Na podlagi
13. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni
list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – odločba US RS, 90/12 in
111/13), 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni
list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena
Statuta Občine Krško
(Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10,
90/11 in 27/14) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je
Občinski svet Občine Krško, na 12. seji, dne 4. 2. 2016, sprejel |
|
O D L O K |
o
razglasitvi Spodnjega gradu v Brestanici za kulturni spomenik lokalnega
pomena |
|
1. člen |
(1) Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine:
Brestanica – Spodnji grad, EŠD 9237 (v nadaljnjem besedilu: spomenik). |
(2) Enota
iz prejšnjega odstavka ima izjemen kulturni pomen za občino Krško in
posebno kulturno vrednost kot eden najzgodnejših ohranjenih primerov
stavbnega tipa plemiškega stolpastega dvora v slovenskem prostoru z
vrednotami arhitekturnega in umetnostnozgodovinskega spomenika. |
(3) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji
obstoj in celovitost v svoji neokrnjenosti arhitekturnih, zgodovinskih
in socioloških vrednot. Razglasitev omogoča boljšo celostno
prepoznavnost spomenika. |
|
2. člen |
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena
so: |
– spodnji
brestaniški grad oziroma dvorec Turn je v jedru romanska arhitektura, ki
so jo v poznem 12. ali v prvi polovici 13. stoletja ob izlivu potoka
Brestanica v reko Savo, pod skalnim pomolom z zgornjim rajhenburškim
gradom, zgradili salzburški ministeriali, gradiščani gospodje
Rajhenburški, |
– romanskemu vsaj dvonadstropnemu stolpastemu jedru, ki predstavlja
enega najzgodnejših ohranjenih primerov stavbnega tipa plemiškega
stolpastega dvora v slovenskem prostoru, je bil v 16. stoletju ob
jugovzhodni strani dozidan trinadstropni vhodni stolpič z vhodno vežo in
kapelo v vrhnji etaži. V 17. stoletju so bili k razširjenemu jedru
dozidani trije enonadstropni trakti, ki so v poznem 18. stoletju s
prezidavami dobili baročno obliko z manjšim zaprtim arkadnim dvoriščem. |
(2) Varovane sestavine spomenika so: |
– stavbna
zasnova z romanskim stolpastim jedrom iz poznega 12. ali prve polovice
13. stoletja, |
– vhodni
stolpič iz 16. stoletja ter baročni stranski trakti, |
– poznobaročne zunanje fasade in nadstropni arkadni hodniki na notranjem
dvorišču, |
– kamniti
portali ter okenski okvirji, |
– obokanje
vhodnega stolpiča, kapele in pritličja zahodnega trakta. |
|
3. člen |
(1) Spomenik obsega nepremičnino: parcela št.: *16/1, *16/2, 1, 555/11,
k.o. Brestanica, številka stavbe 683. |
(2) Meje
spomenikaso določene na digitalnem katastrskem načrtu (merilo 1:1000) in
vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. |
(3) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Krško (v
nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod). |
|
4. člen |
Za
spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, arheoloških, umetnostnih,
arhitekturnih in zgodovinskih vrednot, v njihovi izvirnosti in
neokrnjenosti, tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso originalno
opremo; v primeru okrnitve spomenika ali notranje opreme je potrebno
zagotoviti vrnitev v prvotno stanje, |
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu
rekonstrukcije avtentične podobe spomenika, |
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin
arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje
opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, materialu, strukturi in
barvni podobi, |
– prepoved
spreminjanja varovanih sestavin arhitekturne zasnove zunanjščine in
notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi
z nadzidavo, prezidavo, |
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta v primeru kompleksnih
posegov v spomenik ali njegovo celovito prenovo, |
– označitev spomenika s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali
posameznih delov kulturnega spomenika. |
|
5. člen |
Za vse
fizične posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba
predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje Zavoda. |
|
6. člen |
(1) Spomenik se označi s predpisano oznako tako, da ne krni likovne
podobe ali delov spomenika. |
(2) Mikrolokacijo oznake določi pristojni konservator Zavoda. |
|
7. člen |
Lastnik,
posestnik in upravljavec spomenika spodbujajo in morajo javnosti
omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje tako, da dostop
in predstavitev ne ogrožata varovanja in osnovne funkcije. |
|
8. člen |
Nadzor nad
izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino. |
|
9. člen |
Pristojno
sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status
kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena
tega odloka. |
|
10. člen |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
622-4/2014-O703 |
Krško,
dne 4. februarja 2016 |
|
Župan |
Občine Krško |
mag. Miran Stanko l.r. |
|