P R O G R A M    V A R N O S T I

Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah

VSEBINA

1. Uvod;

2. Pravna podlaga;

3. Ocena ogroženosti in varnostnih tveganj kot strokovna podlaga programa:

a) Ocena stanja varnosti:

• Ogroženost cestnega prometa v naseljih;

• Ogroženost cestnega prometa izven naselij;

• Ogroženost občinskih javnih poti in rekreacijskih površin;

• Ogroženost javnih zgradb in objektov naravne in kulturne dediščine;

• Ogroženost od kriminalnih pojavov – kriminalna ogroženost;

• Ogroženost javnega reda in miru;

• Ogroženost na javnih shodih in prireditvah;

b) Obvladovanje varnostnih tveganj – prognoza:

• Varnostna tveganja na področju varnosti v cestnem prometu;

• Varnostna tveganja na področju varnosti občinskih javnih poti ter rekreacijskih in drugih površin;

- Varnostna tveganja na področju zagotavljanja javnega reda in miru;

- Varnostna tveganja na področju preprečevanja kriminalnih dejanj;

- Varnostna tveganja na področju javnih shodov in prireditev;

- Varnostna tveganja na področju varstva okolja;

4. Namen vzpostavitve občinskega redarstva po ZORed;

5. Cilji delovanja občinske redarske službe;

6. Varnostne potrebe, izhajajoče iz ocene varnostnih razmer;

7. Organiziranost občinskega redarstva;

8. Kadrovski sestav občinske redarske službe;

9. Vodenje mestne redarske službe;

10. Pristojnosti občinskega redarstva;

11. Pogoji za delovanje občinskega redarstva (prostori, oprema, vozila, sredstva (zvez);

12. Vrste in obseg nalog občinskega redarstva:

• Naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v naseljih (nadzor prometa v naselju, izven naselja pa samo varnost cest in okolja)

• Naloge na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah

• Naloge zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter naravne in kulturne dediščine

• Naloge vzdrževanja javnega reda in miru

• Naloge na področju preprečevanja kriminalnih pojavov

• Naloge na področju varstva okolja

13. Način izvajanja zakonskih pooblastil občinskega redarja;

14. Način uporabe prisilnih sredstev;

15. Sistem dela občinskega redarstva – razporejanje redarjev na delo in drugo;

16. Sodelovanje s policijsko postajo na območju občine;

• Pisni protokol o sodelovanju s policijo (ga pripravi MRS Maribor);

17. Sodelovanje z občinskimi redarstvi in občinskimi redarji sosednjih občin;

• Pisni dogovori o sodelovanju z občinskimi redarstvi sosednjih občin (ga pripravi MRS Maribor);

18. Povezanost občinskega redarstva z Operativno komunikacijskim centrom Policijske uprave Maribor in z Regijskim centrom za obveščanje (RCO);

• Sistem alarmiranja in ukrepanja občinskih redarjev ob izrednih dogodkih;

19. Sodelovanje občinskega redarstva v občinskem sistemu zaščite in reševanja:

• Navodila za ukrepanje občinskih redarjev ob izrednih dogodkih (priloga 1);

• Pisni dogovor o sodelovanju v občinskem sistemu zaščite in reševanja;

20. Načini sodelovanja občinskih redarjev in zasebnih varnostnikov;

• Pisni dogovor o sodelovanju z varnostniki zasebnih varnostnih podjetij (ga pripravi MRS Maribor);

21. Interno nadzorstvo nad izvrševanjem nalog občinskega redarstva;

• Poslovnik za delo župana v zvezi ocenjevanja izvrševanja nalog občinskega redarstva (priloga 2);

22. Sodelovanje med redarsko službo, policijo ter svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu;

1. Sklenitev pisnega protokola o sodelovanju med občinsko redarsko službo, policijskimi postajami in mestnim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (priloga 3);

23. Varnostno ogrožene poti, kraji, površine in točke na območju občine;

24. Obhodi varnostno ogroženih poti, krajev, površin in točk;

25. Seznam oz. evidenca zgradb, spomenikov, muzejev in drugih objektov, ki imajo status naravne in/ali kulturne dediščine;

26. Obhodi nepremičnih objektov naravne in kulturne dediščine;

27. Uvedba dežurne službe občinskega redarstva (odločitev župana).

P R O G R A M    V A R N O S T I

1. UVOD

Program varnosti je dokument, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev naše občine. Obseg in kvaliteto varnosti na javnem prostoru v občini zagotavljajo tako javno - pravni, kot zasebno – pravni subjekti, in sicer:

- policija;

- inšpekcijske službe;

- službe za zaščito in reševanje;

- občinska redarska služba;

- gasilci in

- podjetja za zasebno varovanje.

Poleg Policije je občinsko redarstvo tisti subjekt v občini, ki na najbolj neposreden način zagotavlja oziroma skrbi za javno varnost in javni red v občini.

S programom varnosti določamo kriterije in opredeljujemo ukrepe, s katerimi bomo zagotavljali kvaliteto javne varnosti prebivalcev naše občine oziroma vzpostavili stanje javne varnosti in javnega reda v pravno-sistemski in organizacijski sistem.

S tem bomo načrtno zagotavljali kvaliteto javnega prostora v občini in zadovoljstvo občanov z okoljem, kjer živijo in delajo.

To pomeni zadovoljivo stopnjo javne varnosti in javnega reda;

konkretno, da so občinske ceste, ulice in drugi odprti prostori čisti, varni in urejeni.

Program tako predstavlja pomemben in izhodiščni dokument za področje delovanja občinske redarske službe. V njem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnosti v občini, cilji in ukrepi za zagotovitev teh ciljev ter konkretni nosilci oziroma odgovorne službe za dosego želenih ciljev.

V dokumentu so opredeljene tudi zakonske osnove za vzpostavitev in delo redarske službe ter za sodelovanje s policijo pri zagotavljanju javne varnosti ter javnega reda in mira.

Namen programa je tudi vzpostaviti partnerski odnos med policijo in občinskim redarstvom pri zagotavljanju javne varnosti v lokalni skupnosti oziroma pri izvajanju vseh pristojnosti občinskih redarjev, ki so opredeljene v 3. členu Zakona o občinskem redarstvu.

Program varnosti Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah obsega 6 ciljev, ki na celovit način urejajo oziroma zagotavljajo kvaliteto varnosti v občini. Program občine je zasnovan razvojno in ima naravo priporočil in programskih smernic, ki se bodo lahko realizirala skozi letne programe dela občinskih redarjev oziroma občinske redarske službe in razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih občina namenja za to področje dela.

2. PRAVNA PODLAGA

Pravna podlaga za izdelavo OPV je določena v 3. členu Zakonu o občinskem redarstvu (ZORed), kjer opredeljeno, da:

(1) Delovno področje in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis;

(2) V okviru in v skladu s predpisi iz prejšnjega odstavka in z občinskim programom varnosti iz 6. člena tega zakona skrbi občinsko redarstvo za javno varnost in javni red na območju občine in je pristojno: nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij, skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščine, vzdrževati javni red in mir.

Program je zasnovan v skladu z Zakonom o varnosti javnega reda in miru (ZJRM), Zakonom o varnosti cestnega prometa (ZVCP), Zakonom o prekrških (ZP-1), Zakon o lokalni skupnosti (ZLS) in občinskimi odloki.

3. OCENA OGROŽENOSTI IN VARNOSTNIH TVEGANJ

KOT STROKOVNA PODLAGA PROGRAMA

a) Ocena stanja varnosti

• Ogroženost cestnega prometa v naseljih

V letu 2007 (2006) se je na cestah na območju občine Sv. Trojica pripetilo 33 (27) prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 68 (65) oseb. V prvih petih mesecih leta 2008 pa se je zgodilo 8 prometnih nesreč.

Na območju občine Sv. Trojica v letu 2007, niti v letu 2006, ne beležimo prometnih nesreč s smrtnim izidom. V letu 2007 se je pripetila 1 (0) prometna nesreča s hudo telesno poškodbo, 14.

(5) z lahko telesno poškodbo in18 (22) prometnih nesreč z materialno škodo. V prometnih nesrečah je bila 1 (0) oseba hudo telesno poškodovana, 26 (6) pa je bilo lahko telesno poškodovanih.

V prvih petih mesecih leta 2008 smo obravnavali 4 prometne nesreče z lahko telesno poškodbo, v katerih se je poškodovalo 6 oseb ter 4 prometne nesreče z materialno škodo.

Po dnevih se je največ prometnih nesreč zgodilo ob sobotah, ko se je zgodilo 7 (5) prometnih nesreč, sledi ponedeljek z 6 (6) prometnimi nesrečami, nedelja s 6 (4) prometnimi nesrečami, torek s 6 (3) prometnimi nesrečami, sreda s 3 (5) prometnimi nesrečami, petek s 3 (3) prometnimi nesrečami. Najmanj prometnih nesreč se je zgodilo ob četrtkih, in sicer 2 (1) prometni nesreči.

Glede na obdobje v dnevu, se je največ prometnih nesreč zgodilo med 12:00 in 18:00 uro, ko se je zgodilo 15 (7) prometnih nesreč, sledi med 06:00 in 12:00 uro, ko se je zgodilo 7 (9) prometnih nesreč. Ostale prometne nesreče pa so se zgodile v preostanku dneva.

Policisti so na območju občine Sv. Trojica v letu 2007 (2006) obravnavali 187 (194) kršitev cestno prometnih predpisov. Zaradi ugotovljenih kršitev smo izdali 133 ( 89) plačilnih nalogov, podali 28 (33) obdolžilnih predlogov, izdali 4 (0) posebnih plačilnih nalogov, izvedli 1 (0) hitri postopek ter izrekli 21 (66) opozoril.

V prvih petih mesecih leta 2008 pa so policisti na območju občine obravnavali 51 kršitev cestno prometnih predpisov.

Policisti zaznavajo povečan promet in obremenitev predvsem na regionalni cesti II. reda na relaciji Sp. Senarska – Cerkvenjak in regionalni cesti I. reda na relaciji Sp. Senarska – Ptuj, predvsem promet tovornih vozil, kar je posledica izgradnje po avtoceste na tem območju. Posledica večjega prometa je tudi več kršitev cestno prometnih predpisov in prometnih nesreč, ki se zgodijo na teh cestah, kar predstavlja tudi večja varnostna tveganja. Tako po številu prometnih nesreč kot po njihovih posledicah najbolj izstopata zgoraj navedeni cesti. Nekoliko manj prometnih nesreč so policisti obravnavali na lokalni cesti Sv. Trojica – Sp. Porčič, Sv. Trojica – Lenart, Sv. Trojica – Osek ter Gočova – Nadbišec.

Najmanj prometnih nesreč pa smo obravnavali v samem centru Sv. Trojice in na mestnih ulicah.

• Ogroženost cestnega prometa izven naselij

Na območju občine Sv. Trojica je potrebno izpostaviti ogroženost cestnega prometa izven naselij na regionalni cesti I. reda štev. 229 ter regionalni cesti II. reda štev 439. Obe cesti sta zaradi vožnje na delo in iz dela preko tedna ter tudi zaradi izgradnje nove avtoceste prometno obremenjeni. Dodatno sta obremenjeni tudi preko vikenda in v času turistične sezone.

Z vidika varnosti regionalni cesti I. reda štev. 229 in regionalna cesta II. reda štev. 439, zaradi gostote prometa predstavljata dodatno nevarnost za druge udeležence v cestnem prometu, predvsem za pešce in kolesarje, saj na teh cestah ni urejenih pločnikov ali kolesarskih poti.

Na drugih cestah izven naselji v občini Sv. Trojica ni posebne problematike, ki bi narekovala posebno ukrepanje ali zahtevala posebne ukrepe za zagotovitev varnega in nemotenega prometa.

• Ogroženost občinskih javnih poti in rekreacijskih površin

Med javnimi potmi in rekreacijskimi površinami je potrebno izpostaviti pot okoli jezera v Sv. Trojici, ki se začne v Zg. Senarski in poteka ob jezeru do Zg. Porčiča. Pot ob jezeru je makadamska in tudi prevozna z osebnimi vozili. Pot je dokaj dobro vzdrževana in urejena. Na tej poti v letu 2007 (2006) nismo obravnavali prometnih nesreč ali beležili ogroženosti. Nevarnost za pešce obstaja predvsem v večernem in nočnem času, ko je vidljivost zmanjšana, saj ob delu rekreacijske in turistične poti ob jezeru ni javne razsvetljave.

Kot pomembnejšo rekreacijsko površino lahko navedemo še igrišče malega nogometa ob osnovni šoli v centru Sv. Trojice.

Za to območje je značilno, da se zbirajo predvsem mladi v popoldanskem in večernem času. Poudariti je potrebno, da nekateri mladi pod vplivom alkohola izvršujejo razna deviantna dejanja vandalizma v okolici igrišča.

• Ogroženost javnih zgradb in objektov naravne in kulturne dediščine

Na območju občine Sv. Trojica imajo javne stavbe, med katere sodijo zgradba občine, pošta, osnovna šola, kulturni dom in ostale stavbe, ki spadajo pod javni sektor, varovanja urejena po svoje, tako da konkretne stopnje ogroženosti z našega vidika ne moremo podati.

• Ogroženost od kriminalnih pojavov – kriminalna ogroženost

V letu 2007 (2006) je bilo na območju občine Sv. Trojica zaznanih 54 (16) kaznivih dejanj, od katerih je policija podala 47 (15) kazenskih ovadb na Okrožno državno tožilstvo, ter za 6 (1) kaznivih dejanj poročilo na ODT. Od navedenih kaznivih dejanj je policiji uspelo preiskati 17 (1) kaznivih dejanj ter s tem doseči 36.17% preiskanost.

Največ je bilo zaznanih in obravnavanih kaznivih dejanj splošne kriminalitete, in sicer 46 (14), od katerih je bilo preiskanih 16 (0) kaznivih dejanj. Preiskanost kaznivih dejanj splošne kriminalitete je znašala 40.00 %.

V notranji strukturi kaznivih dejanj splošne kriminalitete prevladujejo kazniva dejanja zoper premoženje. Omenjenih kaznivih dejanj smo obravnavali 42 (15). Znotraj kaznivih dejanj premoženjskih deliktov so bila poleg tatvin, ki smo jih obravnavali 18 (6) ter velikih tatvin – vlomov 15 (4), številčno zastopano še kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari, katerih smo obravnavali 7 (3).

V prvih petih mesecih leta 2008 smo na območju občine Sv. Trojica obravnavali 15 kaznivih dejanj. Izmed navedenih kaznivih dejanj kakor prejšnja leta prevladujejo kazniva dejanja splošne kriminalitete, in sicer kazniva dejanja zoper premoženje, katerih smo obravnavali 12. Prav tako kot prejšnja leta prevladujejo kazniva dejanja tatvine in velike tatvine.

Premoženjska kriminaliteta je najštevilčnejša in odločilno vpliva na preiskanost celotne kriminalitete. Število premoženjskih kaznivih dejanj se povečuje. Klasična premoženjska kriminaliteta v obliki tatvin, vlomov in poškodovanj tuje stvari, je poleg nasilnih kaznivih dejanj najbolj številčna oblika kriminalitete, ki pomembno vpliva na občutek varnosti občanov.

Kot najbolj kritične točke in izpostavljena mesta za izvrševanje kaznivih dejanj se pojavljajo gradbišče nove avtoceste v Sp. Senarski, kjer beležimo največ kaznivih dejanj tatvin in vlomov v delovna vozila, nato gostinski lokali v centru Sv. Trojice, kjer smo beležili vlom v lokal na Griču in tudi v lokal Snoopy.

Negativno izstopajo tudi kazniva dejanja z oblikami vandalizma, in sicer predvsem v samem centru Sv. Trojice ob objektu kulturnega doma ter turistične potke od cerkve v Sv. Trojici do jezera.

• Ogroženost javnega reda in miru

Na območju občine Sv. Trojica smo v letu 2007 (2006) obravnavali 19 (13) kršitev predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja. Od tega smo obravnavali 11 (6) kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru, 2 (4) kršitvi po Zakonu o proizvodnji in prometu z prepovedanimi drogami ter 3 (1) kršitev po Zakonu o zaščiti živali.

Kot najpogostejše kršitve predpisov, ki urejajo javni red in mir so kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru, katerih je bilo na območju občine Sv. Trojica v letu 2007 (2006) 11 (6).

Znotraj teh kršitev beležimo največ kršitev v zasebnih prostorih v okviru družine 9 (5) in nato na javnih krajih, kot so ceste, trgi in gostinski lokali, kjer smo obravnavali 2 (1). V teh kršitvah gre za pretepanje med osebami, ogrožanje varnosti in tudi nespodobno vedenje.

Po času je največ kršitev obravnavanih med 22:00 uro in 00:00 uro, ko smo obravnavali 5 (1) kršitev, med 06:00 uro in 08:00 uro 4 (0) kršitve, med 14:00 uro in 16:00 uro 3 (1) kršitve. Najmanj kršitev smo obravnavali med 10:00 uro in 14:00 uro.

Glede na starost kršiteljev je največ kršiteljev starih med 54 in 64 letom in sicer 6, ki so bili udeleženi v šestih kršitvah, sledijo pa storilci stari med 44 in 54 letom, ki so bili udeleženi v 2 (2) kršitvah.

Največ kršitev smo obravnavali med vikendi, in sicer v soboto 5 (1) kršitev, nedeljo pa 4 (1) kršitve. Ostale kršitve pa so razporejene sorazmerno čez celotni teden.

V letu 2008 v prvih petih mesecih smo obravnavali 9 kršitev, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja.

Od tega smo obravnavali 3 kršitve po Zakonu o varstvu javnega reda in miru v zasebnem prostoru, 2 kršitvi po Zakonu o orožju, 3 kršitve po Zakonu o policiji in 1 kršitev po Zakonu o proizvodnji in prometu z prepovedanimi drogami.

• Ogroženost na javnih shodih in prireditvah

Z vidika javne varnosti predstavljajo veliko varnostno tveganje tudi javna zbiranja. Na območju občine Sv. Trojica večjih javnih zbiranj z velikim varnostnim tveganjem ne beležimo. Tradicionalno potekajo javna zbiranja ob tednu občine Sv. Trojica v mesecu maju, kjer je največja prireditev veselica. Na območju občine Sv. Trojica se odvijajo tudi druga raznovrstna manjša javna zbiranja z namenom športnega ali zabavnega druženja. Tradicionalno poteka tudi prireditev imenovana kvaternca ob cerkvi v Sv. Trojici, kjer pa je z zaporo ceste in dovoljenjem občine poskrbljeno za varnost obiskovalcev. Na teh prireditvah večjih množičnih kršitev nismo obravnavali v letu 2007 in tudi ne v letu 2006.

V letu 2008 v prvih petih mesecih se je na območju občine Sv. Trojica odvijalo več javnih prireditev, na katerih pa večjih oz. hujših kršitev nismo beležili.

b) Obvladovanje varnostnih tveganj

• Varnostna tveganja na področju varnosti v cestnem prometu

Kot prometno najbolj obremenjeno območje občine Sv. Trojica je regionalna cesta I. reda štev. 229 in še posebno regionalna cesta II. reda štev. 439 na relaciji Sp. Senarska – Cerkvenjak, kjer se izvajajo gradbena dela na gradbišču nove avtoceste in je tudi začasno urejenih nekaj obvozov. Na tem delu ceste tudi ni urejenih pločnikov ali kolesarskih poti.

Cesta je dokaj vijugasta in zaradi postavitve objektov tik ob cesti tudi dokaj nepregledna v naselju Sp. Senarska.

Za obvladovanje varnostnih tveganj na tem področju smo pristopili predvsem k izvajanju ukrepov za umiranje prometa. Občasno izvajamo meritve hitrosti na kritičnih odsekih in na najbolj obremenjenih in varnostno problematičnih mestih. Prav tako z večjo prisotnostjo in vidnostjo zmanjšujemo tudi hitrost vozil in posledično s tem preprečujemo možnosti za povzročitev prometnih nesreč, saj so vozniki bolj pozorni na dogajanje na cesti. Zoper kršitelje pa dosledno ukrepamo za kršitve, ki so najpogostejši vzroki za prometne nesreče.

• Varnostna tveganja na področju varnosti občinskih javnih poti ter rekreacijskih in drugih površin

Pripadniki mlajše populacije zelo radi za kraj druženja izbirajo okolico jezera Sv. Trojica v bližini objekta Turističnega društva Sv. Trojica ter tudi igrišče malega nogometa ob osnovni šoli Sv. Trojica. Pod vplivom različnih substanc izvršujejo različna kazniva dejanja vandalizma, kadijo prepovedane substance (drogo) in izvajajo druge oblike deviantnih ravnanj. Kot takšen kraj izstopa predvsem okolica jezera v času turistične sezone, ki je zaradi ne-plačljivosti bivanja priljuden kraj.

• Varnostna tveganja na področju zagotavljanja javnega reda in miru

Na področju javnega reda in miru ni gostinskega lokala, ki bi negativno izstopal v smislu kršenja javnega reda in miru. V centru Sv. Trojice se nahaja več gostinskih lokalov, katere obiskujejo večinoma domačini iz okolice. Tako imamo v centru Sv. Trojice Bar Snoopy, Bar Marcelino, Bar Frenky, Bar Cankar ter gostilno Vogrin.

Največ kršitev beležimo v zasebnih prostorih v krogu družine, kjer pa za razrešitev problematike pristopamo sistematično. Tako ob hujših kršitvah in ponavljajočih kršitvah izrekamo ukrep prepovedi približevanja določeni osebi in kraju, ki se je izkazal za zelo učinkovit ukrep.

• Varnostna tveganja na področju preprečevanja kriminalnih dejanj

Na varnostno situacijo s področja kriminalitete pomembno vplivajo kazniva dejanja storjena na gradbiščih nove avtoceste v Sp. Senarski in Verjanah. Ta območja so najbolj varnostno obremenjena.

Na gradbiščih je bilo izvršenih več kaznivih dejanj tatvin in vlomov v gradbene stroje in montažne objekte-skladišča.

Storilci so najpogosteje odtujili gradbeni material in nafto. Negativno izstopajo tudi poškodovanja javne infrastrukture v centru Sv. Trojice, kot so javna razsvetljava, razne ograje, koši, katere poškoduje pretežno mlajša populacija občanov. Na teh območjih večkrat opravimo kontrolo v smislu preprečevanja kaznivih dejanj in tudi z prisotnostjo preprečujemo izvrševanje kaznivih dejanj.

• Varnostna tveganja na področju javnih shodov in prireditev

Z vidika javne varnosti večjo obremenitev in varnostna tveganja predstavljajo tudi organizacija javnih zbiranj. Med večja javna zbiranja sodijo na območju Sv. Trojice kvaternce ob cerkvenih praznikih (spomladi in jeseni), kjer se prireditev odvija ob cerkvi na lokalni cesti. Ob tem prihaja do večjih zgostitev prometa, vendar je to področje ustrezno rešeno s preusmeritvijo prometa in zaporo ceste v času prireditve. Na območju občine se odvijajo čez leto tudi manjše prireditve z obiskom maksimalno do 1000 ljudi.

Na teh prireditvah pa ne zaznavamo večjih izgredov ali velikih varnostnih tveganj.

• Varnostna tveganja na področju varstva okolja

Na področju varstva okolja posebne problematike ne zaznavamo.

Ob ugotovljenih kršitvah s tega področja se sprotno obvešča komunalna inšpekcija in problematika sproti rešuje. Tako ne moremo izpostaviti posameznih delov okolja kot problematična.

4. NAMEN VZPOSTAVITVE OBČINSKEGA REDARSTVA

PO ZAKONU O OBČINSKEM REDARSTVU

Kot že uvodoma navedeno je namen vzpostavitve občinskega redarstva po ZORed določiti enotne kriterije za zagotavljanje javne varnosti v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah in opredeliti ukrepe, ki zagotavljajo javno varnost na območju občine ter načrtno zagotavljati kvaliteto javnega prostora v občini.

Namen vzpostavitve občinskega redarstva je zagotavljanje javne varnosti v lokalni skupnosti oz. izvajanje vseh pristojnosti občinskih redarjev, ki so opredeljene v določbi drugega odstavka

3. člena Zakona o občinskem redarstvu:

• varen in neoviran cestni promet v naseljih;

• varnost cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij;

• varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah;

• varnost javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine;

• vzdrževanje javnega reda in miru.

Osnovni namen je zagotoviti zadovoljivo stanje javne varnosti oziroma javnega reda in miru v občini. To pomeni, da je potrebno s pravno sistemskimi, organizacijskimi in konkretnimi ukrepi zagotoviti varen, čist in urejen javen prostor v občini. S pomočjo vseh teh ukrepov se bo zagotavljala kvaliteta življenja v občini ter odpravljali posamezni odklonski pojavi v občini.

Delo redarske službe mora biti usmerjeno v kršitve, ki predstavljajo večjo nevarnost za javni interes in imajo škodljive posledice za osebe, premoženje in okolje; redarska služba mora v primeru zaznane kršitve ukrepati sorazmerno, v skladu z naravo kršitve in njenimi posledicami.

5. CILJI DELOVANJA OBČINSKE REDARSKE SLUŽBE

Cilj programa varnosti Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah je zagotoviti zadovoljivo stanje javne varnosti oziroma javnega reda in miru.

Strateški in operativni cilji programa so:

a) Strateški cilj

Dvig kakovosti življenja in dela občanov ter dvig stopnje varnosti javnega prostora v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

Ta cilj je krovni cilj za zagotavljanje varnosti v občini z občinsko redarsko službo. Njegova vsebina izhaja iz nacionalne varnostne politike, iz zakonskih določil, iz nacionalnih programov varnosti in iz splošnih varnostnih potreb slovenskih občin. Gre za dolgoročni cilj dvigovanja stopnje javne varnosti oziroma varnosti prebivalcev v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

Aktivnosti in ukrepi za doseganje cilja:

• Upoštevanje pravnih predpisov, ki na nacionalni in lokalni ravni urejajo varnost cestnega prometa, javnega reda in miru ter naravne in kulturne dediščine,

• upoštevanje programskih usmeritev Ministrstva za promet glede varnosti v cestnem prometu, Ministrstva za notranje zadeve in Policije glede varnosti v cestnem prometu, varnosti javnega reda in miru, preprečevanja kriminalnih pojavov ter varovanja ljudi in premoženja,

• izvajanje (spodaj navedenih) operativnih ciljev,

• preprečevanje prekrškov in kaznivih dejanj,

• obvladovanje varnostnih tveganj,

• zmanjševanje posledic (škod in izgub) nastalih zaradi izrednih dogodkov kot so naravne nesreče, prometne nesreče, onesnaževanje okolja, poškodovanje javnih zgradb ter poškodovanje objektov s statusom naravne in kulturne dediščine,

• uvajanje standardov kakovosti varovanja ljudi, premoženja, javnega prostora, javnih zgradb, okolja ter naravne in kulturne dediščine,

• vzpostavitev strokovnega izobraževanja občinskih redarjev, ki bo omogočalo pridobitev potrebnih znanj, spretnosti in kompetenc za profesionalno izvajanje pristojnosti redarskih služb in pooblastil redarjev kot pooblaščenih uradnih oseb.

b) Operativni cilji

Varnost cestnega prometa

Zmanjševanje števila prometnih nesreč in njihovih posledic, zmanjšanje prometnih prekrškov na cestah v naseljih in na občinskih cestah izven naselij ter povečanje pretočnosti prometa z operativno dinamiko občinske redarske službe in policijske postaje.

Varnost v cestnem prometu še vedno ni zadovoljiva. Pred leti postavljeni cilji prometne varnosti se niso v celoti uresničili.

Zato se v cestnem prometu še vedno pojavlja preveč varnostnih tveganj, ki jih je treba obvladati s stalnim in profesionalnim policijskim in redarskim nadzorom, z izboljšanjem rednega in investicijskega vzdrževanja cest, s širitvijo parkirnih kapacitet, s povečanjem nadzora nad parkirnimi površinami ter z dvigom profesionalnosti policistov in redarjev pri obvladovanju kršiteljev prometnih predpisov in temeljnih vzrokov prometnih nesreč (hitrost, alkohol).

Zastavljen je ambiciozen cilj, da se do leta 2010 v Sloveniji število mrtvih zmanjša za 50%.

Ta cilj je potrebno zasledovati tudi v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da so za stanje prometne varnosti soodgovorni policija, občinsko redarstvo, inšpekcijske službe in drugi.

Nujno je zagotoviti sodelovanje v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 133/2006, spremembe in dopolnitve 37/2008) v tretjem odstavku 22. člena kot obveznost občine določa tudi sprejem Programa varnosti cestnega prometa.

Aktivnosti in ukrepi za doseganje cilja:

• Uporaba ocene prometne ogroženosti in tveganj v cestnem prometu pri izdelavi letnega načrta dela občinskega redarstva za področje varnosti v cestnem prometu,

• sklenitev pisnega protokola o sodelovanju med občinsko redarsko službo, policijsko postajo in občinskim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,

• občinski redarji si morajo pridobiti pravno in strokovno znanje za nadzor in urejanje cestnega prometa,

• občinske redarje je treba opremiti z ustreznimi vozili in opremo za nadzor in urejanje prometa na občinskih cestah in drugih javnih poteh na območju občine,

• v letnem načrtu dela občinskega redarstva se med drugim opredeli tudi naloge v zvezi nadzora prometne signalizacije in opredeli naloge za večjo varnost otrok. Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah poskrbi za pregled prometne signalizacije in poda predloge za morebitne spremembe, zlasti z vidika varnosti otrok, pešcev in kolesarjev (vrtci, šole, zdravstveni zavodi, igrišča, stanovanjska naselja),

• občinski redarji morajo dosledno izvajati nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju ter v primeru zaznanih kršitev ustrezno ukrepati.

Varstvo javnega reda in mora

Obvladovanje javnega prostora s fizično prisotnostjo redarjev na način, ki je v skladu s pravnimi predpisi, oceno varnostnih razmer in varnostno stroko.

Zakon o javnem redu in miru opredeljuje javni red in mir kot stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih. Namen zakona je zato neposredno uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika, ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku.

Javni red in mir je dobrina, ki izključuje vsa protipravna dejanja, s katerimi se kršijo splošna pravila vsakdanjega dela in življenja.

Javni red in mir je stanje, v katerem je zagotovljeno varno in mirno počutje ljudi, njihovo neovirano gibanje na javnih krajih in drugih površinah, uporaba javnih objektov, stanovanj in drugih prostorov, nemoteno opravljanje uradnih opravil državnih in drugih organov, organizacij in skupnosti oziroma optimalno varnost znotraj družbene skupnosti. Javni red torej pomeni nek minimum socialnih pravil, ki jih velika večina prebivalstva razume kot nujno potrebne za svoje sožitje.

Vzdrževanje javnega reda in miru je torej delovanje skupnosti (tudi lokalne skupnosti), ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se preprečijo in obvladujejo ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti in posamezniku. Gre torej za škodljiva ravnanja skupin ali posameznikov, ki se na javnem kraju nedostojno, drzno ali nasilno vedejo, ki ustvarjajo nered v gostinskih lokalih, na javnih shodih in na javnih prireditvah, ki uporabljajo nevarne predmete ali nevarne snovi, ki povzročajo hrup, ki beračijo, nedovoljeno kampirajo in prenočujejo na javnih krajih, ki ustvarjajo vandalizem, nehumano in v nasprotju s predpisi uporabljajo in vodijo živali, uničujejo državne simbole in pišejo po zgradbah. Vsa navedena škodljiva in kazniva ravnanja zmanjšujejo kakovost bivanja in gibanja na javnih površinah in v javnih prostorih. Občinske redarske službe in občinski redarji imajo pristojnosti, pooblastila in naloge, da se aktivno vključijo v proces kontinuiranega zagotavljanja javnega reda in miru na območju občine.

Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja:

• Uporaba ocene ogroženosti in varnostnih tveganj na področju zagotavljanja javnega reda in miru,

• zagotoviti dobro usposobljenost občinskih redarjev na področju poznavanja pooblastil občinskih redarjev za obvladovanje javnega reda in miru,

• redarska služba mora ustrezno ukrepati v primeru zaznave primerov nedostojnega vedenja (7. člen ZJRM); beračenja na javnem kraju (9. člen ZJRM); uporabe nevarnih predmetov (prvi odstavek 11. člena ZJRM); zaznave poškodovanj uradnih napisov, oznak ali odločb (12. člen ZJRM); zaznave pisanj po objektih (13. člen ZJRM); zaznav vandalizma (16. člen ZJRM); zaznav nedovoljenega kampiranja (18. člen ZJRM);

v primeru nedovoljene uporabe živali (19. člen ZJRM); ustrezno ukrepati v primeru neupoštevanja zakonitega ukrepa uradnih oseb (1. in 3. odstavek 22. člena),

• zagotoviti dobro usposobljenost občinskih redarjev za uporabo prisilnih sredstev,

• zagotoviti dobro usposobljenost občinskih redarjev za hitre odzive na klice v sili in za vedenje ter ukrepanje v tveganih okoliščinah,

• zagotoviti ustrezno opremo občinskih redarjev za obvladovanje kršiteljev,

• skleniti pisni protokol o sodelovanju med občinsko redarsko službo in policijsko postajo,

• strokovna pomoč policijske postaje.

Varnost občinskih javnih poti in rekreacijskih površin

Varnostno obvladovanje javnih poti in rekreacijskih površin s prisotnostjo občinskih redarjev (ob strokovni pomoči policistov).

Javne poti, rekreacijske in druge javne površine, zlasti tiste v manj obljudenih in odmaknjenih krajih, predstavljajo določena varnostna tveganja za ljudi, prisotne na takih krajih. Tveganja so običajno kriminalne narave. Zaradi tega je priporočljivo, da se občinski redarji usposobijo za odzive na klice v sili in na ustrezno ukrepanje do prihoda policistov.

Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja:

• Izdelava seznama varnostno ogroženih poti, krajev, površin in točk na območju mesta/občine (iz ocene ogroženosti in varnostnih tveganj),

• pisni protokol o sodelovanju občinske redarske službe in policijske postaje,

• načrt obhodov varnostno ogroženih poti, krajev, površin in točk,

• občinski redarji morajo imeti zanesljiva sredstva zvez za komuniciranje s svojo dežurno službo in z policisti,

• zagotovitev ustreznega vozila za varnostne obvoze ogroženih in drugih poti.

Varnost zgradb in drugih objektov naravne in kulturne dediščine

Preprečevanje ogroženosti kulturne dediščine (zgradb, spomenikov ipd.) in napadov nanjo na območju občine.

Varstvo kulturne dediščine je urejeno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 7/1999). Po tem zakonu imajo določene pristojnosti tudi lokalne skupnosti. Na splošno pa velja, da je ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter preprečevanje ogroženosti zgradb, muzejev, arheoloških najdišč, grobišč, spomenikov in drugih nepremičnih in premičnih objektov, ki imajo status kulturne dediščine, skrb vseh in vsakogar (4. člen zakona). Zato so občinski redarji kot pooblaščene uradne osebe tudi tisti subjekti, ki so dolžni skrbeti za preprečevanje ogroženosti in napadov na te objekte, kot tudi za zaščito sledov in ustrezno obveščanje policije ob morebitnem poškodovanju takega objekta.

Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja:

• Sodelovanje občinske redarske službe z organizacijsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor, ki deluje na območju občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah,

• občinska redarska služba si priskrbi ali izdela seznam (evidenco) zgradb, spomenikov, muzejev in drugih objektov, ki imajo status naravne in/ali kulturne dediščine,

• občinska redarska služba si izdela načrt obhodov nepremičnih objektov naravne in kulturne dediščine,

• občinska redarska služba si priskrbi podatke o dosedanjih namernih poškodbah in napadih na objekte naravne in kulturne dediščine.

Varstvo okolja

Izboljšanje pregleda nad stanjem in dogajanji na področju varstva okolja ter povečanje obsega in profesionalnosti nad obvladovanjem občinske okoljske problematike.

Skrb za varstvo okolja je eno od bistvenih postavk v zagotavljanju kakovosti javnega prostora ter kakovosti življenja in dela občanov. Varstvo okolja urejajo številne evropske direktive, nacionalni predpisi, standardi in mednarodni sporazumi. Na lokalni ravni gre za skrb v tem smislu, da se občinska redarska služba aktivno vključi v proces implementacije Nacionalnega programa varstva okolja ter v proces uresničevanja občinske okoljske politike in občinskega programa varstva okolja.

Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja:

• Občinski redarji se v okviru izobraževanja/usposabljanja/izpopolnjevanja spoznajo z okoljsko zakonodajo, okoljsko problematiko in okoljsko politiko v svoji občini,

• občinska redarska služba se poveže z okoljsko inšpekcijo in skupaj z njo oblikuje sistem nadzora in ukrepanja zoper kršilce varstva okolja,

• občinska redarska služba si priskrbi karto z vrisanimi okoljsko problematičnimi točkami in uradne dokumente o razreševanju okoljske problematike.

6. VARNOSTNE POTREBE, IZHAJAJOČE IZ OCENE

VARNOSTNIH RAZMER

Razreševanje problematike na področju kriminalitete, javnega reda in miru ter varnosti v cestnem prometu terja vrsto oblik skupnega dela policije, redarske službe, varnostnih služb, inšpekcijskih služb ter sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kakor tudi vseh drugih dejavnikov v občini, ki lahko dajo na področju varnosti svoj prispevek (pedagoški proces v šoli, gasilci, lovci, itd.).

S stanjem varnosti v cestnem prometu v občini ne smemo biti zadovoljni. Še vedno sta zelo problematični regionalni cesti II. reda na relaciji Sp. Senarska – Cerkvenjak in cesta I. reda na relaciji Sp. Senarska – Ptuj.

 Potrebno je izpostaviti ogroženost cestnega prometa naselij Gočova in Sp. Senarska, saj nimajo urejenih pločnikov in so zaradi tega žarišče ogroženosti pešcev.

Problem na območju središča Svete Trojice, kjer izstopa problem nepravilno parkiranje vozil v okolici objektov skupnega pomena, kot Osnovna šola, občinska zgradba, Pošta in gostinski lokali.

Področje kriminalitete izstopa v zadnjem letu storjena na gradbiščih nove avtoceste v Sp. Senarski in Verjanah. Na gradbiščih je bilo izvršenih več kaznivih dejanj tatvin in vlomov v gradbene stroje in montažne objekte-skladišča. Storilci so najbolj pogosto odtujili gradbeni material in nafto.

Negativno izstopajo tudi poškodovanja javne infrastrukture v centru Sv. Trojice, kot so prometne signalizacije, javna razsvetljava, razne ograje, koši, katere poškoduje pretežno mlajša populacija občanov.

Ker je bila tarča napadov predvsem privatno premoženje, bodo morali občani več pozornosti nameniti njegovi zaščiti (tudi s tehničnimi varnostnimi napravami), v okolici vseh šol v občini pa bo potreben večji nadzor redarjev in policije zaradi ugotavljanja in preprečevanja primerov vandalizma.

Tudi podatki na področju ostalih predpisov, kot so kršitve predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja (Zakon o varstvu javnega reda in miru, Zakon o proizvodnji in prometu z prepovedanimi drogami, Zakon o zaščiti živali itd.) narekujejo, da je največ kršitev ob petkih in sobotah:

- med 22:00 uro in 00:00 uro,

- med 06:00 uro in 08:00 uro in

- med 14:00 uro in 16:00 uro.

To narekuje, da bodo redarji morali čas in območje svojega dela prilagoditi varnostnim potrebam, kar pomeni, da bodo morali svoje delo največkrat opravljati ob vikendih in v večernem času.

7. ORGANIZIRANOST OBČINSKEGA REDARSTVA

Na podlagi podpisanega pisma o nameri se izvede priključitev Medobčinski redarski službi Mestne občine Maribor po sprejetju Akta o ustanovitvi medobčinske redarske službe Mestne občine Maribor in Akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Medobčinske redarske službe Mestne občine Maribor.

8. KADROVSKI SESTAV OBČINSKE REDARSKA

SLUŽBE

MRS Maribor bo morala zaradi razširitve področja ter območja dela (območje MO Maribor in 17 okoliških občin) kadrovsko močno okrepiti redarsko službo.

Ta ocena izhaja že iz prikaza stanja varnostnih razmer na območju, kjer bo delovala, kakor tudi zaradi različnih potreb v posameznih občinah, pristopnicah k medobčinskemu redarstvu.

9. VODENJE OBČINSKE REDARSKE SLUŽBE

Vodenje, koordinacija in ostale naloge občinske redarske službe se izvaja preko Medobčinske redarske službe.

Mesečno se usklajujejo naloge občinskih redarjev na posebnem sestanku vodstva redarstva s pristojno službo v občini.

Župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah določi koordinatorja za usmerjanje dela redarske službe v občini. Delo redarjev usmerja preko mesečnih načrtov dela, ki so usklajeni s predstavniki policije.

V zvezi z delom občinskih redarjev v občini se vodi posebna evidenca.

10. PRISTOJNOSTI OBČINSKEGA REDARSTVA

Pristojnosti občinskega redarstva predstavljajo pravice in dolžnosti, ki so opredeljene v Zakonu o občinskem redarstvu (ZORed), Zakonu o varnosti javnega reda in miru (ZJRM), Zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP), Zakonu o prekrških (ZP-1), Zakonu o lokalni skupnosti (ZLS) in občinskih odlokih.

V določbi drugega odstavka 3. člena Zakona o občinskem redarstvu je opredeljeno, da občinsko redarstvo skrbi na podlagi posameznih zakonov in občinskih predpisov, izdanimi na njihovi podlagi ter na podlagi OPV za:

• varen in neoviran cestni promet v naseljih;

• varnost cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij;

• varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah;

• varnost javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine;

• vzdrževanje javnega reda in miru.

ZORed je torej temeljen sistemski in organizacijski predpis, ki ureja uresničevanje pristojnosti občin za ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva. Na tem mestu je treba poudariti, da naloge občinskih redarjev niso določene po principu numerus clausus (točno določeno število nalog), saj je v prvem odstavku 3. člena ZORed eksplicitno določeno, da delovno področje in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis.

V Zakonu o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/2006, ZJRM-1) je v določbi tretjega odstavka 27. člena generalno opredeljena pristojnost občinskega redarstva za nadzor nad izvajanjem določenih določb tega zakona oziroma pristojnost za odločanje o posameznih prekrških, ki so opredeljeni v ZJRM-1. Občinsko redarstvo lahko skladno z določbami ZJRM-1 v prekrškovnem postopku odloča o naslednjih kršitvah:

• nedostojno vedenje (7. člen);

• beračenje na javnem kraju (9. člen);

• uporaba nevarnih predmetov (prvi odstavek 11. člena);

• poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe (12. člen);

• pisanje po objektih (13. člen);

• vandalizem (16. člen);

• kampiranje (18. člen)

• uporaba živali (19. člen);

• neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb (prvi in tretji odstavek 22. člena).

V Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/2006 in spremembe 37/2008) so opredeljena pooblastila občinskega redarstva na področju cestnega prometa v občini.

Skladno z določbo 14. člena ZVCP občinski redarji zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa:

• izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju;

• urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samoupravnih lokalnih skupnosti in državnih cestah v naselju;

• izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju umirjenega prometa in območju za pešce;

• ugotavljajo kršitve določb 113. člena ZVCP o varstvu cest in okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja;

• opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo.

Pri opravljanju navedenih nalog občinski redarji izrekajo globe in opozorila ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so preneseni nanje s tem in drugimi zakoni ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi.

Občinski redar je oseba, ki ima poseben status, ki mu ga določa ZORed in ostali zakoni ter podzakonski akti, v katerem so opredeljena njegova pooblastila.

Iz vsebine pooblastil, ki so določena v ZORed, ZJRM, ZVCP,

ZP-1 in občinskih odlokih, lahko neposredno ugotovimo, da ima občinski redar status:

• prekrškovnega organa,

• pooblaščene uradne osebe.

Prekrškovni organi oziroma organi za odločanje o prekrških so določeni v 45. členu Zakona o prekrških.

Občinski redar je skladno z določbo 126. člena Kazenskega zakonika in zgoraj navedenimi predpisi pooblaščena uradna oseba.

V prvem odstavku 21. člena Zakona o lokalni samoupravi so opredeljene določene naloge občine na področju zagotavljanja nadzorstva nad krajevnimi prireditvami (javni shodi in javne prireditve) ter glede organiziranja komunalno-redarske službe, ki skrbi za red v občini.

V določbi prvega odstavka 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/2007, ZP-1-UPB4) je opredeljeno, da se lahko prekrški določijo tudi z odlokom samoupravne lokalne skupnosti.

V Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah so te pristojnosti opredeljene v:

- Odloku o ureditvi cestnega prometa,

- Odloku o čiščenju komunalnih odpadkov.

11. POGOJI ZA DELOVANJE MESTNEGA/

OBČINSKEGA REDARSTVA

(PROSTORI, OPREMA, VOZILA, SREDSTVA ZVEZ)

Kadrovska sestava Medobčinske redarske službe, prostori za delo občinskih redarjev, oprema, zveze, vozila in druga potrebna sredstva za njihovo delo se določi v okviru Akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v medobčinski redarski službi Mestne občine Maribor.

12. VRSTE IN OBSEG NALOG MESTNEGA/

OBČINSKEGA REDARSTVA

• Naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v naseljih (nadzor prometa v naselju, izven naselja pa samo varnost cest in okolja)

• Naloge na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah

• Naloge zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter naravne in kulturne dediščine

• Naloge vzdrževanja javnega reda in miru

• Naloge na področju preprečevanja kriminalnih pojavov

• Naloge na področju varstva okolja

13. ZAKONSKA POOBLASTILA OBČINSKEGA

REDARJA

Po 10. členu ZORed ima občinski redar ima pri opravljanju nalog naslednja pooblastila:

• opozorilo;

• ustna odredba;

• ugotavljanje istovetnosti;

• varnostni pregled osebe;

• zaseg predmetov;

• zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja;

• uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje ter plinskega razpršilca (v nadaljnjem besedilu prisilna sredstva).

Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za izvajanje pooblastil opozorila, varnostnega pregleda, zasega predmetov in uporabo prisilnih sredstev uporabljajo določbe Zakona o policiji in podzakonskih predpisov, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov.

• Opozorilo (34. člen ZPol)

Po 34. členu Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 107/2006, ZPol-UPB6) z opozorilom občinski redarji enako kot policisti opozarjajo osebe, državne organe, gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, organe, organizacije in samoupravne lokalne skupnosti na okoliščine ali ravnanja, ki ogrožajo življenje, osebno varnost ali premoženje ljudi, kot tudi na splošno nevarnost.

• Ustna odredba (11. člen ZORed)

Z ustno odredbo občinski redar daje obvezna navodila in prepovedi, odreja ukrepe in dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog iz pristojnosti občinskega redarstva in jih mora kdo storiti ali opustiti zaradi zagotovitve teh nalog.

• Ugotavljanje istovetnosti (12. člen ZORed)

Občinski redar ugotavlja istovetnost osebe, ki s svojim obnašanjem in ravnanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo ogrozila varnost ljudi ali premoženje, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Istovetnost ugotavlja občinski redar tako, da od osebe zahteva na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno listino, opremljeno s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, tujo potno listino ali drugo javno listino, opremljeno s fotografijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti istovetnost.

Istovetnost lahko občinski redar ugotovi tudi na podlagi drugih dokumentov, ki vsebujejo podatke o osebi, ali ob pomoči drugih, ki osebo poznajo.

Osebo, katere istovetnost ugotavlja, je občinski redar dolžan seznaniti z razlogi za ugotavljanje istovetnosti.

Če občinski redar ne more ugotoviti istovetnosti osebe, jo zadrži in obvesti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje identifikacijskega postopka.

• Varnostni pregled osebe (38. člen ZPol)

Pri opravljanju nalog, določenih z zakonom, lahko občinski redarji enako kot policisti po 34. členu Zakona o policiji v primerih, ko obstaja verjetnost napada ali samopoškodovanja s strani določene osebe, opravijo varnostni pregled te osebe.

Varnostni pregled obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer se ugotavlja, ali je ta oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s sabo druge nevarne predmete.

Varnostni pregled se opravlja neposredno ali s tehničnimi sredstvi.

• Zaseg predmetov (46. člen ZPol)

Po 46. členu Zakona o policiji občinski redarji enako kot policisti zasežejo predmete na podlagi odredbe pristojnega organa ali iz razlogov, določenih z zakonom.

Oboji pri opravljanju drugih nalog, določenih z zakonom, zasežejo predmete, namenjene za napad ali samopoškodovanje, kakor tudi predmete, s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali premoženja, ali predmete, ki so bili uporabljeni, pridobljeni oziroma so nastali s prekrškom ali kaznivim dejanjem.

Predmete iz tega člena so občinski redarji in policisti dolžni izročiti pristojnemu organu. V primeru, da zoper osebo, ki so ji bili predmeti zaseženi, ni bil uveden postopek pred pristojnim organom, je treba predmete osebi vrniti, razen če gre za nevarne predmete.

• Zadržanje storilca na kraju kaznivega dejanja ali prekrška (13. člen ZORed)

Občinski redar sme na kraju dogodka zadržati storilca prekrška in osebo, zaloteno pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog.

Če občinski redar ne more ugotoviti istovetnosti osebe, jo zadrži in obvesti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje identifikacijskega postopka. Zadrževanje sme trajati do prihoda policistov vendar najdlje eno uro.

• Obveščanje o kaznivem dejanju (po 15. člen ZORed)

Če občinski redar ugotovi, da se pripravlja, izvršuje ali je izvršeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti ali na predlog, je dolžan v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, obvestiti policijo.

14. NAČIN UPORABE PRISILNIH SREDSTEV

• Uporaba prisilnih sredstev (14. člen ZORed)

Občinski redar sme uporabiti fizično silo in plinski razpršilec samo v primeru, če drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti istočasnega protipravnega napada.

Sredstva za vklepanje in vezanje sme občinski redar uporabiti zoper osebo, ki jo sme v skladu s tem zakonom zadržati, če se upira zadržanju ali želi pobegniti.

• Obveščanje o zadržanju in uporabi prisilnih sredstev (16. člen ZORed)

O zadržanju osebe in uporabi prisilnih sredstev je občinski redar dolžan napisati poročilo in ga predložiti v pregled vodji občinskega redarstva oziroma svojemu nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti.

Če je oseba pri zadržanju in uporabi prisilnih sredstev telesno poškodovana, je občinski redar dolžan zagotoviti, da v najkrajšem možnem času dobi ustrezno medicinsko pomoč.

Če je osebi med postopkom povzročena telesna poškodba ali smrt, je dolžan vodja občinskega redarstva nemudoma obvestiti župana občine, kjer je sedež občinskega redarstva.

V obvestilu iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni podatki o osebi, razlogu, času in kraju zadržanja, uporabi prisilnega sredstva, vrsti uporabljenega prisilnega sredstva ter drugih okoliščinah in dejstvih, pomembnih za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega redarja.

• Ocena uporabe prisilnih sredstev (po 17. člen ZORed)

Župan oziroma župani občin ustanoviteljic imenujejo neodvisno, največ petčlansko, komisijo za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega redarstva (v nadaljnjem besedilu: komisija).

V komisiji mora biti direktor občinske uprave, v primeru medobčinskega redarstva pa direktor občinske uprave s sedežem medobčinskega redarstva, predstavnik policije in predstavniki nevladnih organizacij, zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin.

Vodja občinskega redarstva mora na podlagi poročila o zadržanju osebe in uporabi prisilnih sredstev oceniti, ali je bilo ravnanje občinskega redarja zakonito in strokovno. Ob ugotovljenih kršitvah je dolžan sprožiti postopek za ugotavljanje odgovornosti.

V primeru, da je bila osebi pri uporabi prisilnih sredstev povzročena telesna poškodba ali smrt, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno proti več kot trem osebam, oceno ravnanja občinskega redarja opravi komisija. Sejo komisije skliče župan.

Komisija obravnava pritožbe zoper delo občinskega redarstva in lahko obravnava tudi druge primere uporabe prisilnih sredstev v postopkih občinskega redarstva, kadar oceni, da je to potrebno.

K sodelovanju lahko povabi tudi druge strokovnjake, če meni, da je njihovo sodelovanje pomembno za odločitev v konkretnem primeru. Komisija svoje poslovanje natančneje uredi s poslovnikom, ki je priloga tega programa varnosti.

• Odločanje o pritožbah (19. člen ZORed)

Posameznik, ki meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja občinskega redarja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh pritoži županu.

Župan mora pritožbo iz prejšnjega odstavka proučiti in o svojih ugotovitvah in ukrepih v 30 dneh pisno obvestiti pritožnika.

O disciplinskih kršitvah občinskega redarja se odloča v disciplinskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

15. SISTEM DELA OBČINSKEGA REDARSTVA –

RAZPOREJANJE REDARJEV NA DELO IN DRUGO

V Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah v skladu z ocenami varnostnih razmer in drugimi potrebami občine opravljajo občinski redarji delo v skladu s programom, ki se dogovori na mesečnih sestankih s koordinatorjem Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in predstavnikom policije (vodja policijskega okoliša).

Delo se načrtuje predvsem ob dneh, ki so v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah ocenjeni kot varnostno problematični.

(sobota, nedelja) in prilagodi drugim potrebam občanov (primeri naravnih nesreč, prireditve, itd.).

Delo morata zaradi potrebe in varnosti samih redarjev opravljati dva redarja (eden lahko izjemoma le v dnevnem času). Pri delu morata uporabljati vozilo in radijsko zvezo.

Pred vsakim pričetkom dela v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah (v dopoldanskem času) se občinski redar oglasi v občinski upravi, kjer sprejme še dodatne naloge za svoje delo.

V primeru potrebe kontaktira tudi s predstavniki policijske postaje (usklajevanje dela, nudenja medsebojne pomoči, skupni poostreni nadzori, itd.).

16. SODELOVANJE S POLICIJSKIMI POSTAJAMI NA

OBMOČJU OBČINE

V tem delu je opredeljeno sodelovanje redarjev s predstavniki policije. Na območju Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah opravljajo delo ob policistih Policijske postaje Lenart, še policisti Postaje prometne policije Maribor in policisti Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor.

Koordinacijo dela s slednjima policijskima postajama opravlja vodstvo Policijske postaje Lenart, preko vodstva te policijske enote in preko vodje policijskega okoliša (rajonskega policista).

MRS Maribor za sodelovanje s to policijsko enoto podpiše Pisni protokol o sodelovanju.

17. SODELOVANJE Z OBČINSKIMI REDARSTVI IN

OBČINSKIMI REDARJI SOSEDNJIH OBČIN

MRS Maribor izdela Pisni dogovor o sodelovanju z občinskimi redarstvi sosednjih občin.

18. POVEZANOST OBČINSKEGA REDARSTVA Z

OPERATIVNO KOMUNIKACIJSKIM CENTROM

POLICIJSKE UPRAVE MARIBOR IN Z REGIJSKIM

CENTROM ZA OBVEŠČANJE (RCO)

MRS Maribor izdela Pisni dogovor z OKC in RSO o alarmiranju občinskih redarjev ob izrednih dogodkih;

19. SODELOVANJE OBČINSKEGA REDARSTVA V

OBČINSKEM SISTEMU ZAŠČITE IN REŠEVANJA

MRS Maribor izdela Pisni dogovor o sodelovanju v občinskem sistemu zaščite in reševanja.

20. NAČINI SODELOVANJA OBČINSKIH REDARJEV IN

ZASEBNIH VARNOSTNIKOV

Na območju Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah ne delujejo zasebne varnostne službe.

MRS Maribor izdela Pisni dogovor o sodelovanju z zasebnimi varnostnimi službami v sosednjih občinah.

21. INTERNO NADZORSTVO NAD IZVRŠEVANJEM

NALOG OBČINSKEGA REDARSTVA

Na podlagi 4. odstavka, 17. člena Zakona o občinskem redarstvu župan sprejme Poslovnik za delo župana v zvezi ocenjevanja izvrševanja nalog občinskega redarstva.

Priloga 1

22. SODELOVANJE MED REDARSKO SLUŽBO,

POLICIJO TER SVETOM ZA PREVENTIVO IN

VZGOJO V CESTNEM PROMETU

Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil ustanovljen v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa in je sestavljen iz 5 članov. Član sveta je tudi predstavnik Policijske postaje Lenart.

Župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah je izdal v skladu z določili 4. odstavka 3. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list RS, št. 30/98) in Odlokom o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Sveta Trojica (Ur. L. RS št. 22/01) sklep o:

• ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Sveta trojica v Slovenskih goricah.

Priloga 2

23. VARNOSTNO OGROŽENE POTI, KRAJI, POVRŠINE

IN TOČKE NA OBMOČJU OBČINE

Varnostno ogrožene poti sta regionalni cesti II. reda na relaciji Sp. Senarska – Cerkvenjak in cesta I. reda na relaciji Sp. Senarska – Ptuj.

Tako sta v ogroženosti cestnega prometa prisotni naselij Gočova in Sp. Senarska, saj nimajo urejenih pločnikov in so zaradi tega žarišče ogroženosti pešcev.

Problem na območju središča Svete Trojice izstopa problem nepravilnega parkiranja vozil v okolici objektov skupnega pomena, kot Osnovna šola, občinska zgradba, Pošta in gostinski lokali.

24. NAČRT OBHODOV VARNOSTNO OGROŽENIH

POTI, KRAJEV, POVRŠIN IN TOČK

Načrt se izdeluje mesečno v skladu z trenutno oceno varnostnih razmer in glede na potrebe v občini. Načrt se usklajuje na mesečnih sestankih, ki jih vodi koordinator v občini.

Predloge obhodov poda tudi predstavnik policije.

25. SEZNAM OZ. EVIDENCA ZGRADB, SPOMENIKOV,

MUZEJEV IN DRUGIH OBJEKTOV, KI IMAJO STATUS

NARAVNE IN/ALI KULTURNE DEDIŠČINE

Seznam je zelo dober pripomoček redarjem za izvajanje nalog varovanja tega kulturnega spomenika v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

26. NAČRT OBHODOV NEPREMIČNIH OBJEKTOV

NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE

Načrt se izdeluje mesečno v skladu z trenutno oceno varnostnih razmer in glede na potrebe v občini. Načrt se usklajuje na mesečnih sestankih, ki jih vodi koordinator v občini.

Predloge obhodov poda tudi predstavnik policije.

27. ŽUPAN ODLOČI O NAČINU DELA IN UVEDBI

DEŽURNE SLUŽBE REDARSKE SLUŽBE

To odločitev sprejme župan po sprejemu občinskega programa varnosti in na podlagi ocene varnostnih razmer.

Dežurstvo se lahko uvede na naslednje načine:

1. Kot posebni dežurni center z vso potrebno opremo in 24 urno službo redarjev;

2. V okviru dogovora s Centrom za obveščanje 112, da to vlogo prevzame njihov operater;

3. Da to vlogo prevzame varnostno nadzorni center ene izmed zasebnih varnostnih služb.

Redarska služba pri svojem delu potrebuje stalno dosegljiv vir informacij, komunikacijo med občani, policijo ali drugih organov do redarjev na terenu ter zagotovitev sprejema strank.

V ta namen se organizira operativno komunikacijska pisarna oz. dežurstvo z naslednjimi nalogami:

• sprejem strank in občanov v času uradnih ur organa,

• sprejem telefonskih klicev občanov, prijav, intervencij policije in drugih organov,

• komunikacija in sprejem redarjev, koncesionarja in nudenje servisa preko radio zvez delavcem na terenu,

• koordinacijo dela redarjev na terenu,

• obdelava podatkov po nalogu vodje operative ali vodje službe.

Operativno komunikacijska pisarna je opremljena z baznima postajama za radio zveze na terenu, računalnikom z možnostjo dostopa do zbirke podatkov kršiteljev z možnostjo vpogleda brez spreminjanja in dežurno telefonsko linijo.

Vloga operativno komunikacijske pisarne nastopa kot centralni komunikacijski in koordinacijski center dela redarske službe.

Za delo operativno komunikacijske pisarne se izdelajo podrobna navodila o delu, ki vsebujejo razporede dela, določitev evidenc in določijo podrobnejše vsebine in naloge delavcev za delo.

28. ZAKLJUČEK:

Program varnosti Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah ima, glede na določbe Zakona o občinskem redarstvu, značaj dokumenta trajne narave. To pomeni, da upošteva potrebo po trajnosti, zato ga je treba dosledno izvajati od dneva njegovega sprejema. Občinski organi najmanj enkrat letno ocenijo izvajanje programa, zato je omogočeno tudi obdobno ocenjevanje njegovega izvajanja oziroma merjenje rezultatov. Ocenjevanje izvajanja programa varnosti bo omogočilo ovrednotenje vsebinskih, operativnih, organizacijskih in finančnih ukrepov za zagotavljanje javne varnosti in javnega reda in mira v občini.

Ocenjevanje občinskega programa varnosti poteka tako, da se dosledno preverja izpolnjevanje ukrepov, ki so opredeljeni za dosego cilja, ki je opredeljen v programu. Takšen način ocenjevanja pa se zagotovi z izdelavo mesečnih in drugih obdobnih poročil o delu občinskega redarstva.

Program varnosti Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah se, glede na novo nastale varnostne razmere v občini, ažurira oziroma ustrezno spremeni in dopolni.

To pomeni, da odgovorna oseba v primeru spremenjenih varnostnih razmer v občini, ustrezno spremeni in dopolni oceno varnostnih razmer, nato pa še ostalo vsebino programa. Ustrezna in temeljita ocena varnostnih razmer je podlaga za opredelitev obsega in vrste nalog občinskega redarstva.

V skladu z zgoraj prikazano oceno varnostnih razmer, ki je sestavljena in usklajena z redarsko službo, policijo ter drugimi subjekti, ki v občini delujejo na področju varnosti, utemeljuje predlog po angažiranju redarjev na območju Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in njihovem usklajenem delovanju s predstavniki Policijske postaje Lenart ter drugimi subjekti v občini, ki lahko na tem področju dajo svoj prispevek.

Številka: 0610-3/2008

Datum: 23. november 2008

Župan

Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Darko Fras, univ. dipl. prav., s. r.