise za posamezna področja komunalne in energetske infrastrukture. Dodatno se upoštevajo še posebni pogoji posameznih upravljalcev, ki bodo razvidni iz soglasij k lokacijski dokumentaciji.

Pogoje za priključitev podajo upravljalci komunalnih in energetskih naprav. K lokacijski dokumentaciji na osnovi teh prostorsko ureditvenih pogojev je potrebno pridobiti soglasja neposredno tangiranih upravljalcev, soglasja sanitarne inšpekcije, soglasja požarne inšpekcije in soglasja vodnega gospodarstva na vodozbirnem območju vodotoka s stalno ali občasno vodo, vodnih površinah, ožjih in širših poplavnih in retenzijskih območjih in območij s prisotnostjo erozijskih procesov.

V naseljih in območjih, kjer je zgrajeno javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, je priključitev nanj obvezna.

Predvideni energetski in telekomunikacijski vodi (razen električni vod 20 kV, 110 kV in več) morajo biti v ureditvenih območjih naselij iz 5. člena tega odloka zemeljski, prav tako vsi novi in sanirani priključki.

V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so v rezervatih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. Posegi v varstvenih pasovih (rezervatih) navedenih omrežij in naprav so možni pod pogoji upravljalcev.

46. člen

Vodooskrba

V ureditvenih območjih naselij iz 5. člena tega odloka, kjer je zgrajeno javno vodovodno omrežje je priključitev nanj obvezna. Kjer je vodovod v upravljanju krajevne skupnosti, je priključitev nanj možna po pogojih, ki jih določi krajevna skupnost.

V naseljih in območjih, kjer ni vodovodnega omrežja, si mora investitor zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak ali kapnica) po predhodni bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira, v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji. Koristi se lahko le tak vodni vir, za katerega je sprejet odlok o njegovi zaščiti.

Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestnocementne kritine.

Lokacije objektov, kjer je predvidena poraba večjih količin vode, so pogojene s predhodno ureditvijo ustrezne vodooskrbe in zagotovitvijo požarne vode. Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme. Rezerve požarne vode se morajo zagotoviti z ureditvijo ustreznih požarnih bazenov ali z ureditvijo dostopov do površinskih vodotokov (če pretoki to dopuščajo), po pogojih, ki jih določi pristojna požarna inšpekcijska služba.

47. člen

Vodonogospodarske ureditve, raba vode in poplavna območja

Pri izgradnji zajetij, čistilnih naprav in podobno je treba upoštevati hidrotehnične pogoje in pogoje varovanja naravne dediščine. Za vse posege, ki se bodo izvajali v vplivno območje vodotoka (4-8m) ali v sam vodotok ali vodno površino na območju PUP-a, izda lokacijsko dovoljenje upravni organ praviloma po ogledu na kraju samem, v soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine in upravljalcem vodotoka (Ministrstvo za okolje in prostor RS - Uprava za varstvo narave). Pri načrtovanju takih posegov je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81, 29/86 ter Ur. list RS, št. 15/91) in Zakon o varstvu okolja (Ur. list, RS št. 32/93 in 1/96).

Soglasje vodnega gospodarstva je potrebno pridobiti za vse posege na vplivnem območju vodotokov, akumulacijskih jezer, poplavnih območjih, retenzijskih območjih in območjih s prisotnostjo erozijskih procesov.

V ureditvenih območjih naselij iz 5.člena tega odloka je treba vodotoke in vodne površine aktivno vključiti v urbana območja kot ambientalne značilnosti oz. kot prostor možne aktivne (tek, ribolov,…) in pasivne rekreacije (doživljanje prostora, opazovanje, posedanje,…).

48. člen

Zbiranje, odvajanje in čiščenje onesnaženih voda

Zgraditi je potrebno čistilne naprave, katerih lokacije se predvidijo v planskih aktih. Celotno omrežje fekalne in mešane kanalizacije na območju urejanja se izvede v obliki sistema, ki se konča s čiščenjem na čistilni napravi. Fekalne odplake se lahko do izgradnje čistilne naprave odvajajo v zbirni kanal mešanega sistema samo preko ustrezno dimenzioniranih triprekatnih greznic. Po izgradnji čistilne naprave je priključitev na kanalizacijsko omrežje obvezna.

V območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, je potrebno upoštevati Smernice o načinu odvoda in čiščenja odpadne vode iz objektov na območjih, kjer ni zgrajene javne kanalizacije. Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice brez odtoka. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov, navodila za gradnjo gnojišč in greznic in sanitarno tehnične predpise. Enako velja za objekte razpršene gradnje.

Izpuščanje strupenih snovi v kanalizacijo in v podtalje ni dovoljeno. Za to vrsto odplak se izvede ločeno zbiranje in odvoz strupenih snovi na posebno določeno mesto.

V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne in industrijske odplake v vodotoke.

Meteorne vode morajo biti speljane ali v meteorno kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico ali v odprte jarke ali vodotoke. Meteorne vode s površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko lovilcev olj.

Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod v javno kanalizacijsko omrežje, morajo biti pred izpustom v odvodnik ustrezno očiščene oz. nevtralizirane v individualnih čistilnih napravah.

Vsi objekti morajo biti priključeni na javno ali interno kanalizacijo. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav ni dopustna gradnja, za katero je potrebno izdelati prostorske izvedbene načrte v skladu z 11. členom tega odloka.

Pri načrtovanju, izdelavi lokacijske dokumentacije, gradnji in priključevanju posameznih objektov je potrebno upoštevati vse veljavne zakone in odloke s tega področja. Upoštevati je potrebno predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo, ki znašajo: 3,0 m min. horizontalni odmik in 0,5 m min. vertikalni odmik.

Vsa grajena kanalizacija mora biti vodotesna.

Pri urejanju kmetijskih zemljišč znotraj območja obdelave je potrebno upoštevati vse veljavne predpise in pogoje za varovanje okolja.

49. člen

Elektroenergetsko omrežje

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljalca. Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih naselij iz 5. člena tega odloka morajo biti zemeljski.

50. člen

Javna razsvetljava

Izgradnja nove javne razsvetljave in sanacija obstoječe se izvede z enotno opremo za celotno sosesko ali ureditveno območje naselja.

Omrežje javne razsvetljave mora biti v ureditvenih območjih naselij iz 5. člena tega odloka zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti, izjemoma se kabel polaga v cestišče.

51. člen

Ogrevanje

Pri ogrevanju naj se upošteva naslednji koncept:

- prepovedan je prehod ogrevanja na manj primerno gorivo glede onesnaženosti zraka

- kjer obstaja možnost priključitve na bližnjo kotlovnico s še neizkoriščeno toplotno kapaciteto je priključitev na takšen način obvezna

- objekti razpršene gradnje se lahko ogrevajo z ekološko neoporečnimi gorivi

- na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v slučaju sočasne gradnje naj ima ogrevanje preko skupnih energetskih virov prednost pred individualnim ogrevanjem

- ogrevanje na trdo gorivo je potrebno postopno opustiti, razen biomase

- rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih

- način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. SRS, št. 3/97).

52. člen

Telekomunikacijsko omrežje

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežja morajo biti v ureditvenih območjih naselij iz 5. člena tega odloka zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in pogoje upravljalca, ki daje tudi soglasja ter usmeritve za izdelavo strokovnih podlag.

53. člen

Kabelsko razdelilno omrežje

Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno dograjevati razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki kabelsko razdelilnega omrežja morajo biti v ureditvenih območjih naselij iz 5. člena tega odloka zemeljski. Nameščanje satelitskih anten (krožnikov) na ulično stran objektov oz. na ulične fasade v naseljih, je praviloma prepovedano.Nameščanje je dopustno tam, kjer ni možna izgradnja kabelskega omrežja.

Merila in pogoji za varovanje okolja

54. člen

Vsi dovoljeni posegi so možni pod pogojem, da ne povzročajo motenj v okolju oziroma ne presegajo z veljavnimi predpisi dopustnih meja. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede posegov v prostor.

Pri ekološko zahtevnejših posegih mora investitor pridobiti oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za odločitev o dopustnosti predvidenega posega.

Ohraniti je treba vse naravne prvine v prostoru in se prilagajati s posegi reliefnim in urbanim značilnostim prostora. Kmetijski prostor, ki je degradiran, z osnovno in detajlno odvodnjo (melioracije) pa sonaravno urediti oz. renaturirati.

55. člen

Ravnanje z odpadki

Pri vseh objektih je potrebno predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih. Na vseh javnih mestih naselij morajo biti nameščeni koši za smeti. Odvoz opravlja organizacija, ki je za to registrirana.

Pri odlaganju odpadkov je dosledno potrebno spoštovati določila veljavnih zakonov in odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki in veljavnih zakonov in odlokov o ravnanju s posebnimi odpadki.

Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.

56. člen

Varstvo zraka

Po odloku o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka (Ur. list SRS, št. 19/88) spada območje obravnave tega PUP-a v I. območje onesnaženosti zraka, v katerem je zrak onesnažen do ene petine dovoljene meje.

V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo priporoča ogrevanje z ekološko neoporečnimi gorivi (ekstra lahko kurilno olje, tekoči naftni plin).

57. člen

Varstvo pred hrupom

Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št.45/95 in 66/96).

Upoštevati je potrebno tudi Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95).

Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.

V lokacijski in projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih, mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom, predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom.

Merila in pogoji za varovanje narave ter naravne in kulturne dediščine

58. člen

K posegom na območjih ali v objektih naravne in kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti mnenje pristojne strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Na objektih naravne in kulturne dediščine, ki so proglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali za naravne znamenitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni pod strokovnim vodstvom pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito

59. člen

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Pri združenih objektih je potrebno zagotoviti požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.

Vsaka lokacijska dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.

V lokacijskem postopku je za vsak poseg potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode.

Vodo za gašenje požarov je treba zagotoviti z izgradnjo hidrantnega omrežja po Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91).

60. člen

Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje, kot so:

• Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. l. RS, št. 57/96);

• Uredba o tehničnih normativih za zaklonišče, zaklonilnike in druge zaščitne objekte (Ur. l. RS, št. 48/93).

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

61. člen

Ne glede na določila prostorskih ureditvenih pogojev za posamezna območja, so v vseh območjih do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:

- tekoče vzdrževanje stavb znotraj obstoječih gabaritov,

- spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte,

- tekoče vzdrževanje prometnih in manipulacijskih površin,

- tekoče vzdrževanje zelenih površin,

- nujni komunalni posegi in nujni sanacijski posegi.

62. člen

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:

- Občinski upravi Občine Pesnica

- Upravni enoti Pesnica

- Upravni enoti Maribor.

63. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

64. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo za območje občine Pesnica veljati:

1. Odlok o urbanističnem redu v Občini Maribor (MUV, št. 7/77, 15/77)

2. Odlok o zazidalnih načrtih delov naselij izven Maribora (MUV, št. 10/72, 10/74, 15/74, 7/77 in1/82)

3. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za ureditveno območje Surovine v Pesnici (MUV, št. 14/87)

4. Odlok o zazidalnem načrtu za del industrijske cone, delavnica za livarsko dejavnost v Pesnici pri Mariboru (MUV, št. 23/88)

5. Odlok o ureditvenem načrtu za melioracijo območja potoka Globovnica II v Občini Maribor - Pesnica (MUV, št. 7/90)

6. Odlok o zazidalnem načrtu dela naselja Pesnica (MUV, št. 24/86, 2/98 in 19/98), razen dela, ki se nanaša na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter zveze. V veljavi ostane tudi Odlok o spremembah odloka zazidalnega načrta za del stanovanjske cone S-4 v Pesnici (MUV, št. 2/98, popravek 19/98)

7. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 11/93).

Postopki za pridobitev lokacijskega dovoljenja ali za pridobitev enotnega dovoljenja za poseg v prostor, ki so bili pričeti na podlagi gornjih aktov pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določilih gornjih aktov. Za pričet se šteje postopek, ki je bil kot vloga z dnem uveljavitve tega odloka evidentiran pri pristojni upravni enoti.

65. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije.

župan

Venčeslav Senekovič, ing. agr., s.r.

Številka: 00303-12/00-VF

Datum: 23. junij 2000