Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 18. člena Statuta Občine Vodice (Uradni list RS, št. 49/95, 27/96, 31/98, Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/98, 15/04, 6/05 in odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-250/98) je Občinski svet Občine Vodice na 25. redni seji dne 27.3.2006 sprejel

ODLOK

lokacijskega načrta za razširitev ureditvenega območja ŠS 14/3-3 Vodice (Pustnice)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe zazidalnega načrta za območje urejanja ŠS 14/3-3 Pustnice, ki jih je izdelala Matrika s.p. v oktobru 2005 pod številko projekta 01–2005/A.

2. člen

Sestavni deli odloka so:

I. Besedilni del

1. Besedilo odloka o lokacijskem načrtu

II. Grafični del

Merilo

1. Načrt namenske rabe območja

M 1:5000

2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije

M 1:500

3. Pregledna situacija

M 1:5000

4. Arhitektonsko-zazidalna situacija

M 1:500

5. Situacija komunalne in energetske infrastrukture

M 1:500

6. Prometno tehnična situacija in višinska regulacija

M 1:500

7. Prečna prereza ceste

M 1:50

8. Prečni prerezi skozi območje

M 1:500

Besedilo odloka vsebuje še:

- Izsek iz dolgoročnega plana občine za obdobje 1986–2000

M 1:5000

- Obrazložitev zazidalnega načrta

- Smernice in mnenja pristojnih organov in organizacij

- Seznam strokovnih podlag za območje urejanja

- Ocena stroškov investicije

- Geodezija:     – seznam parcel

                      – seznam koordinat lomnih točk gradbenih parcel

- seznam koordinat objektov

3. člen

Območje urejanja se nahaja v k.o. Vodice v naselju Pustnice.

Ureditveno območje se nahaja v osrednjem delu naselja Pustnice, južno od lokalne ceste, ter zajema območje parc. št. 1264/3,1267/10, 1267/11, 1267/4, 1267/5, 1267/6, 1267/7, 1267/9, 1268, 1270/16, 1270/17, 1270/18, 1270/19, 1270/20, 1270/21, 1270/22, 1270/23, 1270/24, 1270/25, 1270/26, 1270/27, 1270/28, 1270/29, 1270/30, 1270/31, 1270/32, 1270/33, 1270/34, 1270/35, 1270/40 in 1270/41. Vse navedene parcele se nahajajo v k.o. Vodice.

Meja območja urejanja je razvidna v grafičnih prilogah “Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije“ in “Arhitektonsko – zazidalna situacija“.

II. SKUPNA DOLOČILA

4. člen

Območje urejanja je namenjeno gradnji stanovanjskega naselja v zelenju, ureditvi javnih tlakovanih in zelenih površin ter gradnji komunalne, prometne in energetske infrastrukture.

5. člen

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:

- Regulacijska linija (RL) razmejuje površine v javni rabi, dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi.

- Gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.

- Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.

- Dovoljeni so le manjši zamiki fasade ali delov fasade od gradbene meje ali gradbene linije.

- Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, lože, nastopne stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno. Za fasado, katere deli presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, veljajo naslednji pogoji:

- skupna dolžina vseh delov fasade, ki presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, ne sme biti daljša od 30 % dolžine tlorisne projekcije celotne fasade ob gradbeni liniji ali gradbeni meji,

- skrajna točka presegajočega dela objekta od gradbene meje oziroma gradbene linije ne sme biti oddaljena več kot 2,00 m.

- H_max je največja višina objekta, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju do najvišje točke objekta.

- H_v,max je višina venca ali višinska kota kapi, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju.

- H_p je največja višina pritličnih delov objekta, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju do najvišje točke objekta.

Regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje so razvidne iz karte “Arhitektonsko – zazidalna situacija ".

6. člen

Posegi na obstoječih objektih in ob njih

Za posege na obstoječih objektih in ob njih veljajo naslednja določila:

- dovoljena so investicijsko-vzdrževalna dela in rekonstrukcije;

- dovoljene so rušitve in nadomestne gradnje ob upoštevanju regulacijskih elementov in pod pogoji, ki veljajo za novogradnje;

- dovoljene so spremembe namembnosti v skladu z osnovno namembnostjo območja.

7. člen

Vrste posegov na gradbenih parcelah objektov

Na posamezni gradbeni parceli so dovoljeni:

- gradnja enostanovanjske stavbe;

- izraba dela objekta za mirno poslovno ali storitveno dejavnost brez motečega vpliva na okolico;

- postavitev pomožnih objektov, kot so garaže, nadstrešnice, lope, pergole in senčnice;

- urejanje odprtih površin ob objektu.

V sklopu zunanje ureditve ob objektih je dopustna tudi izvedba odprtih bazenov.

8. člen

Oblikovanje novogradenj

Pri oblikovanju novogradenj je treba upoštevati naslednje pogoje:

- Objekti morajo upoštevati regulacijske elemente, določene v 5. členu tega odloka.

- Objekti so enotno oblikovani. Tlorisni gabarit se lahko razvija znotraj površine, določene z gradbeno mejo (GM) ali gradbeno linijo (GL).

- Etažnost objektov je lahko P+M.

- Dimenzija vseh objektov je 12 m x 13 m.

- Če se izvede klet, mora biti le-ta vkopana v celoti. Pri izvedbi kleti je treba upoštevati prisotnost talne vode in stoletne poplavne vode.

- Višina kota kapi (H_v,max) je 3,40 m nad koto finalnega tlaka v pritličju. Toleranca je mogoča navzdol.

- Kota finalnega tlaka v pritličju znaša 0,30 m nad koto zunanje ureditve in 0,50 m nad koto ceste in je določena v kartah “Prometno - tehnična situacija in višinska regulacija” ter “Prečni prerezi skozi območje”.

- objekti na severni strani, ob parceli št. 1263/1, k.o. Vodice, so od parcelne meje odmaknjeni min. 4,00 m, merjeno od kapi objekta.

- Odmiki vseh objektov so prikazani v grafični prilogi ”Arhitektonsko - zazidalna situacija”.

9. člen

Oblikovanje pomožnih objektov

Pri oblikovanju pomožnih objektov je treba upoštevati naslednje pogoje:

- Pomožni objekti se lahko gradijo kot prosto stoječi objekti ali prizidki v območju znotraj gradbene meje in v tistem delu gradbene parcele, ki je v grafičnih prilogah označen kot “območje možne pritlične pozidave”.

- Skupna površina vseh pomožnih objektov na posamezni gradbeni parceli je lahko največ 35 m².

- Odmik od sosednjega zemljišča mora biti vsaj 1,50 m (merjen od kapi objekta).

- Odmik je lahko manjši le ob pridobitvi soglasja lastnika sosednjega zemljišča.

- Nadstrešnice in pomožni objekti morajo biti po oblikovanju in materialih skladni z osnovnim objektom.

- Višina pomožnih objektov ne sme presegati višine 3,40 m nad nivojem urejenega terena ob objektu; toleranca do 0,30 m je dopustna za uskladitev višine s streho pritličnega dela objekta.

- Strehe pomožnih objektov so ravne ali z minimalnim naklonom.

10. člen

Postavitev začasnih objektov

Začasni objekti in naprave, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na javnih površinah. Postavljeni morajo biti tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Po njihovi odstranitvi se mora na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje.

11. člen

Zunanja ureditev

Vse zelene površine na obravnavanem območju je treba urediti, zatraviti in ozeleniti z drevjem in grmičevjem. Posegi v teren se izvajajo z blagimi nakloni, brez višjih opornih zidov (dovoljeni so oporni zidovi do višine 0,50 m). Ob robu gradbenih parcel se zasadi visoka avtohtona vegetacija na notranji strani območja.

Ograje ob meji gradbenih parcel so lahko žive meje ali lahke lesene ograje na nizkem parapetnem zidu. Ograje imajo enotno višino 1,20 m – merjeno skupaj z parapetnim zidom. Odmik lahke lesene ograje od sosednjih parcel znaša 0,50 m, razen na severni strani območja, kjer je odmik 1,0 m. Odmik živih mej je min. 1,0 m od parcelne meje in so locirane na notranji strani območja (na notranji strani ograje). V sklopu ograje ob cesti se na mestih, ki so označena v grafičnih prilogah, izvedejo komunalni otoki. V projektni dokumentaciji PGD in PZI za komunalno ureditev območja se izdela načrt za tipski element, ki zajema nišo z nadstrešnico za postavitev posode z odpadki in na vsaki strani niše komunalni steber za vgradnjo priključnih omaric za elektriko, telefon in CATV.

12. člen

Določanje gradbenih parcel

V grafičnem delu zazidalnega načrta so določene gradbene parcele. Minimalna velikost gradbene parcele je 540 m².

Parcelacije, prikazane v grafičnem delu, ni dovoljeno spreminjati.

Pozidanost gradbene parcele (osnovni objekt in pomožni objekti) ne sme presegati 30 % površine gradbene parcele.

III. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE

13. člen

Ceste

Celotno obravnavano območje predstavlja območje omejene hitrosti z omejitvijo hitrosti na 30 km/h. Za zagotavljanje omejitve hitrosti se poleg prometne signalizacije uporabljajo še naprave in ukrepi za umirjanje prometa, ki se izvajajo skladno s TSC 03.800.

Za napajanje naselja je predvidena krožna cesta, na katero se priključujejo zasebna zemljišča in javne prometne površine. Dovozi do gradbenih parcel so urejeni preko uvozov minimalne širine 5,0 m, ki se izvedejo preko pogreznjenih robnikov. Krožna cesta se preko dostopne ceste priključuje na lokalno cesto.

Krožna cesta je na severni strani, kjer se približa parceli št. 1263/1, k.o. Vodice, odmaknjena 1,50 m, lahka lesena ograja višine 1,20 m pa 1,00 m od parcelne meje. Na predelih, kjer ni kovinske ograje, je odmik žive meje ter druge visoke avtohtone vegetacije, grmičevja, drevja ipd. (ob parceli št. 1263/1, k.o. Vodice) 1,3 m.

14. člen

Mirujoči promet

Na vsaki gradbeni parceli je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z naslednjima normativoma:

- najmanj tri parkirna mesta na stanovanjsko enoto,

- za storitvene ali poslovne dejavnosti eno parkirno mesto na 30 m² površine.

Promet za pešce

Ob glavni povezovalni cesti in ob Cesti v Pustnice v območju občinskega ZN se izvede nivojsko ločeni hodnik za pešce.

Dostop za ovirane

Javne površine za pešce in parkirne površine morajo biti izvedene brez grajenih ovir, tako da jih lahko uporabljajo funkcionalno ovirani ljudje. Na mestih prehodov za pešce se izvedejo pogreznjeni robniki oziroma ustrezni ukrepi, ki ne predstavljajo grajenih ovir.

V.  POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE

15. člen

Objekti v območju urejanja morajo biti priključeni na omrežja in objekte gospodarske infrastrukture za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in odpadnih padavinskih vod, za oskrbo z električno energijo, na plinovodno in na telekomunikacijsko omrežje.

16. člen

Primarno ali sekundarno komunalno in energetsko omrežje mora potekati po javnih površinah v cestnem telesu ali ob njem. Trase komunalnih vodov so razvidne v prilogi “Situacija komunalne in energetske infrastrukture”.

Gradnja komunalnih naprav in ceste mora potekati usklajeno. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.

17. člen

Vodovod

Obstoječi vodovod poteka po lokalni cesti v Pustnice. Za novo naselje se v cestnem telesu izvede krožna zanka. Omrežje je treba dimenzionirati za potrebe sanitarne vode ter požarne zaščite. Hidrantno omrežje se izvede z nadzemnimi hidranti na sanitarnem vodovodu.

18. člen

Kanalizacija

Kanalizacija je v obravnavanem območju zasnovana v ločenem sistemu. Obstoječa kanalizacija za komunalne odpadne vode poteka po Kamniški cesti in se navezuje naprej na javno kanalizacijsko omrežje.

Vse komunalne odpadne vode bodo preko novo načrtovane javne kanalizacije in črpališča vodile v obstoječo kanalizacijo za komunalne odpadne vode pod Kamniško cesto in naprej v ČN Vodice.

Za odvajanje odpadne padavinske vode se v cestnih odsekih izvede kanalizacija za padavinske odpadne vode in se jo zbere v za to predvidenem ponikovalnem območju, kjer se jo ponika.

Pred ponikanjem morajo biti odpadne padavinske vode očiščene do te mere, da bodo ustrezale Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja. Padavinske odpadne vode z javnih utrjenih površin se mora odvajati preko lovilca olj v načrtovano kanalizacijo za padavinske odpadne vode.

19. člen

Plinovod

Za novo naselje se zgradi nov sekundarni plinovod s priključitvijo na obstoječe plinovodno omrežje, ki poteka po Kamniški cesti.

Plin se uporablja za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, lahko pa tudi za kuhanje in hlajenje.

20. člen

Elektrika

Pred začetkom gradnje je treba v območju naselja zgraditi kabelsko kanalizacijo in prestaviti obstoječe nizkonapetostne vode:

- v prostozračni vod, ki poteka po zahodnem robu lokacijskega načrta, se namesti kable.

Za napajanje objektov se izvede nizkonapetostni kabelski priključni vod, tako da se uvleče deloma v obstoječo in predvideno kabelsko kanalizacijo v cesti v Pustnice, deloma v predvideno kabelsko kanalizacijo v območju naselja. Za elektroenergetsko infrastrukturo so bile izdelane strokovne podlage.

Merilne omarice se vgradijo v inštalacijske stebre ob komunalnih otokih, urejenih na označenih mestih v sklopu obcestnih ograj.

21. člen

Telefon

Predvidena je vključitev naselja v obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki poteka po lokalni cesti v Pustnice. Izvede se 4-cevna kabelska kanalizacija s kabelskimi jaški, ki poteka krožno skozi naselje. Dve cevi sta predvideni za telekomunikacijsko omrežje, ena za CATV, ena cev pa je rezervna. Telekomunikacijsko omrežje se dimenzionira na dva priključna para na stanovanjsko enoto. Omrežje se zaključi na robu gradbene parcele. Telefonske omarice so predvidene v inštalacijskih stebrih ob komunalnih otokih, urejenih na označenih mestih v sklopu obcestnih ograj.

22. člen

Javna razsvetljava

Javne površine so osvetljene s svetilkami javne razsvetljave. Razvod ulične javne razsvetljave poteka v prostih ceveh elektrokabelske kanalizacije. Javna razsvetljava se napaja iz obstoječega sistema javne razsvetljave.

Za javno razsvetljavo je treba predvideti tipske svetilke in nosilce svetilk skladno s tipizacijo opreme in naprav javne razsvetljave.

VII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

23. člen

V območju se lahko opravljajo le take dejavnosti, ki ne vplivajo negativno na bivalno okolje sosednjih objektov in ne povzročajo večjih emisij škodljivih snovi v zrak, vodotoke in tla, kot so določene z zakoni in predpisi.

Varstvo vode

Pred ponikanjem morajo biti odpadne meteorne vode očiščene do te mere, da ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.

Varstvo pred hrupom

Območje obravnave je skladno z določili Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96) razvrščeno v območje II. stopnje varstva pred hrupom.

Odpadki

Komunalni odpadki se zbirajo ločeno na mestih, ki so za to predvidena, na vsaki parceli v sklopu obcestnih ograj. Pozicije komunalnih otokov so prikazane v grafičnih prilogah.

Osončenje

Zadostno osončenje bo zagotovljeno, če bodo objekti zgrajeni znotraj območja, ki ga omejuje gradbena meja ali gradbena linija. V primeru odstopanja od gradbene meje v okviru dopustnih toleranc proti sosednjemu objektu je treba v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja preveriti, ali je osončenje bivalnih prostorov sosednjega objekta v skladu z veljavnimi normativi.

VIII. ZAŠČITA PRED POŽAROM

24. člen

Do vseh predvidenih stanovanjskih objektov znotraj obravnavanega območja je treba zagotoviti dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil in tehnike v skladu s SIST DIN 14090 – površine za gasilce na zemljišču.

Intervencijska pot skozi naselje je krožna. Cestišče mora biti široko najmanj 4,50 m, na mestih, predvidenih za delovanje intervencijskih vozil, mora biti najmanj 3,00 m široka utrjena površina in 2,00 m široka površina brez ovir. Poti morajo biti odmaknjene od objektov od 3,00 do 9,00 m.

Povozne površine v območju zelenic, namenjene dostopu intervencijskih vozil, morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.

Zasaditve ob intervencijski poti morajo biti na dovolj veliki razdalji, da omogočajo dostop za lestev gasilskega vozila do objekta.

Zadostni odmiki objektov od sosednjih zemljišč so zagotovljeni, če bodo objekti zgrajeni znotraj območja, ki ga omejuje gradbena meja ali gradbena linija. V primeru odstopanja od gradbene meje v okviru dopustnih toleranc je potrebno fasade, ki se približujejo sosednjemu zemljišču, graditi z ustreznim procentom gorljivih površin.

Hidrantno omrežje

Zgrajeno mora biti krožno protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov.

IX. ETAPE IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA

25. člen

Prva zaključena faza izvedbe zazidalnega načrta je izvedba celotne komunalne in prometne infrastrukture naselja, ki jo je treba končati pred začetkom gradnje stavb.

Gradnja objektov se lahko izvaja fazno tako, da fazna gradnja pomeni gradnja posamezne stavbe v celoti.

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA

26. člen

V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte je treba izdelati grafični prikaz, iz katerega mora biti jasno razvidno, da je projektna rešitev skladna z regulacijskimi elementi, določenimi z zazidalnim načrtom, oziroma v okviru dopustnih odstopanj.

V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih stanovanjskih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.

XI. KONČNE DOLOČBE

27. člen

Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled na:

- Občini Vodice,

- Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Šiška.

28. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo.

29. člen

Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice.

Pred objavo v Uradnem glasilu se grafični del lokacijskega načrta uskladi s tekstualnim delom odloka.

Št. 032-01-001/06-009

Datum: 28. 3. 2006

Župan Občine Vodice

Brane Podboršek, univ. dipl. ekon.