Na
podlagi 11. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in
106/10 popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US,
14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 158. člena
Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 70/16) in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 87/15 in 12/16 – popravek in 69/17) je Občinski
svet Občine Slovenske Konjice na 31. seji dne 29. 3. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja Škalce nad
cesto v Oplotnico |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(podlaga občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del
območja Škalce nad cesto v Oplotnico – v nadaljevanju OPPN. |
(2) OPPN je izdelalo podjetje BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p.,
Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica, s številko projekta 01/17
– OPPN. |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve za gradnjo v območju
obdelave, ki se načrtuje z OPPN, in sicer umestitev načrtovane ureditve
v prostor, zasnovo stanovanjskih stavb in pogoje priključevanja objektov
na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in
ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za
varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, etapnost izvedbe, velikost dopustnih odstopanj od
funkcionalnih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in
pogojev po izgradnji objektov in ureditvi okolja. |
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi tekstualni del, grafični
del in priloge. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE
NAČRTUJEJO Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM |
|
3. člen |
|
(opis območja obdelave in načrtovane
prostorske ureditve) |
|
Z
OPPN se načrtuje ureditev dela območja UN1/103 kot OPPN_24 za območje
Škalce nad cesto v Oplotnico, z namensko rabo prostora SS (stanovanjske
površine, ki so s pretežno rabo namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi). V OPPN je predvidena gradnja individualnih
stanovanjskih stavb. |
|
III. UREDITVENO IN VPLIVNO OBMOČJE OPPN |
|
4. člen |
|
(ureditveno območje) |
|
(1) Območje OPPN obsega parcelne številke 1561/3, 1561/17-del, 1561/7,
1561/15-del, 1561/14, 1561/8, 1561/11, 1561/4, 1561/5, 1561/6, 1561/18,
1561/19, 1561/20, 1561/22, 1561/23, 1561/24, 1561/28, 1561/29, 1561/30,
1561/25, 1561/26, 1561/27, 1573/9, 1573/8 severni del z obstoječo
dovozno cesto in južni del 1573/5, 1573/7, 1573/1-del vse k.o. 1105
Škalce in ostale okoliške, ki bodo potrebne za izvedbo prostorskih
ureditev in potrebnih komunalnih in energetskih priključkov. |
(2) V postopku izdelave OPPN je bila v severnem delu izvedena nova
parcelacija, zaradi česar se parcele v sklepu o začetku priprave ne
ujemajo s seznamom obravnavanih parcel v OPPN. |
(3) V severnem delu so bila pred pričetkom postopka izdelave OPPN izdana
že tri gradbena dovoljenja, ki so upoštevana pri izdelavi in
predstavljajo/povzemajo zatečeno stanje glede prometne in komunalne
opreme območja. |
(4) Za dovoz do zazidalnega območja Winter je bilo za izgradnjo ceste
izdano gradbeno dovoljenje št. 351–167/2017/2 (11242) dne 22. 5. 2017. |
(5) Z izjavo dne 25. 9. 2017 se je eden izmed lastnikov zemljišč
odločil, da odstopa od začrtanega OPPN in predlaga, da se v obravnavo
zajameta le parceli št. 1573/5 in 1573/7 ter severni del 1573/1 k.o.
1105 Škalce. |
|
5. člen |
|
(vplivno območje) |
|
(1) Vplivno območje OPPN je ureditveno območje OPPN in lahko vključuje
ureditve izven območja, ki so potrebne za izvedbo priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
(2) Območje je povezano z naseljem z državno cesto, ki poteka vzdolž
vzhodne meje območja obravnave. Območje prečkata dva 20 kV
visokonapetostna daljnovoda in 20 kV kablovod ELEKTRO Maribor d.d.
Varovalni pasovi energetskih in komunalnih vodov ter cesta pogojujejo
umeščanje objektov in potek drugih komunalnih vodov. |
(3) Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela
negativnih vplivov na obstoječo rabo prostora v okolici in bo delno
predstavljala dodatno obremenitev na že vzpostavljeno prometno,
komunalno in energetsko infrastrukturo, ki jo bo potrebno ustrezno
dograditi in razširiti oziroma zgraditi na novo. |
(4) Vplivi novogradenj z vidika varnosti pred požarom, z vidika
varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja, z vidika varnosti pri
uporabi objektov in vplivi hrupa v okolju, bodo v okviru dovoljenih
ravni. |
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE
UREDITVE V PROSTOR |
|
6. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
(1) V ureditvenem območju je dovoljena gradnja novih objektov in njihova
rekonstrukcija, dozidava in nadzidava. Sprememba namembnosti obstoječih
objektov je možna v skladu z vrstami dejavnosti iz 8. člena. |
(2) Dovoljena so redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih
objektih, kakor tudi dozidava in nadzidava. |
(3) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu z
veljavnimi predpisi, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost. |
|
7. člen |
|
(vrste objektov) |
|
(1) Enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju. |
(2) Nezahtevni in enostavni objekti v skladu z veljavnim predpisom. |
|
8. člen |
|
(vrste dejavnosti) |
|
V
delu stanovanjske zgradbe je lahko do 40 % BTP namenjene za okolju
nemoteči poslovni dejavnosti: informacijske in komunikacijske
dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z
nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. |
|
9. člen |
|
(pogoji za lego, velikost in oblikovanje
objektov) |
|
Lega
objekta na zemljišču |
(1) Lega stanovanjskih stavb je določena z gradbeno linijo in gradbeno
mejo, ki so razvidne iz situacije. |
(2) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom
postavljeni fasadni deli stanovanjskega objekta, dovoljeni so le manjši
odmiki delov fasad. V južnem delu OPPN je določena z odmikom 5 m od meje
parcele bodoče ceste. V severnem delu je določena za skrajni zahodni
objekt. |
(3) Gradbena meja je linija, ki je fasadna stena stanovanjskega objekta
ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje umaknjena v
notranjost. Pri določanju gradbene meje so upoštevani varovalni pasovi
državne ceste, daljnovodov, kablovoda in drugih obstoječih komunalnih
vodov. |
(4) Umeščanje stanovanjskih stavb je ob gradbeno črto oziroma linijo
znotraj gradbene meje v območje možne pozidanosti, ki upošteva FZ je
0,4. |
(5) Zagotovljeni so odmiki 4 m od mej s sosedi in odmik gradbene linije
2 m od nove dovozne ceste ter 9 m oziroma 10 m od državne ceste R III
reda št. 700. Upoštevani so tudi varovalni pasovi daljnovodov in
kablovodov, ki so pomemben element pri umeščanju objektov. |
(6) Pri umeščanju in oblikovanju zgradb ter gradnji je potrebno
upoštevati konfiguracijo terena. |
Velikost in zmogljivost |
(1) Tloris zgradbe je znotraj gradbene meje podolgovat (razmerje stranic
1:1,2 do 1:1,5). Daljša stranica zgradbe v južnem delu OPPN je vzporedna
državni cesti oziroma plastnicam terena. V severnem delu se tloris
zgradb prilagaja terenskim razmeram znotraj gradbene meje. |
(2) Znotraj gradbene meje so dovoljeni izzidki (tloris v obliki črke L
ali T), ki pa ne smejo bistveno porušiti osnovnih razmerij tlorisa.
Višinski gabarit je klet ali delna klet, pritličje in izkoriščeno
podstrešje. Dopustna je medetažna gradnja. Višina zgradbe je prilagojena
višinskim gabaritom na sosednjih zgradbah z enako namembnostjo in ne sme
presegati višine 7.5 m nad koto pritličja. Pri podkletenih stavbah je
klet lahko vkopana v celoti ali le delno, kar je odvisno od
konfiguracije terena in geotehničnih pogojev. Služi lahko tudi kot
terasa. Nulta kota objektov (kota pritličja) v južnem delu OPPN se
prilagodi višini terena, okoliškim objektom in novi dovozni cesti ter
možnosti priključevanja na kanalizacijske komunalne vode. Možna je
gradnja objektov tudi brez kleti, v kolikor iz geotehničnega poročila o
pogojih temeljenja za posamezno gradnjo izhaja, da je geološka zgradba
stabilna in primerna za tovrstno pozidavo. |
Arhitekturno oblikovanje |
(1) Objekti naj bodo arhitekturno oblikovani. Glede na konfiguracijo
terena, ki je v strmem do zmerno strmem pobočju, in pozidavo v
neposredni okolici, ki je precej raznolika, je priporočljivo upoštevanje
osnovnih norm za individualno stanovanjsko gradnjo in prilagoditev
oblikovanja terenskim razmeram. |
(2) Odprtine na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije
stavbe in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) stavbam, barve na
fasadah naj bodo v svetlih in nevsiljivih tonih. |
(3) Streha je priporočena simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30°
do 40° oziroma prilagojena streham na sosednjih stavbah, tudi ravna ali
enokapnica. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe in
državno cesto. Dovoljena je izvedba frčad, strehe nad izzidki naj bodo
oblikovane enotno, kot nad osnovnim delom stavbe oziroma z vložki ravnih
streh. |
(4) Strešna kritina je opečna oziroma finalno opečne barve (v primeru
drugega materiala), z barvo in materialom se mora prilagajati sosednjim
obstoječim stavbam. |
|
10. člen |
|
(pogoji za izkoriščenost parcel
namenjenih gradnji) |
|
Pri
načrtovanju stavb in posegov v prostor je, za določanje velikosti stavb
in drugih prostorskih ureditev na parceli namenjeni gradnji, potrebno
upoštevati za SS faktor zazidanosti največ 0,4. |
|
11. člen |
|
(pogoji za posege na obstoječih
objektih) |
|
(1) Za velikost in oblikovanje dozidav k samostojnim enostanovanjskim
stavbam je potrebno poleg določil tega odloka za dopustno izrabo
prostora in lego objektov upoštevati naslednje pogoje: |
– prizidani del mora biti funkcionalno povezan z obstoječo stavbo, lahko
tudi kot zaključena stanovanjska enota s svojim vhodom, s pogojem, da s
tlorisno površino ne presega: |
– 60 % tlorisne površine obstoječe stavbe v primeru, da je ta manjša od
130 m2, |
– 40 % tlorisne površine obstoječe stavbe v primeru, da je ta večja od
130 m2; |
– višinski gabarit je lahko le enak osnovni stavbi ali nižji; |
– streha: naklon in kritina usklajena s streho osnovne stavbe. |
(2) Za velikost in oblikovanje nadzidav samostojnih enostanovanjskih
stavb je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
– nadzidava je mogoča, če novi gabarit ne bo presegal višin določenih v
tem odloku, |
– v
oblikovanju se mora podrejati obstoječi zazidavi, |
– FZ
= 0,4 in ne sme biti prekoračen. |
|
12. člen |
|
(pogoji za zunanjo ureditev) |
|
(1) Dovozi so urejeni iz obstoječe in nove dovozne ceste. V južnem delu
so dovozi predvideni na zahodni strani zgradb v višini pritlične etaže
oziroma na vzhodni strani v višini kletne etaže. Dostopne poti in
zunanje površine je potrebno oblikovati tako, da se čim bolj prilagajajo
terenu. Pri izbiri materiala za končno utrditev dovoznih poti in
parkirnih površin je potrebno izbrati materiale z nižjim koeficientom
odtoka in se izogibati asfaltu, s čimer zmanjšamo hipni odtok meteornih
vod. |
(2) Za vsako stanovanjsko zgradbo sta predvideni po dve parkirni mesti
za osebna vozila, z možnostjo nadkritja in dodatno parkirno mesto za
obiskovalce. |
(3) Ograje je načeloma možno postavljati tam, kjer so okoliška zemljišča
pretežno že urejena na podoben način. Kot ograja je priporočena lesena
ali živa meja oziroma ograja oblikovana ob upoštevanju pogojev iz Uredbe
o vrstah objektov glede na zahtevnost. Živa meja mora biti zasajena z
avtohtonimi vrstami grmovnic; neavtohtone vrste (ciprese, kleki in
podobno) niso priporočene. Ograje ne smejo posegati v območje javnih
prometnih in zelenih površin. |
(4) Višinske razlike terena je priporočeno premoščati s travnatimi
brežinami. Gradnja opornega zidu višjega od 1 m je dovoljena le z
upoštevanjem navodil in priporočil geomehanika. Višje oporne zidove je
treba izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. V primeru
postavitve opornih zidov morajo biti le-ti obdelani z naravnimi
materiali in intenzivno ozelenjeni z avtohtono vegetacijo. |
(5) Okolica objekta oziroma zelene površine na parceli se lahko zasadi
le z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. |
|
13. člen |
|
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in
enostavnih objektov) |
|
(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede
na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
za lastne potrebe: |
– uta, lopa, nadstrešek, garaža, bazen, vetrolov, zimski vrt ipd. |
– ograje, škarpe in podporni zidovi ipd. |
(2) Odmik nezahtevnih in enostavnih objektov od meje s cesto je min. 2
m. Uvoz v nadstrešnico, garažo ali parkirišče mora biti iz dvorišče
strani. V primeru, če je uvoz v objekt (garaža, nadstrešnica, lopa)
urejen direktno iz ceste, mora biti odmik nezahtevnega ali enostavnega
objekta od parcelne meje s cesto 5 m (v gradbeni liniji). |
(3) Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od
meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj
izpostavljeni del objekta) oziroma bliže ob pridobiti pisnega soglasja
lastnikov sosednjih zemljišč. |
(4) Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,50 m, če je
odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno
pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnikov sosednjih
zemljišč. |
(5) Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem
oddaljeni najmanj 2,00 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje
pridobiti pisno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. |
(6) Nezahtevni in enostavni objekti se oblikovno uskladijo z osnovnim
objektom. |
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE,
ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE JAVNE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN
OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA NANJO |
|
14. člen |
|
(prometno urejanje) |
|
Priključevanje na RIII-700/1272 in gradnja v varovalnem pasu državne
ceste: |
1. Pri načrtovanju posegov in objektov v predmetnem območju urejanja se
uporablja veljavna zakonodaja, predpisi in tehnične specifikacije, ki se
nanašajo na gradnjo, varstvo, upravljanje in vzdrževanje javne ceste. |
2. Načrtovane prostorske ureditve zagotavljajo: |
– Varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost
državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega
državne ceste potekajo. |
– Postavljeni bodo ustrezni prometni znaki in opozorila za cestni
priključek, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene
razmere in varno odvijanje prometa. |
– Načrtovanje je usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja
in gradnje ceste ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo
upravičenosti njihove graditve. |
– S
predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti
interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve
zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma
moteno redno vzdrževanje državne ceste. |
3. Prostorski akt vsebuje opredelitev in utemeljitev vseh posegov v
vplivnem območju RIII-700/1272 in varovalnem pasu; v varovalnem pasu
ceste bodo potekali komunalni vodi na lastni parceli, izven območja
cestnega sveta. Prikaz ureditev poteka omrežij in priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in izvedba komunalnih
priključkov je razvidna iz situacije. |
4. Posegi ne smejo negativno vplivati na območje državne ceste in
prometa na njej. Načrtovana je prestavitev RIII-700/1272. |
5. Predvideni posegi morajo biti usklajeni z obstoječo in bodočo
ureditvijo državne ceste. Zaradi posega ne sme biti ogrožena stabilnost
cestnega telesa, prav tako ne sme biti ovirano vzdrževanje ceste,
odvodnjavanje ceste, preglednost idr. Vsi posegi morajo biti usklajeni z
morebitno izdelano projektno dokumentacijo ureditve državne ceste ali
občinske ceste. Vse rešitve je treba predhodno uskladiti z upravljavcem
državne cest ali občinske ceste. |
6. Obstoječi cestni priključek na RIII-700/1272 in dovozno cesto bo
potrebno rekonstruirati oziroma predvideti za dvosmerni promet v dolžini
do predvidene nove južne dostopne ceste OPPN-ja. Razširitev je
predvidena na vsako stran ceste, kar je razvidno iz prometne situacije. |
7. Prometno tehnični elementi skupinskega cestnega priključka se morajo
predvideti skladno z 12. in 13. členom Pravilnika o cestnih priključkih
na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 in 109/10). |
8. Cestni priključek mora biti pravokoten na glavno prometno smer,
vzdolžni nagib pa se predvidi skladno s 13. členom Pravilnika o cestnih
priključkih na javne ceste. Širina cestnega priključka je odvisna od
širine voznega pasu regionalne ceste in merodajnega vozila oziroma
dimenzij predvidenih vozil (osebna vozila, tovornjak ipd.) in se
preverijo z dinamičnimi traktrisami merodajnega vozila. |
9. Znotraj meja cestnega sveta in preglednega trikotnika cestnega
priključka ni dovoljenja zasaditev, postavitev skulptur, reklamnih
panojev, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na
državni cesti ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje
pretočnosti ali prometne varnosti na državni cesti. |
10. Na cestnem priključku je potrebno predvideti ustrezno prometno
signalizacijo. |
11. Meteorne vode in druge vode s predmetnega območja ne smejo biti
speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa
RIII-700/1271. |
12. Za vse prestavljene ali nove komunalne vode v cestni svet, cestno
telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, je z DRSI potrebno skleniti
pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice ter za novi rekonstruirani
cestni priključek, po pogodbi urediti medsebojno razmerje v zvezi z
ureditvijo priključkov na državno cesto (tretji odstavek 3. člena Zakona
o cestah). |
13. Investitor si mora za posege in objekte v varovalnem pasu regionalne
ceste pridobiti soglasje na osnovi PGD projekta pred pričetkom del. |
Nova
dovozna cesta v južnem delu |
•
Zakon o cestah med drugim določa: |
– Na
nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni promet, je promet
dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali od
njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin. Promet mora biti
urejen in označen v skladu s predpisi o javnih cestah. |
– Javne ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni
cestni promet, morajo biti opremljene s predpisano prometno
signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence cestnega prometa
opozarja na nevarnosti na cesti ali delu ceste, jim naznanja omejitve,
prepovedi in obveznosti, jim daje potrebna obvestila za varen in
neoviran promet ter jih vodi v prometu. |
– Vse rešitve morajo biti v projektni dokumentaciji PGD/PZI situativno
in višinsko prilagojene občinskim cestam, njenim spremljajočim objektom
in prometnicam ter komunalni, energetski in telekomunikacijski
infrastrukturi. |
•
Zakon o graditvi objektov določa: |
– Zaradi ureditve nove dostopne ceste, ki so splošnega pomena za promet
in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s
predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa, se predlaga
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za obravnavano stanovanjsko
gradnjo urediti lastništvo zemljišča za cesto z občino. |
•
Pravilnik o projektiranju cest med drugim določa: |
– Odmik gradbene linije je lahko manjši od 5 m, vendar ne manj kot 2 m
po pogojem, da je cestni priključek pred (južno) ali za (severno)
objektom, s čimer se zagotovi manevriranje vozil na vzhodni strani. |
– Dimenzije tipskega prečnega profila cestišča, ki se določi za vrsto
ceste (malo prometna cesta), prometna obremenitev (PLDP<500 vozil/dan)
in projektno hitrost (30 km/h) znaša 5,00 m (1x3.50 m + 2x0,75 m). |
– V
nivojskem križišču ali priključku je treba zagotoviti polje
preglednosti, ki ga določajo zaustavna razdalja na prednostni cesti in
odmik vozila na neprednostni cesti od robu vozišča prednostne ceste. |
•
Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste med drugim določa: |
– Med skupinske priključke sodijo priključki, ki jih pod enakimi pogoji
uporablja več uporabnikov (stanovanjske stavbe in bloki ...). |
– Pri načrtovanju priključka dostopne ceste je potrebno upoštevati
prometno tehnične elemente za skupinski priključek za merodajni vozili
osebno in tovorno vozilo. |
– Hišni cestni priključek na prednostno cesto mora biti širine 3,00–5,00
m, izveden preko bankine ali pogreznjenega robnika, kjer vzdolžni naklon
individualnega priključka ne sme presegati 4 % na dolžini 5 m od roba
glavne prometne smeri. |
Pri
nadaljnjem načrtovanju je za pridobitev mnenja upoštevano: |
– Mesta priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod,
plinovod, meteorno in fekalno kanalizacijo, elektrovod in TK vod) bodo
določeni v dokumentaciji PGD, okvirne dolžine glavnih vodov so določene
pri opisu posameznega voda. |
– Pri umeščanju nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno navesti
vrsto teh objektov, določiti lokacije, navesti lego, odmike in položaj
nezahtevnih in enostavnih objektov (bo določeno v PGD za vsak poseg
posebej). |
Mirujoči promet |
Parkiranje osebnih vozil je zagotovljeno na lastni zemljiški parceli. |
|
15. člen |
|
(vodovod) |
|
(1) JKP d.o.o. je upravljavec javnega vodovoda v delu naselja Slovenske
Konjice. Nameravana gradnja se bo vršila v varovalnem pasu javnega
vodovoda, zato je investitor/izvajalec dolžan naročiti zakoličbo in
komunalni nadzor nad gradnjo. |
(2) Za priključitev stanovanjskih objektov v južnem delu OPPN je
potrebno izgraditi nov sekundarni vodovod, ki se zaključi z nadzemnim
hidrantom in hišnim priključkom. Novi vod se izvede v skladu s tehničnim
pravilnikom (Uradni list RS, št. 36/14). Priključitev je možna na javni
vodovod dimenzije DN 100 mm na parceli št. 1561/30 k.o. Škalce (1561/12
– ukinjena), mikrolokacija Y=533704, X=133728 (izven območja parkirišča
Winter). |
(3) V fazi postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobi
investitor pri izvajalcu javne službe soglasje na projektno
dokumentacijo faze PGD in vse služnostne pogodbe za izgradnjo javnega
vodovoda vključno z vpisom v zemljiško knjigo. |
(4) Vsak posamični stanovanjski objekt se bo oskrboval s pitno vodo iz
javnega vodovoda preko novega vodovodnega priključka. Vodomer se vgradi
v novi tipski vodomerni jašek s tipskim pokrovom proti zmrzovanju,
katerega tip določi upravljavec. Jašek mora biti primerno odvodnjavan in
zaščiten proti zmrzovanju. Jašek se izvede za vsako stanovanjsko enoto
posebej izven objekta v zelenici, na zemljišču v lasti investitorja.
Drugi tehnični pogoji so navedeni v smernicah. |
|
16. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Na delu območju OPPN je izgrajena javna kanalizacija v ločenem
sistemu, ki je priključena na CČN Slov. Konjice (Id 2500). |
(2) Znotraj območja OPPN se za potrebe odvajanja odpadnih komunalnih in
meteornih vod izgradi ločena sekundarna kanalizacija. Novi sanitarni
kanali se priključijo na obstoječo sanitarno kanalizacijo v jašku z GKK
Y=533639.96, X=133730.54 in Y=533708.23, X=133729.72 za območje severno
od obstoječe ceste do predmetnih parcelnih številk (območje Winter) in v
jašku z GKK Y=533700.00, X=133599.47 za območje severozahodno od ceste v
Oplotnico (območje Terdin). Za potrebe opremljanja obravnavanega območja
s kanalizacijo je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, za
katero je potrebno pridobiti soglasje s strani izvajalca javne službe.
Priključne točke sekundarnih sanitarnih kanalov se lahko v okviru
izdelane projektne dokumentacije mikrolokacijsko prilagodijo drugim
obstoječim jaškom javne kanalizacije. |
(3) Novi objekti se priključujejo na novo sekundarno kanalizacijo preko
novih hišnih priključkov v priključnih jaških sekundarne kanalizacije po
načelih vpadnega jaška. Za potrebe kontrole hišnega priključka in
združitve vseh odpadnih vod iz objekta se na investitorjevi parceli
izdela nov revizijski jašek iz PR materiala ali betona minimalnega
notranjega premera DN 600 in globine 1.0 m oziroma DN 800 globine 1 m do
2 m. Na revizijski jašek se vgradi pohodna plošča z LTŽ pokrovom
nosilnosti 25 z oziroma 40 t. V primeru, da se revizijski jašek izdela
iz betonskih cevi, je potrebno cevi znotraj obdelati z vodotesnim
premazom. Stike cevi je potrebni izdelati iz vodotesnega elastičnega
kita ali trakov za doseganje vodotesnosti. Natančna navodila za izvedbo
hišnega priključka so navedena v smernicah. |
(4) Meteorne vode iz streh objektov in asfaltiranih površin velikosti do
100 m2 se priključijo na novo meteorno kanalizacijo za odvod
z iztokom v vodotok Bezinščico. V skrajnem primeru se lahko nova
meteorna kanalizacija priključi na javni meteorni kanal dimenzije cevi
DN 400 mm v jašku GKK Y=533706.92, X=133828.80 preko ustreznih
zadrževalnih bazenov meteornih vod, katerega tip, velikost in obliko se
določi v postopku PGD-PZI. Za odvod meteornih vod iz obravnavanega
območja je potrebno izdelati projektno dokumentacijo faze PGD-PZI,
preveriti pretočno sposobnost obstoječega cestnega prepusta na mestu
iztoka obstoječega meteornega kanala v vodotok Bezinščica in po potrebi
povečati premer obstoječe cevi DN 400 mm. |
(5) Pred priključitvijo posameznih objektov je potrebno izgraditi
sanitarno in meteorno kanalizacijo in pridobiti soglasje za priključitev
pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
(6) V skladu z dopolnjenimi smernicami JKP d.o.o. dne 6. 6. 2017 je
potrebno v fazi projektiranja in izgradnje sanitarne in meteorne
kanalizacije za odvod odpadne vode iz obravnavanega območja omogočiti
priključitev obstoječe pozidave Škalce 96a in Škalce 95 na parc. št.
16564/3 in 1564/8 k.o. 1105 Škalce. Pred izvedbo je potrebno urediti
služnostna razmerja za prehod kanalizacije preko tujih zemljišč. |
(7) Onesnažene meteorne vode iz povoznih površin in parkirišč je
potrebno pred izpustom mehansko obdelati skladno s 17. členom Uredbe o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizaciji (Uradni list RS, št. 98/15). |
(8) Za zmanjšanje hipnega odtoka padavinskih vod, in s tem
preobremenitve meteorne kanalizacije, predlagamo poleg predvidenih
zadrževalnikov na posameznih parcelah gradnjo rezervoarjev za vodo in
uporabo vpojnih/prepustnih materialov z nižjim koeficientom odtoka za
utrjene površine namesto asfalta. |
|
17. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) NN razvod je zgrajen iz omarice na meji parc. št. 1564/7 in 1573/1
k.o. Škalce proti severni strani do parc. št. 1561/4 k.o. Škalce. Eno
odjemno mesto je na parc. št. 1561/18 k.o. Škalce, ob zgrajenem objektu
(za dvostanovanjska stavba in stavba za druge storitve). |
Na
obravnavanem območju potekajo naslednji elektroenergetski vodi in
objekti v lasti Elektro Maribor d.d.: |
– 20
kV daljnovod RTP Sl.K. – COMET ZREČE (d-246) |
– 20
kV daljnovod RTP Sl.K. – ZREČE (d-287) |
– 20
kV kablovod RTP Sl.K. – ZREČE 3 (k-701) |
– 20
kV kablovod VEŠENIK 1 – ŠKALCE 2 (k-698) |
– NN
omrežje podzemne izvedbe iz TP 290/0,4 kV VEŠENIK 2 (t-664). |
(2) Za izvedbo napajanja območja z električno energijo bo potrebno: |
– Zamenjati obstoječi energetski transformator v TP 20/0,4 kV VEŠENIK 2
(t-664) 250 kVA z ustreznim novim energetskim transformatorjem 20/0,45
kVA, ter ustrezno urediti zaščito; |
–
Zgraditi novi NN kabelski razvod od priključne omarice NNRO PS-RO T0664
napajano iz TP 20/0,4 VEŠENIK 2 (t-664) do priključnih merilnih omaric,
ki bodo namenjene za obravnavane objekte; |
– Pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo za NN kabelski razvod; |
– Pridobiti služnostne pogodbe za zemljišče, čez katera bodo potekale
trase novih NN vodov. |
(3) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov
in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi
pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in
standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska
infrastruktura bo projektno obdelana v posebni mapi. |
|
18. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK
omrežja Telekom Slovenije. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev
jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod
nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d. |
(2) Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje Telekom Slovenije
d.d., ki bodo omogočalo tud sprejem HD televizijskih programov,
radijskih programov, interneta, klasične in IP telefonije je potrebno
predvideti in vrisati idejne trase TK vodov v idejno dokumentacijo.
Uporabijo naj se PVC cevi premera 110 mm ali 125 mm in PEHD cevi premera
50 mm, prav tako jašek in stebriček na začetku gradbene cone, ki omogoča
vgraditev prenosnega medija. |
(3) Mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK
omrežja se določijo glede na potrebe in na možnosti v projektnih pogojih
po navodilih Telekom Slovenije d.d. V kolikor bodo potrebe po novih TK
storitvah, bo potrebno preveriti zmožnosti obstoječega TK omrežja. Če te
ne bodo ustrezale novim potrebam, je treba dograditi obstoječe omrežje. |
(4) Podatke o zmogljivosti obstoječega TK omrežja lahko investitor
pridobi na Telekom Slovenije d.d. Projekt TK priključka na javno TK
omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti
usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov. |
|
19. člen |
|
(ogrevanje in priprava sanitarne tople
vode) |
|
(1) V bližini OPPN je delno že zgrajeno plinovodno omrežje. Novo
plinovodno omrežje se predvidi na novi dovozni cesti in se poveže z
obstoječim. |
– Glede na lokacijo bodočih objektov so možni tudi drugi koridorji |
– Lahko se predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja |
– Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture za omenjeno območje je
potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi
komunalnimi vodi |
– Vsi novi objekti naj se priključijo na omrežje zemeljskega plina |
– Plin naj se uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo sanitarne tople
vode, tehnologijo in hlajenje. |
(2) Obvezna priključitev na plinovodno omrežje velja za uporabnike,
katerih inštalirana moč ogrevanja presega 50 kW. |
(3) Kot energent za ogrevanje se variantno predvidi možnost vgradnje
toplotne črpalke (zrak : voda) oziroma uporaba drugega obnovljivega vira
energije, ob upoštevanju energetsko varčne gradnje. |
|
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO |
|
20. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcelacije in tehničnimi
elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu
št. 8. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in
površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske
odmere. |
(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo
obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi,
dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo
načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko
stanje. |
|
VII. REŠITVE IN UREPI ZA OHRANJANJE
KULTURNE DEDIŠČINE IN VARSTVA NARAVE |
|
21. člen |
|
(kulturna dediščina in varstvo narave) |
|
Objekti se ne nahajajo v zavarovanem območju kulturne dediščine in ne v
zavarovanem območju narave. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE
OKOLJA IN NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE |
|
22. člen |
|
(vpliv posega na vodni režim) |
|
Omenjen poseg se ne nahaja v vodovarstvenem območju. |
|
23. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo
mejne vrednosti določene s III. stopnjo zahtevnosti (4. člen Uredbe o
hrupu v naravnem in bivalnem okolju – Uradni list RS, št. 45/95). |
(2) Vsa hrupna dela na gradbišču se izvajajo v dnevnem času. |
|
24. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 41/04), Uredbe o mejah, opozorilnih in kritičnih
emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in
Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št.
73/94). Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih
vrednosti. Objekt se ogreva z energentom brez prekomernih škodljivih
emisij v zrak. |
|
25. člen |
|
(odvoz odpadkov) |
|
(1) Vsak posamezni investitor je dolžan na svojem zemljišču na svoje
stroške urediti ustrezno dimenzionirano zbirno mesto za zbiranje in
odvoz komunalnih odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev
odjemnega mesta mora zadostiti določilom veljavnega občinskega odloka
(Uradni list RS, št. 35/14) in tehničnega pravilnika za odpadke (Uradni
list RS, št. 46/14) in ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom,
vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. |
(2) Dovozno cesto je potrebno zaradi odvoza odpadkov dimenzionirati za
tovorna vozila z možnostjo obračanja na koncu ceste. Ker tega ni mogoče
zagotoviti, je prevzemno mesto za odpadke pri vstopu na dovozno cesto:
koordinate prevzemnega mesta so pribl. Y=533684, X=133719 oziroma za
severni del zazidave vzhodno ob obstoječem parkirišču objekta Winter na
parc. št. 1561/20 k.o. Škalce in za južni del zazidave na nasprotni
strani ceste ob cestnem priključku za novo dovozno cesto na parc. št.
1573/7 k.o. Škalce. |
|
26. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Kanalizacija in priključki morajo biti izvedeni vodotesno. Pri
ravnanju v času gradnje je potrebno upoštevati vse predpise iz področja
varovanja okolja. |
(2) Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba
med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora
odstraniti tako, da se ohrani njena plodnost in količina. |
(3) V primeru intenzivnejšega posega v zemeljske mase je predhodno
potrebno pridobiti mnenje geomehanika. |
|
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
|
27. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
(1) Območje obravnave ne leži v poplavnem območju. |
(2) Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje potresne
ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni
pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,125 g. |
(3) Objekti se ne bodo ogrevali z lahkim kurilnim oljem, tako da ne
obstaja nevarnost razlitja nevarnih snovi. |
|
28. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) V skladu z 22. in 23. členom ZVPoz (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB,
9/11) so v ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi varstva pred požarom,
kjer so zagotovljeni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebna
protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje
objekte. |
(2) Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so
zagotovljena na dovozni cesti. |
(3) Varen umik je zagotovljen z dostopom na zunanje površine, javno pot
in zelenice. |
(4) Viri vode za gašenje bodo zagotovljeni iz javnega vodovoda (nadzemni
hidrant). |
|
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
29. člen |
|
(etapnost gradnje) |
|
Izvedba OPPN je možna v več medsebojno neodvisnih fazah. Pred pričetkom
gradenj na posamezni parceli je potrebno zgraditi cesto in komunalno
opremo (vodovod, kanalizacija ...). |
|
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALKSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
30. člen |
|
(skupne določbe glede dopustnih
odstopanj) |
|
(1) Dopustna odstopanja pri tlorisnih gabaritih stanovanjskih zgradb so
znotraj gradbene meje, določene v situaciji. |
(2) Za infrastrukturo so dovoljena manjša odstopanja od predvidenih
rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz
tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na končni koncept
ostalih rešitev. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so
podali smernice in mnenja k OPPN. |
(3) Pri parcelaciji je možno odstopanje v velikosti ±15 % površine
parcele. Možno je združevanje dveh parcel v eno večjo, ob upoštevanje
elektro kablovoda. |
|
XII. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV
IN IZVAJALCEV |
|
31. člen |
|
(obveznost investitorjev in izvajalcev) |
|
(1) Financiranje izgradnje infrastrukture poteka v dogovoru med občino,
investitorji in upravljavci energetskih in komunalnih naprav ter ceste.
Med občino in lastniki zemljišč v območju OPPN je bila sklenjena Pogodba
o komunalnem opremljanju. |
(2) Pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti
upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve
posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih
podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del. |
(3) Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varstveni ukrepi in
organizacija gradbišča, da ne bo prišlo do onesnaževanja okolja in voda. |
|
XIII. KONČNE DOLOČBE |
|
32. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN
je na vpogled v Občini Slovenske Konjice in UE Slovenske Konjice. |
|
33. člen |
|
Za
nadzor nad ravnanjem po tem odloku je pristojna inšpekcijska služba. |
|
34. člen |
|
Po
realizaciji tega OPPN se območje ureja z OPN Občine Slovenske Konjice. |
|
35. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-0006/2017 |
Slovenske Konjice, dne
29. marca 2018 |
|
Župan |
Občine Slovenske Konjice |
Miran Gorinšek l.r. |