Na podlagi
52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 57/12, 109/12 in
35/13) ter na podlagi 16. člena
Statuta Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 87/15 in 12/16 – popr.) je Občinski svet Občine
Slovenske Konjice na 19. redni seji dne 27. 10. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice |
|
1 UVODNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet
Občinskega prostorskega načrta) |
(1) S tem
odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Slovenske Konjice (v
nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del in ga je
izdelalo podjetje URBANA urbanizem, projektiranje, Kočar in Kočar,
d.o.o., pod št. projekta 614/09-OPN. |
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih
aktov, razvojnih potreb Občine Slovenske Konjice (v nadaljevanju
besedila tudi občina) in varstvenih zahtev določa: |
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, |
– zasnovo
prostorskega razvoja občine, |
– zasnovo
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega
pomena, |
– okvirna
območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi
prostorsko povezana, |
– okvirna
območja razpršene poselitve, |
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, |
– usmeritve za razvoj v krajini, |
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, |
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
(3) Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora določa: |
– območja
namenske rabe prostora, |
– prostorske izvedbene pogoje, |
– območja,
za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. |
|
2. člen |
(vsebina
in oblika OPN) |
(1) OPN je
izdelan v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled vanj pa se zagotavlja
v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V
primeru neskladnosti se upošteva analogna oblika. |
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz poglavij: |
1
|
UVODNE DOLOČBE |
2
|
STRATEŠKI DEL |
|
2.1 |
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
2.2 |
IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
|
2.3 |
ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
|
2.4 |
ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN
GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA |
|
|
2.4.1 |
Splošne določbe za GJI |
|
|
2.4.2 |
Prometna infrastruktura |
|
|
2.4.3 |
Elektronska komunikacijska infrastruktura |
|
|
2.4.4 |
Energetika, skladno z lokalnim energetskim konceptom
|
|
|
2.4.5 |
Infrastruktura komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva
okolja |
|
|
2.4.6 |
Druga področja GJI |
|
2.5 |
OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE,
KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA |
|
2.6 |
OKVIRNA OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE |
|
2.7 |
USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE |
|
|
2.7.1 |
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
|
|
2.7.2 |
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
|
2.7.3 |
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
|
2.7.4 |
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
|
3
|
IZVEDBENI DEL |
|
3.1 |
SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTE UREJANJA PROSTORA
|
|
|
3.1.1 |
Enote urejanja prostora |
|
|
3.1.2 |
Namenska raba prostora |
|
|
3.1.3 |
Dopustna izraba prostora |
|
|
3.1.4 |
Namembnost in vrste posegov v prostor |
|
|
3.1.5 |
Lega objektov |
|
|
3.1.6 |
Velikost in oblikovanje objektov in posegov v prostor
|
|
|
3.1.7 |
Pogoji in merila za parcelacijo |
|
|
3.1.8 |
Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro ter
pogoji priključevanja |
|
|
3.1.9 |
Varstvo kulturne dediščine |
|
|
3.1.10 |
Ohranjanje narave |
|
|
3.1.11 |
Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
|
3.1.12 |
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
3.1.13 |
Obrambne potrebe |
|
|
3.1.14 |
Varovanje zdravja |
|
|
3.1.15 |
Začasni PIP za območja, kjer so predvideni OPPN |
|
3.2 |
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA POSAMEZNE ENOTE UREJANJA
PROSTORA |
|
|
3.2.1 |
Enota urejanja UN1 |
|
|
3.2.2 |
Enota urejanja UN2 |
|
|
3.2.3 |
Enota urejanja UN3 |
|
|
3.2.4 |
Enote urejanja AP4, AP5 in AP6 |
|
|
3.2.5 |
Enote urejanja OP7, OP8, OP9 in OP14 |
|
|
3.2.6 |
Enote urejanja OP10, OP11, OP12 in OP13 |
|
|
3.2.7 |
Enoti urejanja AC15 in AC16 |
|
3.3 |
SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V PROSTORU |
4.
|
PREHODNE, POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE |
5
|
PRILOGE |
|
Priloga 1: |
Pregled strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve v OPN
|
|
Priloga 2: |
Prikaz kontinuitete urejanja naselij |
|
Priloga 3: |
Pregled okvirnih območij naselij v OPN |
|
Priloga 4: |
Bilance površin v OPN |
|
Priloga 5: |
Pregled MOEUP glede na ON, PNRP in načine urejanja |
|
Priloga 6: |
Omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne nevarnosti za območja
nepozidanih stavbnih zemljišč na območjih, kjer so določeni
razredi poplavne nevarnosti |
|
|
|
|
|
|
(3) Grafični prikazi OPN vsebujejo: |
A
|
Strateški del vsebuje grafične prikaze v merilu 1:50.000:
|
|
1
|
Zasnova prostorskega razvoja Občine Slovenske Konjice
|
|
2
|
Zasnova gospodarske javne infrastrukture: |
|
|
2.1 |
prometna infrastruktura |
|
|
2.2 |
elektronske komunikacije, energetika, komunalno in vodno
gospodarstvo ter varstvo okolja, druga področja |
|
3
|
Zasnova poselitve: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z
območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene
poselitve |
|
4
|
Usmeritve za prostorski razvoj občine: |
|
|
4.1 |
za
poselitev in celovito prenovo |
|
|
|
4.2 |
za
razvoj v krajini |
|
|
|
4.3 |
za
določitev namenske rabe zemljišč |
|
|
|
4.4 |
za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
|
|
4.5 |
območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
območja za obrambne potrebe |
B
|
Izvedbeni del vsebuje grafične prikaze: |
|
1
|
Pregledni prikaz občine z razdelitvijo na liste v merilu
1:50.000 |
|
|
|
2
|
Pregledni prikaz občine s prikazom osnovne namenske rabe in
ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu
1:50.000 |
|
3
|
Prikaz osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora,
območij enot urejanja prostora ter in prostorskih izvedbenih
pogojev v merilu 1:5.000 na 27 kartah DKN: |
|
|
3.01 – Sl. Bistrica 25, |
3.02 – Sl. Bistrica 33, |
3.03 – Sl. Bistrica 34, |
|
|
3.04 – Sl. Bistrica 35, |
3.05 – Sl. Bistrica 36, |
3.06 – Sl. Bistrica 37, |
|
|
3.07 – Sl. Bistrica 38, |
3.08 – Sl. Bistrica 39, |
3.09 – Sl. Bistrica 43, |
|
|
3.10 – Sl. Bistrica 44, |
3.11 – Sl. Bistrica 45, |
3.12 – Sl. Bistrica 46, |
|
|
3.13 – Sl. Bistrica 47, |
3.14 – Sl. Bistrica 48, |
3.15 – Sl. Bistrica 49, |
|
|
3.16 – Šentjur 3, |
3.17 – Šentjur 4, |
3.18 – Šentjur 5, |
|
|
3.19 – Šentjur 6, |
3.20 – Šentjur 7, |
3.21 – Šentjur 8, |
|
|
3.22 – Šentjur 9, |
3.23 – Šentjur 10, |
3.24 – Šentjur 17, |
|
|
3.25 – Šentjur 18, |
3.26 – Šentjur 19, |
3.27 – Šentjur 20 |
|
4
|
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture v merilu 1:5.000 na 27 kartah DKN z oznako listov
od 4.01 do 4.27 |
|
5
|
Legenda |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3. člen |
(obvezne
priloge OPN) |
Obvezne
priloge vsebujejo: |
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta Strategija
prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS ali SPRS; Uradni list RS, št.
76/04). |
2. Prikaz
stanja prostora Občine Slovenske Konjice, z datumom september 2009,
dopolnjeno februar 2014, ki ga je izdelalo podjetje GEOFOTO d.o.o. –
podjetje za geodetske in računalniška storitve, Slovenske Bistrica. |
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN (navedene v
Prilogi 1 k temu odloku), med drugim Urbanistični načrt Slovenske
Konjice, Urbanistični načrt Loče in Urbanistični načrt Tepanje. |
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. |
5. Obrazložitev in utemeljitev OPN. |
6. Povzetek za javnost. |
7. Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt Občine Slovenske
Konjice, št. proj. PVO-03/09, datum junij 2013, dopolnitve: maj 2014,
oktober 2014, november 2014, ki ga je izdelal Nacionalni inštitut za
javno zdravje, Ljubljana. |
|
4. člen |
(uporaba
kratic) |
(1) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
– EO je
enostavni objekt, |
– EUP je
enota urejanja prostora, |
– FI je
faktor izrabe zemljiške parcele, |
– FZ je
faktor zazidanosti zemljiške parcele, |
– GJI so
gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne
infrastrukture, |
– GJD je
grajeno javno dobro, |
– MOEUP je
manjše območje znotraj EUP, |
– NO je
nezahtevni objekt, |
– ONRP je
osnovna namenska raba prostora, |
– OPN je
občinski prostorski načrt, |
– OPPN je
občinski podrobni prostorski načrt, |
– PIP so
prostorski izvedbeni pogoji, |
– PNRP je
podrobnejša namenska raba prostora, |
– RPE je
register prostorskih enot, |
– UN je
urbanistični načrt. |
(2) Druge
uporabljene kratice so obrazložene ob njihovi prvi uporabi v tem odloku. |
|
2
STRATEŠKI DEL |
|
2.1
Splošne določbe |
|
5. člen |
(splošne
določbe) |
(1) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja
občine; zasnovo prostorskega razvoja občine; zasnovo GJI in GJD
lokalnega pomena; okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene
gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana; okvirna območja razpršene
poselitve; usmeritve za prostorski razvoj občine: za poselitev in za
celovito prenovo, za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe
zemljišč ter za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
(2) Osnove
za izdelavo strateškega dela OPN so: |
a)
izhodišča iz do sedaj veljavnega prostorskega plana Občine Slovenske
Konjice – dopolnjenega 2004 (Uradni list RS, št. 75/04, sklep Vlade RS,
št.: 350/00/2001-230 z dne 22. 6. 2004 – v nadaljevanju: VPA 2004), |
b)
izhodišča iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS
ali SPRS; Uradni list RS, št. 76/04) ter iz Uredbe o prostorskem redu
Slovenije (UoPRS; Uradni list RS, št. 122/04), |
c) Zakon o
prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 57/12, 109/12 in 35/13) s podzakonskimi predpisi, |
č)
Strokovne podlage za OPN Slovenske Konjice – analiza stanja in razvojnih
možnosti (SP-594/08-ASRM), |
d)
upoštevanje razvojnih ciljev Občine Slovenske Konjice. |
|
2.2
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
6. člen |
(ugotovitve iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja
občine) |
(1) Občina
Slovenske Konjice je s površino 98,62 km2 in 15.514
prebivalci (leto 2016, vir: ECRP, MNZ) ena od občin širše Celjske
regije. Občina leži v centralnem delu Slovenije na ugodni geografski
legi ob glavni cesti Celje–Maribor ter ob avtocesti Ljubljana–Maribor,
kar se odraža predvsem pri pozitivnem gospodarskem razvoju, razvoju
turizmu in rasti prebivalstva. Občina je od svojega nastanka v letu 1994
vlagala predvsem v razvoj stanovanjske gradnje, podjetništva in turizma
ter v izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture. |
(2) Občina
je geografsko raznolika, večinoma jo predstavlja podeželski prostor, za
katerega je značilna manjša gostota prebivalstva ter prevladujoča
kmetijska in gozdarska raba krajine. Na območje občine segata dve
naravni enoti Konjiška gora in Dravinjska dolina, ki dajeta pečat
predvsem pri razvoju turizma in razvoju podeželja. Konjiška gora se kot
del Karavank razteza na južnem delu občine in se proti vzhodu znižuje.
Severna in severovzhodna pobočja so strma in porasla z gozdovi, južna
pobočja pa počasi prehajajo v gričevnat svet in so posejana s kmetijami.
Na prehodu iz Zreškega podolja je Dravinja ustvarila obsežen vršaj, na
katerem je nastalo naselje Slovenske Konjice. Glavni vodotok na tem
območju je reka Dravinja, njena pritoka pa sta Oplotnica in Žičnica.
Dravinja je delno regulirana, površine ob reki so meliorirane in so
večinoma intenzivno kmetijsko obdelane. Dravinja in Oplotnica občasno
poplavljata priobalna kmetijska zemljišča. |
(3) Pozidane aglomeracije so se razvile pretežno v ravninskem delu
občine ob glavnih cestnih povezavah ter ob strugi reke Dravinje in
predstavljajo pomembnejša urbana središča občine: Slovenske Konjice,
Loče in Tepanje. Mesto Slovenske Konjice je središče občine in ima 4.689
(leto 2007) prebivalcev. Podobo mesta označuje tisočletna starotrška
zasnova z osrednjo ulico in cerkvijo Sv.Jurija. Prva pisna omemba kraja
sega v leto 1146 pod imenom Gunnuvitz. Danes so Slovenske Konjice urbano
središče občine, kjer se nahajajo sedeži občine, upravne enote,
okrajnega sodišča. V mestu so zdravstveni dom ter izobraževalne in
varstvene institucije. Mesto je tudi pomembno zaposlitveno središče s
številnimi proizvodnimi in storitvenimi dejavnostmi. Večja naselja so
Bezina, Draža vas, Škalce, Žiče, ki imajo več kot 400 prebivalcev,
manjša naselja pa so še Konjiška vas, Mlače, Polene, Zbelovo, Zeče,
Spodnje Preloge, Vešenik in Zbelovska gora. Ostala naselja v občini
imajo pretežno podeželski značaj, večja med njimi pa je v veliki meri
zajela urbanizacija, kar je posledica opuščanja kmetijskih dejavnosti
ter priseljevanja prebivalcev. |
(4) Glede
na geografske značilnosti, rabo zemljišč, prometno lego in dosedanji
razvoj, predstavlja občino več območij s karakterističnimi skupnimi
značilnostmi: območje doline Sv. Janeza oziroma Žičke kartuzije;
gričevnata območja na južnem robu Dravinjske doline, med vodotoki
Oplotnica, Dravinja in Ličenca ter med Oplotnico, Dravinjo in Polenšico;
ravninski predeli občine ob vodotoku Dravinja s pritoki Koprivnica,
Žičnica, Bezenšica, Oplotnica in Ličenca; območje severnega pobočja
Konjiške gore. Z vidika poselitvene strukture so za Dravinjsko dolino
značilna predvsem gručasta naselja in delno razpršena gradnja, za južna
pobočja Konjiške gore pa so značilna manjša zožena naselja, zaselki in
samotne kmetije, ki predstavljajo razpršeno poselitev. |
|
7. člen |
(razvojne
potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije) |
(1) Težnje
prebivalcev glede naselitvenih lokacij in želenega tipa gradenj lahko
razberemo iz števila vlog lokacijskih informacij za določeno območje, iz
razmer na trgu nepremičnin ter pobud občanov pri sprejemanju prostorskih
planov. Vodilo lokalne skupnosti je, v skladu s SPRS, načelno čim manj
posegati na nove, nezazidane površine izven mej naselij in gradnjo
usmerjati znotraj meje naselja v obliki prenove, zgostitve in gradnje v
degradiranih območjih, kjer je že izgrajena potrebna infrastruktura
oziroma bo možna brez večjih vlaganj. |
(2) Za
usmerjanje poselitve je pomembno, da je občinski prostor sestavni del
arhitekturne krajine, ki je zaradi specifičnih geografskih, kulturno
zgodovinskih, upravnih, gospodarskih in drugih pogojev razvoja podrejena
identiteti prostora in ohranjanju značilnosti bivalnega okolja. |
(3) Za
gradnjo večstanovanjskih objektov predvsem v mestu Slovenske Konjice
primanjkuje primernih parcel, v naselju Loče je za to gradnjo
zagotovljenih dovolj zemljišč. Gradnjo prosto stoječih enodružinskih hiš
pa bo potrebno, v korist večstanovanjskih objektov, usmerjati v naselja
kjer se le ta praznijo, oziroma oddaljevati od mestnih središč na manj
rodovitna zemljišča, na pobočja, v slabše gozdove in na krajinsko manj
zanimive parcele. Občina v soglasju z lastnikom in z vednostjo Krajevne
skupnosti Tepanje opredeljuje območje za individualno stanovanjsko
gradnjo na Tepanjskem vrhu, kjer bo zgoščevanje gradnje smiselno, saj bo
potrebno izgraditi potrebno komunalno ureditev za širše območje
Tepanjskega vrha. Naselji Tepanje in Loče imata za individualno
stanovanjsko gradnjo dovolj prostih površin. |
(4) Zaradi
precejšnjih prostih kapacitet prostorov v samem mestnem jedru Slovenskih
Konjic in še prostih površin znotraj mej tudi ostalih naselij v občini,
ni smotrno spodbujati oblikovanja novih con centralnih dejavnosti. Za
dejavnosti, za katere znotraj stavbnih zemljišč ni zadostnih površin in
za dejavnosti, ki ne sodijo v naselje, pa bodo posegi na osnovi
strokovno utemeljenih pobud morali biti realizirani v interesu razvoja. |
(5) Zaradi
izgradnje avtocestnega križa in glavnih prometnih tokov glede na izvor
in cilj blaga se vse pogosteje pojavlja interes po ureditvi večje
poslovne cone na degradiranih zemljiščih na obeh straneh avtoceste, na
predelu od Petrolovih bencinskih črpalk do čelne cestninske postaje, za
kar občina z vednostjo Krajevne skupnosti Tepanje opredeljuje zemljišča
na osnovi strokovnih podlag. |
(6) Na
področju turizma in rekreacije v naravnem okolju so prav tako podane
pobude in izdelane strokovne podlage s strani potencialnih nosilcev za
pospeševanje turizma rekreacijskih potencialov. |
|
8. člen |
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
Prostorski
razvoj Občine Slovenske Konjice se usmerja v povezavi s prostorskim
razvojem sosednjih mejnih občin predvsem na področju izgradnje GJI. Na
področju turizma in rekreacije v naravnem okolju se razvoj usmerja v
dopolnjevanje programov, ki niso razviti v sosednjih občinah. |
|
9. člen |
(cilji
prostorskega razvoja občine) |
(1) Uravnoteženo doseganje družbene blaginje in svobode posameznika pri
uresničevanju prostorskih potreb brez ogrožanja bodočih generacij je eno
temeljnih izhodišč pri določitvi strategije prostorskega razvoja Občine
Slovenske Konjice. Prostorski razvoj občine prispeva h krepitvi kvalitet
in prepoznavnosti slovenskega prostora s preudarnim izkoriščanjem
prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo
krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter z upoštevanjem povezav v
prostoru. |
(2) Ob
upoštevanju izhodišč ter ciljev nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih
dokumentov in dosedanjega razvoja, so razvojni cilji Občine Slovenske
Konjice sledeči: |
a)
Racionalen in učinkovit trajnostni prostorski razvoj: |
– usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se ustvarja največje
pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit
razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. |
b)
Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalcev: |
– izboljšanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi
ukrepi (prenova in notranji razvoj naselij, širitev obstoječih naselij,
sanacija razpršene in degradirane poselitve z upoštevanjem avtohtonega
vzorca poselitve, sanacija in dograjevanje komunalne javne
infrastrukture). |
c)
Kvaliteten razvoj občinskega središča Slovenske Konjice, lokalnih
središč Loče in Tepanje in drugih naselij: |
– zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno
infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in
storitvenih dejavnosti ter uravnotežen razvoj podeželja; |
– zagotavljanje vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja odplak; |
– zagotavljanje varstva ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
č)
Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij: |
– izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih
kmetijskih in turističnih dejavnosti; |
– dopolnjevanje funkcij naselij in podeželja z razvojem dopolnjujočih
dejavnosti. |
d)
Prostorski razvoj omejen s prostorskimi omejitvami: |
– usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne
in druge nesreče; |
– spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne raznovrstnosti kot osnove
za prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno
varnost. |
e)
Preudarna raba naravnih virov: |
– ohranjanje potenciala tal za kmetijsko in gozdarsko rabo; |
– uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami. |
f) Varstvo
kulturne dediščine: |
– ohranjanje območij in objektov kulturne dediščine z vključevanjem v
urejanje prostora in vzpostavljanjem vzpodbudnih mehanizmov za sanacijo
in vzdrževanje kulturne dediščine; |
– izboljšanje dostopnosti do kulturne dediščine in komunikacijski
potencial kulturne dediščine. |
g)
Ohranjanje narave: |
– ohranjanje zavarovanih območij narave, biotske raznovrstnosti,
naravnih vrednot in naravnih procesov ter zagotavljanje vključevanja
biotske raznovrstnosti v urejanje prostora; |
– ohranitev lastnosti zaradi katerih so deli narave opredeljeni za
naravno vrednoto; |
– zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih
habitatov in habitatnih tipov; |
– povečanje deleža zavarovanih območij za 5 % ter obnovitev poškodovanih
oziroma uničenih naravnih vrednot; |
– zagotovitev rabe naravnih vrednot na način, ki jih ne ogroža; |
– zagotovitev ex-situ varstva naravnih vrednot, katerih ohranjanje v
naravi ni možno. |
h) Varstvo
okolja: |
– vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v prostorski razvoj; |
– racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki. |
i) Skladen
razvoj območij: |
– skladen
razvoj občine v regiji; |
– povezanost z mejnimi občinami in drugimi urbanimi območji. |
j)
Usklajen razvoj turizma v občini v povezavi z regijo in zavarovanimi
območji ter drugimi prepoznavnimi vrednotami. |
|
10. člen |
(okoljski
cilji OPN) |
Z
vključevanjem posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje
trajnostnega prostorskega razvoja bo Občina Slovenske Konjice poleg
ciljev, ki so navedeni v prejšnjem členu, upoštevala še naslednje
okoljske cilje: |
a)
Ohranjanje in izboljšanje kvalitete tal: |
– varčna
in večnamenska raba zemljišč in virov; |
– smotrna
raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij; |
– ohranjanje pridelovalnega potenciala zemljišč za kmetijsko rabo ter
uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami; |
– sanacija
degradiranih območij; |
– smotrna
raba površin in revitalizacija degradiranih urbanih območij; |
– prenova
degradiranih urbanih območij in prenova starih industrijskih in
rudarskih območij/naselij. |
b)
Ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih voda: |
– zagotavljanje dobrega stanje Dravinje in njenih pritokov; |
– ohranjanje kakovosti voda na območju občine, da se omogoči življenje
pomembnih vrst sladkovodnih rib; |
– doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles
površinskih voda do leta 2015; |
– preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja voda oziroma varovanje in
izboljševanje vodnega okolja; |
– zmanjševanje in postopno odpravljanje emisij in odvajanje prednostno
nevarnih snovi v vodno okolje z izvajanjem posebnih ukrepov. |
c)
Ohranjanje in izboljšanje kakovosti podzemnih voda: |
– ohranjevanje stanja podzemne vode v vodnih telesih podzemne vode z
dobrim kemijskim stanjem; |
– preprečevanje trendov rasti onesnaževal; |
– skrb za
boljše stanje vodnega okolja; |
– zmanjšanje emisij iz razpršenih virov (intenzivno kmetijstvo,
razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda); |
– zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi v
predpisane okvire; |
– izboljšanje stanja podzemnih voda in zmanjšanje vsebnosti pesticidov v
pitni vodi ter virih pitne vode v skladu s predpisanimi standardi; |
– izboljšanje in obnavljanje teles podzemne vode ter zagotavljanje
ravnotežja med odvzemanjem in obnavljanjem podzemne vode. |
č)
Ravnanje z odpadnimi vodami: |
– zagotavljanje varstva vseh površinskih in podzemnih voda na območju
občine pred organskim onesnaženjem okolja, vnosom dušika in fosforja ter
pred mikrobiološkim onesnaženjem; |
– izgradnja komunalne čistilne naprave s pripadajočim kanalizacijskim
omrežjem v aglomeracijah na območju občine, ki so določene v Operativnem
programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (za obdobje od
2005 do 2017); |
– zagotavljanje ustreznega zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih
odpadnih vod do konca leta 2015 oziroma do konca leta 2017 za odvajanje
in čiščenje v malih komunalnih čistilnih napravah za posamezne stavbe. |
d) Smotrna
oskrba s pitno vodo: |
– zagotovitev varne vodooskrbe z zadostnimi količinami neoporečne pitne
vode in zmanjšanje deleža prebivalcev z lastno oskrbo; |
– zagotavljanje zadostnih količin pitne vode v primeru izrednih dogodkov
iz rezervnih vodnih virov; |
– sanacija
ali ukinitev malih sistemov vodo oskrbe ter sanacija in prevzem v
upravljanje vaških vodovodnih sistemov; |
– spodbujanje trajnostne rabe voda ter ohranjanje in uravnavanje vodnih
količin; |
– dolgoročno varstvo razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti; |
– aktivna
zaščita zajetij pitne vode pred onesnaženjem tujih voda. |
e)
Ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka z zmanjšanjem izpustov: |
– izpustov
delcev v zrak, plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo,
predhodnikov ozona ter toplogrednih plinov. |
f)
Zmanjšanje ravni hrupa: |
– zmanjšanje števila ljudi, ki so permanentno izpostavljeni čezmernemu
hrupu pri čemer se prednostno upoštevajo vzgojno-varstvene ustanove,
zdravstvene ustanove, ustanove varstva starejših in stanovanjska
območja. |
g)
Ravnanje z odpadki: |
– nadaljevanje in krepitev ločenega zbiranja odpadkov na celotnem
območju občine in učinkovita obdelava preostanka odpadkov po ločenem
zbiranju; |
– zmanjševanje količin odpadkov s povezovanjem proizvodnih in
porabniških vzorcev ter navad, življenjskih navad, tehnoloških
izboljšav, ekonomskih dejavnosti in ukrepov ter demografskih sprememb; |
– doseganje vsaj 1 kg zbranih nevarnih frakcij na leto na prebivalca v
naslednjih letih v okviru izvajanja občinskih javnih služb ravnanja s
komunalnimi odpadki; |
– zmanjševanje vplivov na okolje predvsem v povezavi z odlaganjem
odpadkov (izpusti toplogrednih plinov, izcedne vode, podzemne vode); |
– zmanjševanje odlaganja količin odpadkov, še posebej biološko
razgradljivih. |
h)
Elektromagnetna sevanja (EMS) in svetlobno onesnaževanje: |
– upoštevanje varnostnih koridorjev virov elektromagnetnega sevanja in
predpisov s področja elektromagnetnega sevanja v naravnem in
življenjskem okolju pri načrtovanju rabe prostora; |
– zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja v predpisane mejne vrednosti. |
i)
Podnebni dejavniki: Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 25 % do
leta 2020. |
j)
Krajina: |
– Racionalen in učinkovit trajnostni prostorski razvoj: usmerjanje
dejavnosti v prostoru na način, da se ustvarja največje pozitivne učinke
za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno
povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. |
– Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalcev:
izboljšanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi
ukrepi (prenova in notranji razvoj naselij, širitev obstoječih naselij,
sanacija razpršene in degradirane poselitve z upoštevanjem avtohtonega
vzorca poselitve, sanacija in dograjevanje komunalne javne
infrastrukture). |
– Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij z
izkoriščanjem prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih
kmetijskih in turističnih dejavnosti, z dopolnjevanjem funkcij naselij
in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti. |
k)
Povečana nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče: |
– Pri
sprejemanju normativnih, organizacijskih, tehničnih in drugih ureditev
ali ukrepov v posamezni dejavnosti, načrtovanju uporabe prostora,
graditvi objektov ter usmerjanju posameznih dejavnosti se upoštevajo
preventivni ukrepi s katerimi se preprečuje nastanek nesreče oziroma
zmanjša njene posledice, pri čemer bo posebna pozornost v vseh
dejavnostih namenjena prilagajanju posledicam, ki jih povzročajo
podnebne spremembe in globalizacija. |
– Cilj
urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje usmerjajo
izven poplavno ogroženih območij. |
– Umeščanje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti izven erozijskih in
plazljivih območij. |
|
2.3
Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
11. člen |
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
(1) Na
osnovi analize razporeditve dejavnosti v prostoru in stanja rabe tal,
identifikacije potreb in teženj v prostoru ter ob upoštevanju okvirnih
strateških ciljev razvoja v prostoru, ki si jih je zastavila Občina
Slovenske Konjice, se razvojne možnosti občine lahko uresničujejo na
opredeljenih prednostnih območjih za razvoj poselitve in razvoj
dejavnosti v prostoru Občine Slovenske Konjice. |
(2) Prostor Občine Slovenske Konjice omogoča nadaljnji razvoj primarnih
dejavnosti gozdarstva in kmetijstva, saj je skoraj 90 % občinskega
prostora namenjeno tema osnovnima rabama prostora. Prednostna območja za
razvoj gozdarstva so v okviru sedanjih gozdnih površin s poudarjanjem in
upoštevanjem funkcij gozdov (ekološke, socialne in lesnoproizvodne).
Glede na reliefne razmere je prostor občine mogoče razdeliti v dva tipa
kmetijskih zemljišč. Prve so večje zaključene ravninske površine, na
katerih je zaradi reliefa omogočena intenzivna kmetijska pridelava
(njivske površine) in na katerih so bile v obsežnem delu že izvršene
nekatere agrarne operacije (osuševanje, namakanje); te površine ležijo
na ravninskih predelih občine ob vodotoku Dravinja in pritokih
Koprivnica, Žičnica, Bezenšica, Oplotnica in Ličenca. Druge so večje in
manjše zaključene površine v naklonu do 20 %, kjer se pojavljajo
vinogradi, sadovnjaki in travniki; te površine se pojavljajo razpršeno,
večkrat med gozdnimi površinami, na gričevnatih in delno hribovitih
območjih občine do nadmorske višine okrog 600 m. |
(3) Z
razvojem poselitve se zagotavlja umeščanje dejavnosti, stanovanj in
infrastrukture v omrežju naselij, zadosti komunalno opremljenih površin
za bivanje, proizvodnjo, oskrbo in storitve na primernih lokacijah ter
površin za rekreacijo in preživljanje prostega časa ob upoštevanju
ugotovljenih značilnosti dosedanje poselitve. Možnosti za razvoj
poselitve izhajajo iz načela ohranjanja koncepta obstoječih naselij
glede na njihovo funkcijo v omrežju naselij in morfološke značilnosti.
Na obstoječa naselja se bodo navezovale nove prostorske enote za potrebe
stanovanjske in poslovne gradnje, z zagotavljanjem zelenih in
rekreacijskih površin in varovanjem naravnih vrednot in kulturne
dediščine, ki zagotavljajo prepoznavnost prostora in kvaliteto bivanja v
občini. |
(4) Notranji razvoj naselij ima prednost pred širjenjem na nova območja.
Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo
praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih (opuščenih ali
neprimernih lokacij, industrijskih kompleksov in podobno). Notranji
razvoj naselja in racionalno rabo zemljišč se uresničuje tudi s
spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami
ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo,
reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij, s
katerimi se poleg prostorskih ciljev upošteva tudi možnosti za
gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše
bivanje ob upoštevanju potencialne ogroženosti. Ob tem se zagotavlja
uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naseljih in
povezave z odprto krajino. |
(5) Naselja se bodo širila le v primeru, da v naselju ni več primernih
zemljišč, ki zagotavljajo pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih
in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo
konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj
različnih proizvodnih in storitvenih dejavnosti. |
(6) Možnosti za organizirano stanovanjsko gradnjo v urbanih središčih
(Slovenske Konjice, Loče, Tepanje) so različne. V Tepanju in Ločah so
znotraj naselja še proste površine za organizirano stanovanjsko gradnjo,
v naselju Slovenske Konjice pa ni več prostih površin za takšno gradnjo,
zato so opredeljene prednostne površine v bližini naselja (Tepanjski
vrh, Vešenik). |
(7) Poleg
obstoječih območij za centralne dejavnosti v naseljih s temi površinami
(Slovenske Konjice, Loče, Tepanje, Špitalič, Draža vas, Žiče, Konjiška
vas in druga) so možnosti za umeščanje površin za centralne dejavnosti
na predelu ob regionalni cesti Slovenske Konjice–Celje oziroma proti
Zrečam, kjer je zagotovljena dobra dostopnost obenem pa je omogočeno
tudi dopolnjevanje posameznih funkcij med mestoma Slovenske Konjice in
Zreče predvsem v smislu storitvenih in servisnih dejavnosti.
Dopolnjevanje teh površin je v večjem obsegu mogoče tudi na območju
naselja Tepanje. |
(8) V
urbanih središčih Slovenske Konjice, Loče in Tepanje je v okviru naselij
omogočena ponudba funkcionalno in tehnološko različnih infrastrukturno
opremljenih površin za industrijo, proizvodno obrt in druge oblike
podjetništva. |
(9) Prostor ob trasi avtoceste (V. koridor), kjer so možnosti za
kmetijske dejavnosti omejene zaradi negativnih vplivov cestnega prometa,
omogoča organizacijo gospodarskih con ob upoštevanju družbeno ekonomskih
pogojev, zagotovljenega zaledja kapitala ter znanja na področju visoke
tehnologije in delovne sile. Gospodarske cone na tej lokaciji zaradi
primerne oddaljenosti od stanovanjskih območij ne bodo poslabševale
bivalnih in delovnih razmer v neposredni okolici. |
(10) Na
območju urbanih središč v občini je kot sestavni del naselja mogoče
oblikovati zeleni sistem naselja, v katerega se vključi zelene površine
naselja, vodni in obvodni prostor ter kmetijske in gozdne površine.
Funkcija teh površin je, da se z vegetacijskimi členitvami, zlasti pa
gozdnimi, kmetijskimi ali drugimi zelenimi površinami preprečuje
zlivanje posamičnih zaokroženih grajenih površin v monotona poselitvena
območja. Na območju občinskega središča Slovenske Konjice sta takšni
območji predel Škalc v povezavi z ravninskim delom severozahodno od
naselja, od Dravinje vse do Koprivnice, ter širše območje Trebnika pod
Konjiško goro. V Tepanju je mogoče vzpostaviti zeleni sistem v pasu
proti avtocesti, tudi kot zaščitni pas med naseljem in potencialnimi
površinami za gospodarske cone. V Ločah se sistem zelenih površin, ki
jih je mogoče vključiti v območje naselja, nahaja na severnem in
vzhodnem obrobju naselja, vključno z dvorcem Pogled. |
(11) Potencialna območja za razvoj turizma so tista območja, ki jih
odlikuje prisotnost objektov in območij kulturne dediščine ter naravnih
vrednot in kjer je mogoče brez prevelikih tveganj za naravno ravnovesje
ter okrnitev kvalitet kulturne krajine razvijati sprejemljive oblike
turistične ponudbe. V prostoru občine so območja za razvoj turizma
naslednja: območje golf igrišča v Škalcah in širše območje graščine
Trebnik v Slovenskih Konjicah, območje konjeniškega centra v Tepanju,
območje posebnih ureditev Petelinjek ter območje posebnih ureditev za
dolino sv. Janeza. Potencialne površine za razvoj turizma so še: v
Slovenskih Konjicah razširitev območja Škalc v povezavi z ravninskim
delom severozahodno od naselja, od Dravinje vse do Koprivnice, med
Žičami in Ločami na predelu vzletišča Senožet ter v Zbelovem na predelu
kopališča v povezavi z območjem ribnikov. |
|
12. člen |
(omrežje
naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
(1) Spodbuja se policentrični razvoj poselitve. |
(2) Skladno z ZPNačrt-om ter na osnovi SPRS so bila urbanim središčem
ter naseljem z razvojnimi možnostmi v Občini Slovenske Konjice določene
funkcije, in sicer: |
a) Na
osnovi funkcij v omrežju naselij: |
– medobčinsko središče: Slovenske Konjice, |
– lokalno
središče: Loče in Tepanje. |
b) Na
osnovi fiziognomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev: |
– manjše
mesto: Slovenske Konjice, |
– drugo
urbano naselje: Loče in Tepanje, |
– podeželsko naselje: Draža vas, Žiče, Sveti Jernej, Konjiška vas,
Polene, Zbelovo, Sojek – Kamna gora, Spodnje Grušovje, Špitalič pri
Slovenskih Konjicah, Bezina, Vešenik, Zeče. |
c) Glede
na funkcije lokalne uprave: |
– občinsko
središče: Slovenske Konjice, |
– sedež
krajevne skupnosti: Slovenske Konjice, Loče, Tepanje, Draža vas,
Konjiška vas, Polene, Sojek – Kamna gora, Spodnje Grušovje, Špitalič pri
Slovenskih Konjicah, Sveti Jernej, Zbelovo, Vešenik – Brdo, Bezina,
Dobrovlje, Zeče in Žiče. |
(3) V
policentričnem urbanem sistemu Slovenije se mesto Slovenske Konjice
razvija kot medobčinsko središče in pomembnejše lokalno središče, ki
zagotavlja enakomeren dostop do različnih gospodarskih in storitvenih
dejavnosti srednje ravni in v katerega se poleg drugih centralnih
dejavnosti umešča dejavnosti socialnega varstva, nižje in srednješolsko
izobraževanje ter sodstvo. |
(4) Na
občinskem nivoju se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo,
primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami
razvijata naselji Loče in Tepanje kot lokalni središči, kjer se spodbuja
razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije in razvoj delovnih mest
za okoliško prebivalstvo in kamor se umešča primarno zdravniško in
socialno oskrbo ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost.
Kot lokalna pomembnejša naselja se razvijajo naselja Draža vas, Sveti
Jernej, Konjiška vas, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Bezina, Zbelovo
in Žiče. Druga naselja so pretežno ruralnega značaja, kjer sta
prevladujoča kmetijska funkcija in bivanje. Ta naselja se razvijajo v
okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve. |
(5) Omrežje družbene javne infrastrukture (šolstvo, zdravstvo, socialno
varstvo, kulturne in druge javne službe) se razvija v skladu z omrežjem
središč, kjer se spodbuja razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih
funkcij, možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje,
zdravniško in socialno oskrbo, športno in kulturno dejavnost,
informiranje in druženje ter razvoj delovnih mest za okoliško
prebivalstvo. Pri načrtovanju površin za športne dejavnosti bo občina
Slovenske Konjice zasledovala cilje iz Nacionalnega programa športa v
Republiki Sloveniji. |
(6) Občino
Slovenske Konjice prečka avtocesta A1 Ljubljana–Maribor oziroma V.
vseevropski prometni koridor. Lega omogoča razvoj neposrednega
gospodarskega sodelovanja s sosednjimi regijami zato bo občina ob
avtocestnem priključku Tepanje oblikovala manjše gospodarske cone. |
(7) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s
turističnim pomenom, ki jih odlikuje prisotnost objektov kulturne
dediščine ter naravnih vrednot in kjer je mogoče umeščati sprejemljive
oblike turistične ponudbe. V okviru zasnove razmestitve dejavnosti
poselitve so določena območja s turistično rekreacijsko funkcijo
(motokros v Kraberku, letališče Senožet). |
|
13. člen |
(temeljne
smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1) Občina
bo v največji možni meri v svojih razvojnih projektih izkoristila ugodno
prometno lego v slovenskem prostoru in v regiji ter posodobila prometno
infrastrukturo na celotnem območju občine, uredila kolesarske povezave
ter pešpoti v navezavi s sosednjimi občinami in izvajala aktivnosti za
preusmeritev tranzitnega tovornega prometa iz lokalnih cest in podeželja
predvsem z lociranjem gospodarskih con na obrobja naselij, oziroma ob
glavne prometne ceste. |
(2) Posebnega – državnega pomena je avtocesta A1 Šentilj–Koper oziroma
V. vseevropski prometni koridor, ki poteka preko občinskega prostora v
smeri severovzhod – jugozahod ter predstavlja s cestnim priključkom ter
cestno bazo v Tepanju pomemben generator razvoja. Za potrebe avtoceste
se predvideva ohranjanje obojestranskega koridorja ob trasi za tretji
cestni pas. |
(3) SPRS v
svoji razvojni viziji prometne infrastrukture načrtuje tudi razvoj
oziroma posodobitev železniškega sistema. Podobno kot cestni se bo tudi
železniški promet navezoval na V. in X. vseevropski prometni koridor. V.
evropski železniški koridor poteka po vzhodnem robu Občine Slovenske
Konjice. |
(4) Pomembnejše regionalne ceste so: R 430 Tepanje–Višnja vas, R 686
Tepanje–Dramlje, R 687 Loče–Ponikva, R 688 Slovenske Konjice–Poljčane, R
700 Slovenske Konjice–Oplotnica. |
(5) Pomemben prometni element predstavljata kolesarski stezi, od katerih
ena povezuje ravninske predele občine, druga pa je daljinska kolesarska
povezava ob regionalni cesti Celje–Maribor. |
(6) V
občini je na predelu severozahodno od Loč registrirano letališče
Senožet. |
|
14. člen |
(druga za
občino pomembna območja) |
(1) Glede
na SPRS leži Občina Slovenske Konjice v območju ugotovljene kulturne
krajine, kjer naj razvoj temelji na kulturni in krajinski raznolikosti
ter na lokalnih virih. |
(2) Prostor Občine Slovenske Konjice odlikuje bogata kulturna dediščine
ter obsežna območja z naravnimi kakovostmi. Že do sedaj je občina
tankočutno obravnavala in prenavljala številne objekte in območja
kulturne dediščine (staro trško jedro mesta Slovenske Konjice, Žička
kartuzija, grad Slovenske Konjice, Trebniški dvorec, številne cerkve,
etnološki spomeniki) ter varovala in v razvojne projekte vključevala
območja naravnih vrednot (Konjiška gora, območje Škalc kot izjemna
krajina z vinogradi). Občina bo objekte kulturne dediščine še naprej
vključevala v svoje prostorske akte in jim dala novo vsebino in
prepoznavnost ter s tem možnosti za prenovo. |
(3) V
celotnem nadaljnjem prostorskem razvoju (dejavnosti v krajini,
poselitev, izgradnja infrastrukture) se ohranjajo vsi pomembni elementi
prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora Občine Slovenske Konjice,
ker poleg bivanjskih kvalitet predstavljajo tudi osnovo in prednost za
razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju. |
(4) Območja prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora Občine
Slovenske Konjice so predvsem: |
a) celotno
območje mesta Slovenske Konjice vključno s starim trškim jedrom, gradom
Konjice, vinogradniškim območjem kulturne krajine Škalce, primestnimi
gozdovi in obvodnim prostorom reke Dravinje; |
b) celotno
območje doline sv. Janeza z Žičko kartuzijo in Špitaličem; |
c) območja
naselbinske dediščine naselij Loče in Žiče; |
č)
ekološko pomembna območja ravninskega dela Dravinjske doline s
primestnimi gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, močvirnimi travniki,
mrtvicami, trstičevjem; |
d) območje
Ličence in Petelinjeka z ribniki; |
e) območje
Konjiške gore kot dela širšega ekološko pomembnega območja, ki se
razteza od Ponikve, Hude luknje, Paškega Kozjaka do Konjiške gore; |
f) posebna
varstvena območja (območja Natura 2000): Slovenske Konjice (SI3000061),
Žičnica s pritoki (SI3000315), Ličenca pri Poljčanah (SI3000214),
Dravinja s pritoki (SI3000306) in Dravinjska dolina (SI5000005); |
g) večje
število naravnih vrednot; |
h)
zavarovano območje: botanični naravni spomenik Žiče – rastišče Žičkega
grobeljnika. |
(5) Na
območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske
raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot ob upoštevanju sektorskih
zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s
prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje
in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje
biotske raznovrstnosti, ugodno stanje in ohranjanje habitatnih tipov ter
habitatov ogroženih vrst. |
(6) Za
ohranjanje podobe kulturne krajine je pomembno kmetijstvo predvsem z
rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Kmetijska dejavnost opravlja
gospodarsko funkcijo v prostoru skladno s pridelovalnim potencialom
kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih
ciljev. |
(7) Na
območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z upoštevanjem
državnih kmetijsko – okoljskih programov. Zaraščanje kmetijskih zemljišč
se preprečuje s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja,
zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine doline sv.
Janeza ter na območjih ugotovljene razpršene poselitve. Velik pomen pri
preprečevanju zaraščanja imajo vinogradniška območja. Za ohranjanje
poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah ter širše na območjih
ugotovljene razpršene poselitve omogoča in hkrati vzpodbuja izvajanje
dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. |
(8) V
gozdovih se zagotavlja sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob
nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda in upoštevanju funkcij gozdov
uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem
okolju. Glede na trend zaraščanja občinskega prostora z gozdom, ki je
opazen v zadnjem desetletju, so možne krčitve primernih gozdov za
umeščanje poselitvenih površin ali za nadomeščanje kmetijskih zemljišč,
ki bi se zmanjšala zaradi poselitve. Na širšem območju mesta Slovenske
Konjice se obrobni gozdovi upoštevajo kot integralni deli zelenega
sistema mesta. |
(9) Pridobivanje mineralnih surovin se usmerja na obstoječe kope,
predvsem na lokaciji kamnoloma Konjiška gora na obrobju Slovenskih
Konjic in dolgoročno na območja potencialnih lokacij nahajališč
mineralnih surovin na vzhodnem robu pobočja Homec (peščenjak za Žičko
kartuzijo), na jugozahodnem delu Zbelovske gore (okrasni kamen –
konglomerat) in v Žički gori za novo, nadomestno lokacijo za kamnolom
Konjiška gora. Za območja vseh delujočih kamnolomov morajo biti
opredeljeni način ter trajanje izkoriščanja mineralnih surovin z
obveznostjo sprotne in rokom končne sanacije pridobivalnega prostora, ki
je bil degradiran zaradi izvajanja rudarskih del. Prednostno se sanira
območje kamnoloma Konjiška gora. Na območjih opuščenih nelegalnih kopov
mora lastnik zemljišča izvesti ustrezno sanacijo opuščenega nelegalnega
kopa (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), kar
naj zagotovi varnost tega prostora za ljudi in živali ter vzpostavitev
krajinskih kvalitet prostora. |
(10) V
obvodnem prostoru Dravinje in njenih pritokov se upoštevajo načela
varstva voda in vodnega režima ter se ohranjajo retencijske površine. |
|
15. člen |
(urbana
središča z UN) |
Za mesto
Slovenske Konjice ter naselji Loče in Tepanje se prostorski razvoj
načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov. |
|
2.4
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra |
|
2.4.1
Splošne določbe za GJI |
|
16. člen |
(splošne
določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture) |
Občina
razvija GJI tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna
komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in
prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in
komunalnega standarda med mestnim in podeželskimi območji. Katastri in
druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob
vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in
omrežij. |
|
17. člen |
(izhodišča
za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture) |
(1) Za
zagotavljanje enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske
opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in
zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini, se
vzpostavljajo nova ter rekonstruirajo in dopolnjujejo obstoječa
infrastrukturna omrežja. |
(2) Zanesljivost oskrbe s pitno vodo se mora povečati ob istočasni
ureditvi odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Prednostno se zagotavlja
izboljševanje oskrbe Slovenskih Konjic, Loč in Tepanj ter drugih naselij
v občini. |
(3) Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih
omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta
namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata na dveh
usklajenih področjih, in sicer kot sanacija stanja in opremljanje
razvojnih območij. |
(4) Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem
zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo
prioritetno. Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi
opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine
ali za posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano
infrastrukturo znotraj posameznega območja. Pred predajo novih
prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da
ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v
soseščini. |
(5) Z
načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi
racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in
obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki
komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture
praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar
namenska raba ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa
vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Na ta način se zagotavlja
večnamembnost koridorjev gospodarske javne infrastrukture in povečuje
možnosti za njihovo sprejemljivejše vključevanje v prostor. |
(6) Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in kulturne
dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno pa le v primeru, če bi
podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke
dediščine. Določilo ne velja za prenosne vode (VN), uporablja se za
izvedbo vodov za distribucijo. |
(7) Za
celotno območje občine so z lokalnim energetskim konceptom opredeljene
nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe
energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se vzpostavi okvir za
zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi
rabe neobnovljivih virov energije. |
(8) Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz
naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove potrebujejo manj energije
in ki vsaj del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih
virov energije. |
|
2.4.2
Prometna infrastruktura |
|
18. člen |
(cestna
infrastruktura) |
(1) Preko
občinskega prostora poteka v smeri severovzhod – jugozahod avtocesta A1
Šentilj–Koper, s cestnim priključkom ter cestno bazo v Tepanju. Za
potrebe avtoceste se predvideva ohranjanje obojestranskega koridorja ob
trasi za tretji cestni pas. Za nova poselitvena območja DARS d.d.
oziroma upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva
pred hrupom ter zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma
bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite
v sklopu njene gradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih
poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je
obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov |
(2) Cestna
infrastruktura občine sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo
državne in lokalne ceste ter javne poti. Omrežje javnih cest (cest,
pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v
urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo prostora. |
(3) Omrežje državnih in občinskih cest se postopoma prenovi. Na območjih
naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste ter ustrezne
ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami
občinskih cest. Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se izboljša
prometno povezanost med občinskim središčem, lokalnimi središči in
ostalimi naselji občine. Zagotovi se dober dostop do območij centralnih
in gospodarskih dejavnosti, stanovanjskih območij in območij s
turističnim potencialom ali pomenom. |
(4) Na
državnih cestah so načrtovani naslednji ukrepi: izgradnja obvoznice
proti Oplotnici na cesti R3-700/1272, rekonstrukcija ceste R3-688,
rekonstrukcija križišča na cestah R2-430 in R3-688 (krožišče ob trgovini
Hofer), rekonstrukcija križišča na cestah R2-430 in R3-701 (krožišče
Ulipi); modernizacija ceste R3-686 (Tepanje–Draža vas). |
(5) Omrežje cest se opremi s pločniki in javno razsvetljavo, ob
pomembnejših prometnicah pa tudi s kolesarskimi stezami in drugo urbano
opremo prostora. Na posameznih odsekih cest na prehodu v naselja se na
ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami, na podlagi funkcije ceste,
prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste, izvedejo ukrepi
za umirjanje prometa. |
(6) Znotraj mesta Slovenske Konjice se varujejo koridorji cestnih
povezav: med Šolsko ulico na severu in pokopališčem na jugu, nova
povezava od Žičke ceste proti območju Trebnik, obvozna cesta v smeri od
sedanjega križišča regionalnih cest na vzhodnem, vstopnem delu mesta
Slovenske Konjice v smeri proti Oplotnici. |
(7) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne
infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov, zato naj se
zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste. Pri gradnji mostov in
cest na območju vodotokov, ki imajo na podlagi predpisov s področja
varstva narave poseben status, se upoštevajo pogoji, usmeritve in
priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev
habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih
habitatnih tipov vezanih na vodno okolje. |
|
19. člen |
(mirujoč
promet) |
(1) Površine za mirujoč promet za potrebe tovornih vozil se zagotavljajo
na predelih bodočih gospodarskih con ob avtocesti A1. |
(2) V
Slovenskih Konjicah in lokalnih središčih se zgradi ustrezno število
javnih parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov oziroma
ureditev dejavnosti v njih je dovoljena le takrat, ko je zagotovljeno
ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter
stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa
(postajališče). |
(3) Parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih (mestno jedro
Slovenske Konjice, stanovanjska območja in obrtno proizvodna območja)
ter ob objektih, ki se jim spreminja namembnost, se dograjujejo skladno
s potrebami. Zagotavljajo se tudi parkirna mesta za reševanje
primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov, za kar se v
čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin.
Urejene parkovne površine in zelenice se načeloma ne namenjajo za
urejanje parkiranja. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v
bližini pomembnih turističnih lokacij kjer to dopušča prostor, vendar
izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij. |
(4) Javna
parkirišča, lahko tudi kot parkirne hiše, se prednostno zagotavljajo ob
postajališčih javnega potniškega prometa ter na vstopnih delih v mesto
Slovenske Konjice. |
|
20. člen |
(omrežje
kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih
poti) |
(1) Za
varno odvijanje kolesarskega in peš prometa se v naseljih uredijo
ustrezne površine. |
(2) Pomembna prometna elementa predstavljata kolesarski stezi: prva
povezuje ravninske predele občine, druga je daljinska kolesarska
povezava ob regionalni cesti Celje–Maribor. Obe kolesarski stezi
predstavljata začetni del večjega kolesarskega omrežja, za kar se v čim
večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno. Pri
novogradnjah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se skozi Slovenske
Konjice in lokalna središča omrežja uredijo kot kolesarske steze oziroma
poti, v ostalih naseljih pa kjer je to smiselno in upravičeno. Na
regionalnih in posameznih občinskih cestah se na odsekih skozi naselja
dogradijo hodniki za pešce. |
(3) Obstoječe in nove kolesarske steze in poti, pešpoti, tematske,
konjeniške in podobne poti se urejajo in povezujejo v sistem pešpoti za
rekreacijske in turistične namene. |
(4) Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti,
se bo na območjih ohranjanja narave načrtovalo po že obstoječih poteh
ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev s čimer se bo
zagotavljajo ohranjanje naravnih vrednot in biotska raznovrstnost. |
|
21. člen |
(železniška infrastruktura) |
(1) Preko
jugovzhodnega dela občine poteka v dolžini 9 km elektrificirana dvotirna
železniška proga I. reda Ljubljana–Zidani most–Pragersko. Za vključitev
v prometno omrežje občina načrtuje na predelu Spodnjih Laž ureditev
postajališča za javni potniški promet. |
(2) Za
izboljšanje prometne varnosti se postopoma uredijo nova izvennivojska
križanja železniške proge s cestnim omrežjem. |
(3) Dosedanji razvoj prometnega omrežja je pokazal, da je bila ukinitev
železniške proge iz Poljčan do Zreč prehitra. Možnost za ponovno
vzpostavitev proge na isti trasi je nemogoča zaradi pozidave trase na
območju naselij Slovenskih Konjic in Loč. Za proučitev nove trase
železniške proge je bila izdelana preliminarna ocena možnosti za gradnjo
enotirne železniške proge Poljčane–Zreče (ŽG Ljubljana). Trasa proge je
varovana kot železniška proga za medmestni in primestni promet. Trasa
poteka po stari trasi ozkotirne železnice na delih, kjer je trasa še
ohranjena ter v novo opredeljenem koridorju možnega poteka trase. |
|
22. člen |
(letališče
in helioporti) |
(1) V
občini je na predelu severozahodno od Loč registrirano letališče
Senožet, ki je v celoti locirano na območju večjega strnjenega območja
kmetijskih zemljišč. Za letališče je predvidena razširitev objektov in
letališke steze skladno z usmeritvami za ohranjanje narave. |
(2) Občina
Slovenske Konjice se pretežno nahaja pod zračnimi potmi, zato je
potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki
utegnejo vplivati na varnost zračne plovbe, upoštevati vse predpise s
področja zračne plovbe. |
(3) Helioporti se lahko urejajo na strehah, na utrjenih površinah javnih
objektov ali ob zasebnih objektih s pogojem, da ne bodo moteči za
okoliške dejavnosti. Na območjih naravnih vrednot in območjih biotske
raznovrstnosti se umeščanje in izgradnja helioportov načrtuje ob
upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za zagotovitev ohranjanja
njihovih lastnosti. |
|
23. člen |
(javni
potniški promet) |
(1) Javni
potniški promet se ureja na območjih obstoječih pozidav v večjih
naseljih, med večjimi naselji ter razvija na območjih novih pozidav in
širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega
omrežja. |
(2) Med
mestom Slovenske Konjice in sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi
zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški promet za kar se bodo
prilagodile in številčno povečale avtobusne proge s povezavami na
železniško postajo ter z uskladitvijo voznih redov vlakov in avtobusov. |
(3) Avtobusna postaja v Slovenskih Konjicah se ohranja na obstoječi
lokaciji. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se
uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob
urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na
potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna
postajališča ter stojišča za potnike, kar se glede na potrebe predvidi
sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. |
(4) Za
potrebe razvoja železniškega javnega potniškega prometa se uredi novo
železniško postajališče na predelu Spodnjih Laž. |
|
2.4.3
Elektronska komunikacijska infrastruktura |
|
24. člen |
(komunikacijsko omrežje) |
(1) V
prostoru občine obstajata vozliščna telefonska centrala VATC in KATC v
Slovenskih Konjicah in bazne postaje GSM in UMTS omrežja različnih
operaterjev. Na področju brezžičnih zvez so varovani koridorji RR zvez
(od Slovenskih Konjic do Rogle ter v smeri proti Poljčanam) s postopnim
vključevanjem novih, na osnovi ugotovljenih potreb. Na območju Občine
Slovenske Konjice delujeta dve poštni enoti: v občinskem središču
Slovenske Konjice ter v lokalnem središču Loče. |
(2) Glavna
telekomunikacijska omrežje v občini se prenavljajo in dograjujejo
skladno s potrebami. |
(3) Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom
komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva
ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo
tvorile osnovo za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na
način in prostorsko prerazporeditev dela. |
(4) Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga
prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij.
Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi
prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter
zagotovi nadaljnjo povezanost sistemov. |
(5) Za
zagotavljanje zanesljivih storitev mobilnih brezžičnih telefonskih
povezav mobilnih operaterjev se na celotnem območju občine gradi in
dopolnjuje GSM in UMTS omrežje baznih postaj, ki se nadgradi s sistemom
LTE in prihodnjih tehnologij. Ker se pričakuje povečanje števila baznih
postaj, se umestitev v prostor in pokrivanje območja občine s signalom
mobilne telefonije skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne
ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot. |
(6) V
strnjenih naseljih se vzpodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov
ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo
komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij
in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj,
širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v
sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja
tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve
omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. |
(7) Umeščanje vodov in objektov v prostor se na zavarovanih območjih
narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti
načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Vodi naj
se praviloma izvajajo podzemno. Objekti, podzemni in nadzemni daljinski
vodi, naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem kot so vrhovi,
grebeni in izjemne krajine ter varovanim objektom in območjem kulturne
dediščine. |
|
2.4.4
Energetika, skladno z lokalnim energetskim
konceptom |
|
25. člen |
(oskrbo z
energijo – splošno) |
(1) Na
celotnem območju občine se zagotavlja dolgoročna in kakovostna oskrba z
energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se za vsa območja občine, še
posebej pa za poselitev izven naselij, spodbuja povečevanje deleža
oskrbe iz obnovljivih virov ter učinkovita in racionalna raba energije. |
(2) Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega
razvoja občine in energetskem konceptu, ki je temeljni dokument o oskrbi
z energijo. Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi,
ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in
električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije. |
(3) Za
celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala
obnovljivih virov energije (potencial sončne energije, vetrne energije,
hidroenergije, energije biomase in geotermalne energije) in možnost
energetske oskrbe iz teh virov. Če potencial to omogoča, se na
posameznih območjih zagotovi vsaj 20 % energetske oskrbe iz obnovljivih
virov. |
(4) Spodbuja se uporaba sodobnih kurilnih naprav na lesno biomaso
predvsem za manjše, individualne sisteme ogrevanja in za skupinske
sisteme v naseljih, kjer ni zagotovljena oskrba z drugimi energenti.
Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije. |
(5) Pri
načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost nameni rešitvam v
območjih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora, pri prečkanju
reliefno izpostavljenih območij ter pri prečkanju območij, ki so
zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna
območja, območja Natura 2000). Objekti in naprave (npr. stojna mesta
daljnovodov, lokacije merilno-regulacijskih postaj) se načrtujejo tako,
da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi na relief, krajinsko
podobo, naravne kakovosti, prepoznavnost prostora in bivalno okolje ter
na varovane objekte in območja kulturne dediščine. |
(6) Gradnja objektov za izrabo sončne energije naj se praviloma umešča
na obstoječe objekte in izven vidno izpostavljenih območij ter izven
zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih
biotske raznovrstnosti. Na objektih in območjih, ki so varovani kot
kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo
električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so
varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev
naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po
predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. |
(7) Zaradi
preprečevanja trkov z žicami daljnovodov se pri gradnji nadzemnih vodov
zagotovijo pticam varni vodi. |
|
26. člen |
(oskrbo z
energijo – elektroenergetska oskrba) |
(1) Preko
južnega dela občine potekata daljnovoda 400 kV Maribor–Podlog (D 412) in
220 kV Cirkovce–Podlog (D 211). Vzporedno z obstoječo traso DV 400 kV
poteka rezervni koridor predvidenega DV 2x 400 kV Maribor–Podlog. Za DV
220 kV Cirkovce–Podlog (D 211) je predvidena predelava na nivo 2 x
400kV. |
(2) V
napajalni sistem občine je pri razdelilni transformatorski postaji
Slovenske Konjice vključen DV 2x110 kV Maribor–Selce (na odseku DV 110
kV Maribor–Trnovlje, DV 110 kV Slovenske Konjice–Selce in DV 110 kV
Slovenska Bistrica–Slovenske Konjice). Občina se pretežno napaja iz
razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV v Slovenskih Konjicah.
Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi
napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV. Kabelsko omrežje se
pojavlja v območju mesta Slovenske Konjice ter v Tepanju in Ločah. |
(3) Pri
nadaljnjem načrtovanju objektov je treba upoštevati: REDOS 2040 – Razvoj
elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja (Elektro Celje d. d.:
Rogaška – Šentjur – Vojnik, št. študije 2180/6 – izdelana 2013),
veljavno zakonodajo s področja urejanja prostora in s področja graditve
objektov. Trase in lokacije predvidenih SN daljnovodov, kablovodov s
pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV bo Elektro Celje,
d.d. določilo s srednjeročnimi in letnimi plani investicij z ozirom na
kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju na predmetnem območju. |
(4) Potencialni energetski vir predstavlja reka Dravinja, na kateri so
evidentirane naslednje možne lokacije MHE (do 36 kW): Konjice, Breg in
Draža vas. Morebitna hidroenergetska raba vode se izvaja le v primeru,
da je v skladu z lokalnim programom razvoja ter ob upoštevanju
varstvenih usmeritev, s čimer se zagotavlja ohranjanje lastnosti zaradi
katerih je Dravinja opredeljena za naravno vrednoto. |
(5) Gradnja MHE na vodotokih, ki imajo status naravne vrednote, se
izvaja le takrat, ko je zagotovljeno ohranjanje lastnosti zaradi katerih
imajo vodotoki poseben status, ter ob pogoju zagotavljanja takega
pretoka v strugi, ki bo ekološko sprejemljiv in bo omogočal naravno
hidrodinamiko. |
(6) MHE se
lahko načrtujejo le ob zagotavljanju pogojev za ohranitev in ekološke
povezanosti vodnih in obvodnih habitatov pred in za zajezitvijo oziroma
odvzemom vode, pri čemer se predhodno ugotovi stanje habitatov ter
ogroženih vrst. |
|
27. člen |
(oskrbo z
energijo – plin, naftni derivati) |
(1) Po
območju Občine Slovenske Konjice poteka trasa zgrajenega prenosnega
plinovoda R21A Šmarje–Slovenske Konjice. Na tej trasi sta zgrajena tudi
dva odcepa, in sicer odcep v Ločah in odcep v Konjiški vasi. Preko
vzhodnega dela občine poteka trasa načrtovanega prenosnega plinovoda
R21AZ, za katerega je sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za
prenosne plinovodne zanke do Zreč (Uradni list RS, št. 15/14). |
(2) Za
območje mesta Slovenske Konjice in okoliških krajev je že zgrajeno
distribucijsko plinovodno omrežje. Oskrba z zemeljskim plinom se
zagotavlja kot vir energije. Objekti na območju izgrajenega plinovodnega
omrežja se priključujejo na omrežje zemeljskega plina v skladu z
določili Odloka o oskrbi z zemeljskim plinom v Občini Slovenske Konjice.
Plin naj se uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne
vode, tehnologijo in hlajenje. |
(3) Na
območju občine ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih
derivatov. |
|
2.4.5
Infrastruktura komunalnega in vodnega
gospodarstvo ter varstva okolja |
|
28. člen |
(vodni
viri in oskrba s pitno vodo) |
(1) Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. |
(2) Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se
obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova
obstoječih delov vodovodnega sistema. Obseg aktivnosti za izboljšanje
kvalitete vodooskrbe in zagotovitev nadomestnih vodnih virov, ki ne bodo
izpostavljeni vplivom kaljenja in intenzivnega kmetijstva, se povečuje.
Obstoječa vodovodna omrežja se povezuje v enotni sistem vodooskrbe za
celotno občino skladno z načrtovano porabo vode. |
(3) Obstoječe vodne vire (Cimerman, Graščina, zajetje Gospodična na
pobočjih Konjiške gore, vrtine Polene, zajetje Požleb – Spodnje Laže,
zajetje Pikovo – Tolsti vrh, zajetje Vodela pod Nunsko goro) in nove
vodne vire (Nunska gora – zajetje Vodela, Zverovje, vrtine v območju
Cimerman) se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Na vodovarstvenih
območjih ter na območjih potencialnih vodnih virov se zaradi ranljivosti
podzemnih voda in vodnih virov dejavnosti umešča na območja najmanjše
ranljivosti, raba pa se tehnološko prilagodi tako, da se ohranjata tako
kvaliteta kot tudi količina podzemnih voda. Dokončna sanacija vodnih
virov in okolja se zagotovi z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje
odpadne vode z vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire se
razišče in ustrezno zavaruje. |
(4) Varovanje vodnih virov oziroma ukrepi za varstvo vodnih virov,
predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih
virov se usklajujejo s sosednjimi občinami. |
(5) Za
ureditev oskrbe s pitno vodo na območju Občine Slovenske Konjice je v
izdelavi projekt Očistimo reko Dravinjo, na osnovi katerega bo podana
celovita rešitev oskrbovanja s pitno vodo. |
(6) Vodooskrba konjiške občine je predvidena tudi iz zajetega izvira
Zverovje v Občini Zreče zato bo potrebno medobčinsko dogovarjanje o
količinah odvzete vode za celjski oziroma konjiški vodovod; način in
pogoje bo potrebno uskladiti s sosednjo Občino Zreče. |
(7) Za
zmanjšanje porabe pitne vode se spodbuja izkoriščanje čiste padavinske
vode za sanitarne namene, na glede na priključek na javno vodovodno
omrežje. |
|
29. člen |
(odvajanje
in čiščenje odpadnih vod) |
(1) Občina
Slovenske Konjice ima zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje
komunalnih vod le v nekaterih večjih naseljih (delno Slovenske Konjice,
Loče, Tepanje, Draža vas, Zbelovo, Žiče) in nekaj manjših čistilnih
naprav. Na preostalem območju razpršene poselitve kanalizacijskega
omrežja ni, prevladujejo greznice z iztoki. |
(2) Izgradnja čistilnih naprav v občini že poteka skladno z občinskim
Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod (oznaka 21/05;
Limnos d.o.o. Ljubljana), v katerem so glede na državna izhodišča
določena območja naselij ali delov naselij na območju Občine Slovenske
Konjice, ki morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in za katera je
treba načrtovati in izvesti investicije ali investicijsko vzdrževanje
objektov javne kanalizacije, kar je tudi opredeljeno z najkasnejšimi
roki. |
(3) Na
območjih brez kanalizacijskega omrežja je obvezna lokalna uporaba
ustreznih, nepretočnih grezničnih sistemov na vodovarstvenih in
občutljivih območjih ali drugih malih komunalnih čistilnih naprav do 50
PE. Izgradnja in vzdrževanje bremenita povzročitelje nastanka komunalnih
odpadnih vod. Posamezne stavbe, kjer bi morale biti greznice, jih pa še
ni, morajo biti čim prej opremljene z njimi. Isto velja tudi za
novogradnje na teh območjih, kjer se praviloma načrtuje nepretočne
greznice. Na teh območjih opremljanje zemljišč z javno kanalizacijo ni
predvideno s programom opremljanja zemljišč. Naloga javne uprave in
javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod
je, da skladno s predpisi omogoči redno praznjenje in ustrezno
tretiranje grezničnih vod. |
(4) Na
območju razpršene poselitve je obvezno skupno reševanje odplak. Obvezna
je izgradnja skupnih, manjših, lokalnih čistilnih naprav za kar so
zadolženi lastniki obstoječih objektov ter investitorji novih objektov.
Vrsta čistilne naprave (mehanska, rastlinska in druge), lokacija ter rok
izgradnje morajo biti opredeljeni ob upoštevanju namembnosti objektov,
kjer nastajajo odplake, ter pogojev in omejitev, ki izhajajo iz prostora
kjer so locirani obstoječi objekti oziroma bodo locirani načrtovani
objekti. |
(5) Umeščanje in gradnja objektov čistilnih naprav in cevovodov za
odpadno vodo se v prostoru načrtuje tako, da se na območjih naravnih
vrednot ter območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje
njihovih lastnosti. |
|
30. člen |
(ravnanje
z odpadki) |
(1) V
Občini Slovenske Konjice je urejen center za ravnanje z odpadki (CERO) v
povezavi s sanacijo sedanje deponije komunalnih odpadkov, kamor dovažajo
odpadke še iz dveh občin Vitanje in Zreče. Nova lokacija za deponijo
komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice ni predvidena. |
(2) Spodbuja se zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja
vseh potrebnih ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, predelava
in odstranjevanje odpadkov vključno s kontrolo tega ravnanja in
okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za
predelavo ali odstranjevanje odpadkov) tako, da bo odstranjevanju
namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov. |
(3) V
občini je potrebno zagotoviti varno ravnanje z odpadki vseh vrst in
preprečevati njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru, dosledno
ohranjati in dograjevati sistem odlaganja pogojno neuporabnih
industrijskih odpadkov, regijsko urediti problematiko ravnanja z
nevarnimi odpadki, preprečiti vsakršno divje odlaganje odpadkov v
prostoru ter prostor ustrezno sanirati. |
(4) Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov, pripravijo
se sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni
ukrepi. |
|
2.4.6
Druga področja GJI |
|
31. člen |
(ogrevanje) |
Na območju
mesta Slovenske Konjice ter v naselju Loče je zgrajeno toplovodno
omrežje za oskrbo gospodinjstev in poslovnih subjektov s toplotno
energijo. Pri razvoju in širitvi sistema daljinske oskrbe s toplotno
energijo se upoštevajo smernice za učinkovito rabo energije. |
|
32. člen |
(pokopališča) |
(1) V
občini je pet pokopališč (Slovenske Konjice, Žiče, Špitalič, Loče in
Jernej) kjer so predvidene širitve v okviru obstoječih stavbnih zemljišč
naselij. |
(2) Na
območju občine imajo Strokovne službe Ministrstva za delo, družino in
socialne zadeve v svojih evidencah lokacije treh vojnih grobišč, in
sicer: Novo Tepanje – grobišče Mirnikov gozd (parc. št. 571/1 in 553
k.o. Spodnje Grušovje); Kamna gora – grobišče Kamna gora (parc. št. 683
k.o. Slemene); Zgornja Pristava – grobišče nad graščino Trebnik (parc.
št. 957/2 k.o. Slovenske Konjice). Pri posegih na ta zemljišča je
potrebno upoštevati zakonodajo s področja vojnih grobišč. |
|
2.5
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana |
|
33. člen |
(kontinuiteta prostorskega urejanja) |
(1) Pri
usmerjanju prostorskega razvoja je Občina Slovenske Konjice že v
preteklih obdobjih upoštevala težnjo po zagotavljanju ohranjanja narave,
ob dograjevanju prostorske prepoznavnosti in varovanju kulturne
dediščine. Pri tem je občina upoštevala varstvo in izboljševanje
bivalnega in delovnega okolja. Prednostna naloga je bila predvsem
zagotavljanje uravnoteženega razvoja za posamezne dejavnosti in
zagotavljanje njihovih prostorskih potreb ter ustvarjanje pogojev za
nove posege v prostor v smislu vzdržnega razvoja. Pri opredeljevanju
razvojnih usmeritev je bilo upoštevano usklajevanje javnih koristi in
zasebnih interesov ter dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje v
skladu z državnimi usmeritvami. |
(2) Občina
Slovenske Konjice je do sprejetja tega odloka o OPN svoje težnje po
prostorskem razvoju zagotavljala z VPA 2004, kjer je v smislu
uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so
bila opredeljena kot ureditvena območja naselij. Kontinuiteta
prostorskega urejanja je tabelarično prikazana v Prilogi 2 k temu
odloku. |
(3) Po RPE
pokriva celotno ozemlje občine Slovenske Konjice (šifra občine 144) 58
naselij. Naselja po ZPNačrt-u v tem OPN niso identična naseljem po RPE.
V nadaljevanju odloka se pojem naselja nanaša na okvirno območje naselja
(ON) kot ga definira ZPNačrt. V primeru, da se pojem nanaša na naselje
po RPE je to posebej navedeno. Območja naselij po RPE v Občini Slovenske
Konjice so prikazana v grafičnih prikazih strateškega dela tega odloka. |
|
34. člen |
(okvirna
območja naselij) |
Okvirna
območja naselij v Občini Slovenske Konjice so prikazana v grafičnih
prikazih strateškega dela tega odloka, v grafičnih prikazih izvedbenega
dela pa so ON lahko sestavljena iz več ali samo enega manjšega območja
znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). Pregled ON je razviden iz
Priloge 3 k temu odloku. Pregled MOEUP, ki sestavljajo posamezno ON je
razviden iz Priloge 5 k temu odloku. |
|
2.6
Okvirna območja razpršene poselitve |
|
35. člen |
(okvirna
območja razpršene poselitve) |
(1) Prostor Občine Slovenske Konjice je večinoma podeželski prostor, za
katerega je značilna manjša gostota prebivalstva ter prevladujoča
kmetijska in gozdarska raba v krajini. Naselja v tem podeželskem
prostoru so manjša naselja brez ali z nižjo opremljenostjo z urbanimi
dejavnostmi. Za ta podeželski prostor je značilna tudi redkejša
poselitev ter so opazni trendi zmanjševanja števila prebivalcev.
Predvsem na obrobnih predelih občinskega prostora so razpoznavna tri
večja zaključena območja, ki jih opredeljujemo kot območja razpršene
poselitve kot avtohtoni vzorec poselitve: |
– jugozahodni predel občine, ki vključuje območje doline sv. Janeza in
Konjiške gore z naslednjimi naselji po RPE: Sojek, Kamna gora, Stare
Slemene, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Tolsti vrh in Škedenj; |
– jugovzhodni predel občine, ki vključuje območje Klokočovnika,
Lipoglava in Zbelovske gore z naslednjimi naselji po RPE: Kraberk,
Suhadol, Klokočovnik (JZ del), Ostrožno pri Ločah, Lipoglav, Zbelovska
gora in Podpeč ob Dravinji (JV del); |
– vzhodni
gričevnat predel občine med Oplotnico na zahodni strani, Dravinjo na
južni strani in Ličenco na vzhodni strani, z naslednjimi naselji po RPE:
dele naselij Spodnje Grušovje, Brezje pri Ločah, Kolačno, Podob, Koble
in Mali breg, severne (gričevnate) dele naselij Mlače, Zbelovo in
Spodnje Laže, zahodne (gričevnate) dele naselij, Selski vrh, Zgornje
Laže in Ličenca, ter v celoti naselja Petelinjek pri Ločah, Sveti
Jernej, Spodnji Jernej in Štajerska vas. |
(2) V
prostoru Občine Slovenske Konjice je več vinogradniških območij, kjer je
potekala poselitev kot avtohtoni vzorec z gradnjo zidanic za potrebe
vinogradniške pridelave. Vinogradniška območja (VO) so naslednja: |
– VO_1:
območje Škalce – Dobrovlje, |
– VO_2:
območje Škalce, |
– VO_3:
območje Škalce – Gabrovlje, |
– VO_4:
območje Vešenik, |
– VO_5:
območje Polene – Preloge, |
– VO_6:
območje Bezina – Strtenik, |
– VO_7:
območje Gabrovnik – Brdo, |
– VO_8:
območje Tepanjski vrh, |
– VO_9:
območje Žička gorca. |
Manjši
predeli z vinogradi so tudi znotraj obeh območij razpršene poselitve na
južnem obrobju občine, na gričevnatih južnih legah od Sojeka na zahodni
strani vse do Zbelovske in Ljubične gore na vzhodni strani občinskega
prostora. |
(3) Skladno z veljavnim VPA 2004 je bila gradnja in obnova stanovanjskih
objektov v Občini Slovenske Konjice dovoljena in usmerjana tudi na
opredeljenih stavbnih zemljiščih (v OPN označena kot območja razpršene
poselitve A) izven ureditvenih območij naselij. Na ta način je občina
pomagala zadrževati prebivalce v tistih predelih občine, kjer so bili
evidentirani trendi depopulacije obenem pa je bil to tudi način
reševanja stanovanjske problematike. |
|
2.7
Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
2.7.1
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito
prenovo |
|
2.7.1.1
Razvoj naselij in dejavnosti po naseljih |
|
36. člen |
(splošne
določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij) |
(1) Razvoj
naselij v Občini Slovenske Konjice bo potekal v skladu z njihovo vlogo
in pomenom v omrežju naselij, ob upoštevanju obstoječih kvalitet
pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih
omejitev v prostoru. |
(2) V
urbanih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se
zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, za gospodarske in
družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za
rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah. |
(3) Naselja se praviloma razvijajo znotraj okvirnih območij naselij, s
pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po
urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih ali
kot dele zelenih sistemov naselij. |
(4) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in drugi prostorsko ter
programsko pomembnejši predeli naselij, ki so degradirani in moteči za
druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne
rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev.
Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve,
gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge
prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo. |
(5) Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno
gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših
okoljskih ali infrastrukturnih omejitev. Naselja se zapolnijo, povežejo
in zaokrožijo obstoječa stavbna zemljišča. |
(6) Gradnja počitniških objektov se lahko izvaja kot prenova prostih
površin v naseljih ali kot prenova obstoječih objektov izven naselij.
Površine za gradnjo počitniških objektov so opredeljene v naseljih Stare
Slemene in Kumno. |
|
37. člen |
(prenova
naselij) |
(1) Prenova naselij lahko vključuje prenovo celega naselja ali le
nekaterih delov naselja. Cilji prenove so v izkoristku notranje
prostorske rezerve naselja ter v izboljšanju kakovosti bivanja, predvsem
s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v
naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto
naselja ali dela naselja in okoliške krajine. |
(2) Dolgoročno se zagotovi prenova naselij, ki so po merilih varstva
kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana naselbinska dediščina
(trško jedro Loče, vaško jedro Špitaliča pri Slovenskih Konjicah in vasi
Žiče) ter kot zavarovano mestno jedro (Slovenske Konjice z vplivnim
območjem). Prenova se načrtuje na podlagi konservatorskih programov
pristojnih institucij s ciljem zagotavljanja kakovostnih bivalnih razmer
in razvojnih možnosti. |
(3) Dolgoročno se zagotovi tudi prenova degradiranih območjih naselij,
kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo
neizkoriščene površine (novi center v Slovenskih Konjicah, vaško jedro v
Tepanju, stare industrijske cone v Slovenskih Konjicah in v Ločah,
območje okrog Dinosa v Slovenskih Konjicah). Prenovijo in sanirajo se
območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti
obremenjujejo okolje. |
|
38. člen |
(notranji
razvoj naselij in zgostitve naselij) |
(1) Naselja se prednostno razvijajo navznoter v okviru sedanjih stavbnih
zemljišč. Za pozidavo se izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene
in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in
krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo (območja
stanovanjske pozidave Vinterjevo, Vešenik in ob Mizarski cesti v
Slovenskih Konjicah, v osrednjem delu Loč in Tepanj; območja gospodarsko
obrtne cone v Slovenskih Konjicah in Ločah; območja centralnih
dejavnosti v Slovenskih Konjicah, Ločah in Tepanju). Obstoječi opuščeni
ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z
ustreznejšimi ob upoštevanju namembnosti in oblikovnih značilnosti
okoliškega prostora. |
(2) Pri
načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi
izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in
dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju
(storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim
okoljem). Razpoložljiva stavbna zemljišča se prednostno namenjajo
gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj
dopolnilnih dejavnosti vključno s turistično ponudbo. |
(3) Prenove in novogradnje na območjih z ohranjeno tradicionalno
strukturo se urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v
smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi
uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih
morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. |
(4) V
naseljih, kjer zaradi prostorskih omejitev ter morebitne nezdružljivosti
rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam, se na podlagi
preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in
okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih
naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in
razvoj kmetije. |
(5) Pri
načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se mora
izboljševati raven opremljenosti z GJI. Povečevati se mora obseg
grajenega javnega dobra (prometne površine, trgi, igrišča, parki,
zelenice, prostori za druženje in počitek, ipd.) z vključevanjem teh
površin v strukture naselij. Prebivalcem naselij se omogoča čim večja
dostopnost do zelenih in drugih javnih odprtih površin, ki naj bodo
raznolike glede na vlogo, uporabnost in pomen za prepoznavnost naselja.
V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne,
družbene, storitvene) v povezavi s stanovanjskimi, zelenimi ter drugimi
odprtimi javnimi površinami. |
(6) Vodni
in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine
biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot sestavni
del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih
sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih
površin in obvodnih prostorov. |
(7) Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi
površinami ter povezave z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne
gostote pozidave na predelih obstoječih naselij, kjer so predvidena
zgoščevanja ter na načrtovanih širitvah naselij. |
(8) Območja naselij, ki so razvrednotena, se sanirajo z umeščanjem
ustreznejših rab in dejavnosti, čemur se prilagaja tudi opremljanje
zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno
izkoriščenih ali opuščenih objektov. |
(9) Naselja brez sprememb obsega stavbnih zemljišč, v katerih poteka
predvsem notranji razvoj kot zgoščevanje obstoječe zazidane strukture,
so: Brdo (003-1), Brezje 1 (005-1), Brezje 2 (005-2), Jernej 1 (011-1),
Jernej 2 (011-2), Kamna gora (012-1), Koble (014-1), Kolačno (015-1),
Ličenca (019-1), Mali breg (022-1), Mlače 1 (023-1), Mlače 2 (023-4),
Nova vas 1 (024-1), Tepanje 2 (025-1), Perovec (028-1), Podob (030-1),
Zeče 2 (032-4), Zeče 3 (054-3), Zeče 4 (054-4), Zeče 6 (032-1), Zeče 7
(033-1), Polene 1 (032-2), Polene 2 (032-3), Zbelovo 2 (035-2), Sojek
(037-1), Spodnje Laže 2 (040-2), Suhadol 1 (044-1), Suhadol 2 (044-2),
Škalce 2 (045-3), Škedenj 1 (046-1), Škedenj 2 (046-2), Tepanjski vrh 1
(049-1), Zgornja Pristava 1 (055-2), Zgornja Pristava 2 (055-3), Zgornje
Laže 1 (056-1), Zgornje Laže 2 (056-2), Štajerska vas 1 (058-2) in Žiče
2 (057-3). |
|
39. člen |
(širitve
in zmanjšanja naselij) |
(1) Površine za stanovanja in razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s
širitvami in zaokrožitvami okvirnih območij naselij. Nova območja za
pozidavo se načrtujejo na območjih, kjer bodo zagotovljeni dostopnost,
organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in
kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja. |
(2) Naselja v katerih so načrtovane širitve okvirnega območja naselja
so: Bezina 1 (001-1), Blato (002-1), Draža vas 1 (008-1), Draža vas 2
(008-2), Gabrovnik (010-1), Konjiška vas (016-1), Loče (021-1), Nova vas
2 (024-2), Slovenske Konjice (036-1), Spodnje Grušovje (039-1), Spodnje
Laže 1 (040-1), Škalce 1 (045-1), Špitalič (047-1), Tepanje 1 (048-1),
Tepanjski vrh 2 (049-2), Zbelovo (052-1), Zeče 1 (054-1), Zeče 5 (054-5)
in Žiče 1 (057-1). |
(3) Naselja, ki se jim okvirno območje zmanjša zaradi vrnitve stavbnih
zemljišč v kmetijsko ali gozdno rabo so naslednja: Koble (014-1), Loče
021-1) in Slovenske Konjice (036-19. |
|
40. člen |
(razvoj
dejavnosti po naseljih) |
(1) Različne dejavnosti se umeščajo v naselja tako, da se dosega
prepletanje funkcij bivanja in dela, kar zmanjšuje število in razdalje
voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se določajo tako, da
so medsebojno združljive in ne motijo druga druge. |
(2) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja,
ki so pretežno namenjena za stanovanja, spremljajoče in dopolnilne
dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti. V mestu Slovenske
Konjice ter delno v Ločah in Tepanju so stanovanjske površine namenjene
različnim oblikam gradnje (večstanovanjski bloki, vrstne hiše, atrijske
hiše, prosto stoječe hiše ipd.), v preostalih naseljih občine pa se
zagotavljajo predvsem avtohtone oblike bivanja v individualnih
stanovanjskih objektih v okviru površin razpršene poselitve. Med posebne
oblike stanovanjske gradnje se uvrščajo domovi za starejše v Slovenskih
Konjicah. Gradnja varovanih stanovanj se lahko umešča tudi v druga
naselja, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev ter imajo dober
dostop do zdravstvene oskrbe. |
(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo predvsem v
občinsko središče Slovenske Konjice ter obe lokalni središče Loče in
Tepanje, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra
dostopnost prednostno z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in
pešpotmi. Po potrebi se lahko oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti
umeščajo tudi v druga naselja. |
(4) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v
obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne
razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in
infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje
negativnih vplivov na okolje. Nove gospodarske cone se oblikujejo
predvsem v navezavi na dobro prometno dostopnost (priključek na
avtocesto v Tepanju) na površinah ob avtocesti, ki so degradirane zaradi
vplivov prometa na kmetijska zemljišča. Na območja gospodarskih con se
lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive
dejavnosti. V manjše gospodarske cone (prejšnja industrijska območja) v
lokalnih središčih se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj
obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša
proizvodnja. |
(5) V
podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno
namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za
razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Dopustne
so predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi
v kmetijstvu ter z bivanjem. |
(6) V
podeželska naselja se lahko umeščajo tudi druge dejavnosti za katere se
na osnovi prostorske in urbanistične preveritve ugotovi, da niso moteče
za kmetijstvo in bivanje ter je zanje možno urediti dostop in komunalno
opremo. Dopuščen je razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi,
trgovine, osebne storitve, kulturni, vaški domovi ipd.), ki se
načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (ambulante,
šole, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade,
izobraževalni tabori ipd.), turističnih dejavnosti v navezavi na
celovito ponudbo naselja in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli
objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki
ne obremenjujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v
bivalnem okolju. |
(7) Dejavnosti, ki so sicer povezane s kmetijskimi ali dopolnilnimi
dejavnostmi na podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja
lesenih izdelkov, vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in
lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po prehodni prostorski
in okoljski preveritvi načrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju,
da imajo zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnost
za komunalno opremljanje. |
|
2.7.1.2
Sanacija in prenova razpršene gradnje |
|
41. člen |
(sanacija
razpršene gradnje) |
(1) Razpršena gradnja je v OPN prikazana kot zemljišče pod stavbo izven
območij stavbnih zemljišč. Razpršena gradnja se lahko oblikovno in
komunalno sanira. Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi
pogoji skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega
načrta. |
(2) Novo
opredeljena naselja, ki predstavljajo območje sanacije razpršene
gradnje, so naslednja: Bezina 2 (001-3), Breg pri Konjicah (004-1), Zeče
8 (054-6), Zeče 9 (033-3) in Štajerska vas 2 (058-4). |
(3) Sanacija razpršene gradnje se bo izvajala na način, da bo
zagotovljeno ohranjanje zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in
biotske raznovrstnosti ter značilnih elementov krajine (travniški
sadovnjaki, posamezna drevesa in skupine, grmišča, živice in drugo). |
|
2.7.1.3
Načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij
naselij |
|
42. člen |
(načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij
naselij) |
(1) Pri
gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske
dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih
območij, izkoriščanje mineralnih surovin, pridobivanja energije in
izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega
premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami
območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da
se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo
prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj
izpostavljene površine. |
(2) |
Gradnja objektov ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali
oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo,
gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih
surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske
raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov
na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora. |
(3) |
Izjemno umeščanje objektov in dejavnosti izven naselij se izvaja
le ob upoštevanju varovanih objektov in območij kulturne
dediščine ter izven zavarovanih območij narave, območjih
naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih in zavarovanih
rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede
na druge habitatne tipe prisotne na celotnem območju Slovenije,
ohranjajo v ugodnem stanju. |
(4) |
Na
območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva
narave poseben status kot zavarovano območje narave, naravne
vrednote in območje biotske raznovrstnosti (ekološko pomembno
območje, območje Natura 2000), so dopustne prostorske ureditve
in posegi v prostor za katere se je v postopku priprave
prostorskega načrta ugotovilo, da so vplivi izvedbe prostorskega
načrta ali posegov v prostor s stališča varstva narave
sprejemljivi. |
|
2.7.1.4
Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve |
|
43. člen |
(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve) |
(1) Za
ohranjanje poseljenosti na območjih, kjer je razpršena poselitev
opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec in so evidentirani trendi
zmanjšanja števila prebivalcev, se spodbuja razvoj dopolnilnih
dejavnosti, ki lahko pripomorejo k izboljšavam eksistenčnih pogojev
prebivalcev. |
(2) Obstoječe gradnje se ohranjajo, oblikovno in funkcionalno
nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z
enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in
programske značilnosti območja razpršene poselitve. Dopolnilna
stanovanjska gradnja je dovoljena v okviru obstoječih območij razpršene
poselitve v smislu zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave s
pogojem, da se ohranjajo prepoznavne značilnosti prostora skladno z
usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta. Pri
načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe
razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in
razvijati kulturno krajino. |
|
44. člen |
(vinogradniška območja) |
(1) Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta
pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno
namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne
zasaditve in druge zunanje ureditve. |
(2) Na
vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna predvsem
gradnja zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo
kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in
vinskih kleti, oboje ob upoštevanju najmanjše potrebne površine
obdelanega kmetijskega zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih
stanovanjskih objektov. V objektih je dopustna tudi turistično-gostinska
dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, s čimer pa ne
sme biti omejena pretežna kmetijska raba objektov. |
|
2.7.1.5
Urbanistično oblikovanje naselij |
|
45. člen |
(oblikovna
podoba naselij) |
(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v
naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna
prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z
upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s
pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in
krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega
bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto
zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim
oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno
rabo energije. |
(2) Pri
urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo
ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet
in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja
in posameznih objektov se vzpodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se
gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za
potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih
dejavnosti. |
(3) Zaradi
varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del
naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz.
Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko
kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne
dediščine. |
(4) Razvoj
naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim
prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na
ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani
vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi. |
|
2.7.1.6
Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan
urbanistični načrt |
|
46. člen |
(koncept
razvoja mesta Slovenske Konjice) |
(1) Vloga
naselja v omrežju naselij: Mesto Slovenske Konjice se razvija
medobčinsko in pomembnejše lokalno središče ob vzporedni krepitvi vloge
naselja kot turistično rekreacijskega središča s poudarjenim razvojem
oskrbnih, storitvenih, družbenih in turističnih dejavnosti znotraj
obstoječe strukture naselja in predvidenih širitev v okviru UN. |
(2) Območje UN naselja Slovenske Konjice zajema strnjeno območje sedanje
pozidave mesta Slovenske Konjice in predlaganih širitev vključno s
primestnim prostorom, ki se razteza ob mestnih površinah: južno do
vznožja Konjiške gore, zahodno do Zgornje Pristave ter ravninskega,
terasnega predela med Koprivnico in Dravinjo, na severu do vključno
območja Škalc in naprej naselij Bezina in Vešenik, na vzhodu pa do roba
strnjenih kmetijskih površin oziroma do vzhodne obvoznice. Znotraj meja
UN so vključene zelene kmetijske in gozdne površine, obvodni svet reke
Dravinje in potoka Koprivnica, ki predstavljajo pripadajoče zelene
površine potrebne za kvalitetno in zdravo bivalno okolje. V območje so
vključene površine, ki so že sedaj funkcionalno povezane z mestom: vsa
območja stavbnih zemljišč izven mesta so opredeljena kot primestna
avtohtona poselitev (A) ter območja rekreacijskih površin (golf igrišče,
športne površine ob stadionu in kopališču, območja na vznožju Konjiške
gore) v povezavi s kvalitetnimi območji kulturne dediščine (staro mestno
jedro, grad, območje Škalce, območje Trebnika), območij Natura 2000 in
naravnih vrednot. Izven mestni prostor UN predstavlja potencialne,
prednostne površine za razvoj različnih dejavnosti naselja (predvsem
turistično rekreacijskih, centralnih in stanovanjskih), ki bodo
aktivirane dolgoročno, na osnovi sedaj še nedefiniranih razvojnih
programov. |
(3) V
razvoju mesta Slovenske Konjice se upošteva koncept in cilje razvoja: |
a)
Pozitivna rast števila prebivalcev: V pozitivno smer je potrebno
spremeniti neugoden trend v rasti števila prebivalcev (obdobje od leta
1999 do leta 2007 upad števila prebivalcev z indeksom 95). Trend
odseljevanja je mogoče obrniti tudi z načrtovanjem poselitvenih površin
v mestu ali njegovi neposredni bližini. Ocene sprejemljivosti prostora
dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 1100 oziroma na
ocenjeno skupno število okrog 5900 prebivalcev. |
b)
Krepitev vloge mesta Slovenske Konjice v omrežju naselij. |
c)
Racionalna, vendar razvojno usmerjena raba prostora: |
Mesto
Slovenske Konjice se je v preteklosti razvijalo sorazmerno zgoščeno in
prostorsko racionalno predvsem kot širitev okrog starega trškega jedra.
Stanovanjska gradnja, centralne dejavnosti, turizem in območja zelenih
in rekreacijskih površin se med seboj prepletajo in ustvarjajo
racionalen vzorec pozidave, kar je posledično omogočilo tudi izgradnjo
gospodarske javne infrastrukture. |
Racionalna, vendar razvojno naravnana raba prostora znotraj mestnega
tkiva kot tudi v primestnem prostoru mesta Slovenske Konjice bo dosežena
z upoštevanjem naslednjih usmeritev: |
– za
mestni prostor: |
– Racionalna raba mestnega prostora z notranjim razvojem posameznih
območij (prenova, sanacija in zgoščevanje ekstenzivno izrabljenih
območij). |
– Nadaljevanje prenove in oživljanja starega trškega jedra Slovenske
Konjice. |
– Prenova,
zapolnitve in optimalna raba obstoječih površin za stanovanja ter
uravnotežena širitev stanovanjske gradnje na za to načrtovane površine
na območju Vešenika, na delu ob cesti v Celje, ter znotraj opredeljenih,
še nezazidanih stanovanjskih območij (Prevrat, Ob Mizarski cesti, na
predelu Gologranc). |
– Prenova
stavbnega fonda (tudi v okviru prenove starega mestnega jedra) ter na
določenih območjih dopolnitve osnovne stanovanjske funkcije s
funkcijami, ki so pomembne za razvoj turističnih dejavnosti. |
– Nadaljevanje prenove prejšnjih proizvodnih con v osrednjem delu
naselja (Konus) v moderne gospodarske cone predvsem s prehajanjem na
proizvodne postopke, ki so za okolje manj moteči, ter s prenovo
gradbenega fonda in preurejanjem obstoječih zunanjih površin znotraj
proizvodnih območij. Dokončanje pozidave gospodarske cone v smeri proti
vzhodni obvoznici. |
– Nadaljevanje prenove prejšnjih proizvodnih con, kjer se opušča
proizvodnja zaradi neracionalnosti, ter preoblikovanje teh območij v
gospodarske cone, prednostno za obrtno proizvodnjo z drobnejšo zazidalno
strukturo (območje LIP, delno Kongrad in Kostroj). |
– Širitev
površin za poselitev na severozahodnem obrobju mesta ter na predelu
Tepanjskega vrha (izven območja UN). |
– za
mestni in primestni prostor: |
– Ohranjanje stavbnih zemljišč v primestnem prostoru mesta Slovenske
Konjice v okviru mej urbanističnega načrta. |
– Prenova
območij za šport in rekreacijo na predelu športnega igrišča s
kopališčem, na območju Škalc ter na območju načrtovanih širitev pod
Konjiško goro. |
– Ohranitev sedanjih in urejanje novih zelenih površin in mestnih gozdov
s poudarkom na zaščitni in oblikovno krajinski funkciji zelenja v mestu. |
– Sanacija
prometnega omrežja v naselju s preusmerjanjem tranzitnega prometa izven
centralnih predelov naselja; izgradnja povezovalne ceste med Šolsko
ulico na severu in pokopališčem na jugu; dolgoročna izgradnja obvozne
ceste proti Oplotnici (Vešenik); zagotovitev zadostnega števila
parkirnih mest. |
– Izboljšanje peš povezav med posameznimi deli naselja predvsem z
območji za rekreacijo ter preostalimi deli naselja; urejanje
sprehajalnih poti v območjih, ki so prednostno opredeljena kot
rekreacijsko turistična. |
– Sanacija
in nadaljnje urejanje GJI ob upoštevanju ekoloških sanacij in varovanj. |
– Podrejanje vseh posegov pogojem varovanja okolja ter sanaciji
obstoječih virov onesnaževanja in motenj v okolju. |
Oblikovanje novo pridobljenih stavbnih zemljišč se mora podrediti
obstoječim grajenim strukturam naselja in tipologiji pozidave značilne
za pokrajino pod Pohorjem. |
(4) Razporeditev dejavnosti: |
a) Ker v
naselju Slovenske Konjice ni več prostih površin za organizirano
stanovanjsko gradnjo so za usmerjeno stanovanjsko gradnjo opredeljene
prednostne površine v bližini naselja (ob regionalni cesti, Tepanjski
vrh, Vešenik). |
b) Poleg
obstoječih območij za centralne dejavnosti v mestu Slovenske Konjice so
možnosti za umeščanje površin za centralne dejavnosti predvsem na
predelu ob regionalni cesti Slovenske Konjice–Celje (dobra dostopnost)
oziroma proti Zrečam, kar lahko omogoča tudi dopolnjevanje posameznih
funkcij med mestoma Slovenske Konjice in Zreče predvsem v smislu
storitvenih in servisnih dejavnosti. |
c) V
Slovenskih Konjicah je v okviru sedanjih opredeljenih območij za
proizvodne dejavnosti (območje severno od vstopa v mesto iz celjske
smeri te območje med Konusom in vzhodno obvoznico) že omogočena zadostna
ponudba funkcionalno in tehnološko različnih infrastrukturno opremljenih
površin za industrijo, proizvodno obrt in druge oblike podjetništva. |
č) Na
območju mesta in v območju UN Slovenske Konjice je že izoblikovan zeleni
sistem naselja, v katerega so vključene zelene površine naselja, vodni
in obvodni prostor ter kmetijske in gozdne površine (predel Škalc v
povezavi z ravninskim delom severozahodno od naselja, od Dravinje vse do
Koprivnice ter manjše območje Trebnika pod Konjiško goro, parkovne
površine v naselju). Funkcija teh površin je tudi preprečevanje
združevanje posamičnih zaokroženih grajenih površin v monotona
poselitvena območja. |
d) V
okviru zasnove poselitve so za mesto Slovenske Konjice določena območja
za razvoj turizma: območje golf igrišča in območje graščine Trebnik. |
e)
Prednostna funkcija gozdnih površin v območju UN (in širše v bližini
Slovenskih Konjic) je predvsem ekološka in socialna. Ekološka funkcija
je pomembna tam, kjer so prisotne posebne vrednote okolja ali tudi
ekološko zahtevnejše razmere (območje Starega gradu, ravninski gozd ob
Bezenšici, ob Koprivnici), socialna funkcija pa povsod, kjer so prisotni
ljudje, bodisi v okolici njihovih bivališč, kot tudi v predelih, ki so
zanimivi za rekreacijo in turizem (vznožje Konjiške gore, ostanki na
območju Škalc). |
f) Ob
mestu Slovenske Konjice ja na vznožju Konjiške gore delujoč kamnolom za
izkoriščanje dolomita. Za celotno območje kamnoloma je občina Slovenske
Konjice opredelila obveznost zaključka pridobivanja ter obveznost
sanacije, ki predstavlja manjšo širitev pridobivalnega prostora proti
zahodu. |
g) Kmetije
se iz območja mesta Slovenske Konjice postopno preselijo na ustreznejše
površine ali pa svojo dejavnost prilagodijo drugim dejavnostim in
omejitvam. |
(5) Prometna infrastruktura in javni potniški promet: |
a) Glavno
cestno prometno žilo znotraj mesta Slovenske Konjice predstavlja
regionalna cesta R2 430 Maribor–Celje (Tepanje-Višnja vas), ki razdeli
mestni prostor, saj poteka v smeri vzhod – zahod preko osrednjega dela
naselja; druga cestna povezava R3 688 (Slovenske Konjice–Poljčane)
zaključuje južni mestni prostor Slovenskih Konjic na vzhodni strani.
Obstoječe cestno omrežje, ki ga poleg obeh regionalnih cest tvorijo še
lokalne ceste, zadovoljivo povezuje najbližja naselja z mestom. |
b)
Notranja mreža lokalnih cest in javnih poti je bila grajena na osnovi
usmeritev iz zazidalnih in drugih ureditvenih načrtov. Povezave med
posameznimi deli mesta Slovenske Konjice so dobre, razen na naslednjih
predelih: |
– na
območju gospodarske cone bivši Konus, kjer je bila z izgradnjo
nedokončanega objekta presekana mestna cesta, ki je povezovala južni in
severni del mesta; |
– med
Šolsko ulico na severu in pokopališčem na jugu je predvidena izgradnja
povezovalne ceste, ki bo omogočila, da bo cesta (Tattenbachova) na
zahodni strani šole namenjena izključno pešcem, sočasno pa bo omogočila
ustreznejšo prometno povezavo iz mesta in okolice do pokopališča; |
– predvidena je izvedba nove cestne povezave z Žičke ulice skozi območje
urejanja Trebnik za napajanje tega turističnega območja; |
– srednjeročno je predvidena izvedba obvozne ceste v smeri od sedanjega
križišča regionalnih cest na vzhodnem delu mesta Slovenske Konjice proti
Oplotnici. |
c)
Sestavni del prometne zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje
osebnih avtomobilov. |
č) Znotraj
naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča,
priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne
ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa. |
d) V
urbanističnem načrtu mesta Slovenske Konjice je evidentirana trasa za
ponovno vzpostavitev železniške proge Poljčane–Zreče, katere koridor
poteka južno od naselja v smeri vzhod – zahod, kjer pa je območje že
skoraj zazidano. V primeru aktiviranja železniške proge bo potrebno
poiskati nadomestno traso. |
e) Javni
potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri
potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega
prometa. V novem centru Slovenskih Konjic je osrednja avtobusna postaja. |
f) Da bi v
največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega
prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik
nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet). |
g) Posebne
ločene kolesarske steze v mestu niso predvidene. Načrtovana in delno
izvedena pa je kolesarska pot, ki na ravninskem delu povezuje celotno
območje občine. |
(6) Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje
oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja: |
a) Razvoj
mesta se prilagaja historični in naravni prostorski zgradbi, tako da se
ohranja staro trško jedro, ki se mu ostala poselitev podreja. Ohranja se
kakovostne mestne nepozidane prostore (območje Trebnika, vinogradniško
območje Škalc, parki, obvodni prostor ob Dravinji). Poselitev novejših
delov naselja se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto z
ustreznimi dimenzijami objektov. |
b)
Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe mesta kot so: vredno grajeno
okolje (staro trško jedro in dvorec Trebnik), vredno manjše grajeno
okolje (stari del pokopališča s cerkvijo, pristava Dobje), oblikovno
pomemben obstoječi objekti (Trebnik, župnišče, osnovna šola Pod Goro,
telovadnica – športna dvorana, osnovna šola ob Dravinji in drugi),
oblikovno pomembni vidni poudarki (stari grad, cerkev sv. Ane, cerkev
sv. Jurija, dve meščanski zidanici v Škalcah), oblikovno pomembne zelene
površine (Pipušev vrt, park ob Trebniku, park ob zdravstvenem domu,
ostanki parka ob sodišču, športni park, območja kmetijskih površin: pod
Konjiško goro, vzhodno od Slovenskih Konjic, severozahodno od Dobja,
vinogradniško območje Škalc, obvodni prostor Dravinje, Koprivnice in
Bezenšice, gozdni robovi), oblikovno pomembna vidna pot / sekvenca
pogledov (pot od avtobusne postaje do Trebnika), izrazita osna zasnova
(cesta skozi trško jedro do graščine Trebnik), oblikovno pomembno vidno
vozlišče (na poti od avtobusne postaje do Trebnika), oblikovno pomembni
vstope v naselje (na mestnih vpadnicah – regionalnih cestah), varovani
pogledi in območja neprekinjenega varovanega pogleda (na regionalni
cesti iz smeri Celje: grad – cerkev sv. Ane – cerkev sv. Jurija; Golič –
Škalce; na regionalni cesti iz smeri Maribor: grad – cerkev sv. Ane –
cerkev sv. Jurija, Škalce – cerkev sv. Jurija – cerkev sv. Ane – grad). |
c)
Zagotovi se postopna prenova in sanacija: vidno močno razvrednotenih
površin (stanovanjsko območje pod Škalcami, stanovanjsko območje južno
od regionalne ceste, trgovski center na bivšem LIP-u, območje starih
objektov vzhodno od Trebnika, opuščen kamnolom in kamnolom Kongrad na
vznožju Konjiške gore, območje RTP, območje pod Dinosom), vidno močno
razvrednoten rob (opuščen kamnolom, kamnolom Kongrad), oblikovno moteč
vidni poudarek (dimnik Konus, dimnik kotlovnica, nedokončan objekt
Konus). |
(7) Kulturna dediščine in naravne vrednote: |
a) Območje
UN Slovenske Konjice odlikuje bogata in raznolika kulturna dediščina,
npr: kulturna krajina (Škalce – Vinogradniško območje), naselbinska
dediščina (Slovenske Konjice – Mestno jedro z vplivnim območjem),
sakralna stavbna dediščina (Cerkev sv. Ane, Cerkev sv. Jurija, Marijino
znamenje, Znamenje sv. Florijana), sakralno – profana stavbna dediščina
(kaplanija in župnišče), profana stavba dediščina – gradovi, dvorci
(Dobrava pri Konjicah – Dvorec, Dvorec Prevrat, Dvorec Trebnik, Grad
Konjice z vplivnim območjem, Škalce – Vinogradniški dvorec), 67 objektov
profane stavbne dediščine – meščanska in trška arhitektura večinoma v
starem trškem jedru, 10 objektov profane stavbne dediščine – etnološke
dediščine ter vrtno arhitekturna dediščina (Park in Vrtnarija dvorca
Trebnik, vrt družine Pipuš). |
b) Območje
UN Slovenske Konjice je bogato tudi s predeli ohranjanja narave, npr:
naravne vrednote (Dravinja, gozdni rezervat na Konjiški gori, gozdni
rezervat Prežigal vzhodno od Slovenskih Konjic, Koprivnica), habitatni
tipi, ekološko pomembna območja (Velenjsko – Konjiško hribovje,
Slovenske Konjice, Dravinjska dolina) ter posebna varstvena območja /
območja NATURA 2000 (Slovenske Konjice, Dravinjska dolina). |
c) Za vse
posege v območjih zavarovanih objektov naravnih vrednot in kulturne
dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za
varstvo narave in kulturne dediščine. |
(8) Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja: |
a) Mesto
Slovenske Konjice leži v povodju reke Dravinje s pritoki Koprivnica in
Bezenšica. Območje ob Dravinji in njenih pritokih je poplavno. Cilj
urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje usmerjajo
izven poplavno ogroženih območij. Ohranjanje poselitve ter v izjemnih
primerih morebitna nova poselitev na teh poplavno ogroženih površinah
sta mogoči na osnovi predhodno izvedenih protipoplavnih ukrepih. Ukrepi
za izboljšanje poplavne varnosti Dravinje ter erozijskih območij se
izvajajo za izboljšanje varnosti bližnjih naselij in kmetijskih zemljišč
pred visokimi vodami. Pri načrtovanju vodnogospodarskih ureditev se
upoštevajo sonaravne ureditve, ki vključujejo in izboljšujejo kvaliteto
krajinske podobe. |
b) Občina
ima izdelan Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih vod
(oznaka 21/05; Limnos d.o.o. Ljubljana) ter načrtuje izgradnjo več
čistilnih naprav. |
c) V
Občini Slovenske Konjice je urejen center za ravnanje z odpadki (CERO) v
povezavi s sanacijo sedanje deponije komunalnih odpadkov. Nova lokacija
za deponijo komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice ni
predvidena. |
(9) Koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni
energetski koncept: |
a)
Zemljišča poselitvenih območij se opremlja z minimalno komunalno
infrastrukturo, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje
odplak in odstranjevanje odpadkov ter navezavo na javno cestno omrežje.
Manjkajočo komunalno infrastrukturo se dogradi, dotrajano pa sanira. |
b)
Obstoječi vodni viri in vodovarstveni pasovi se strogo varujejo predvsem
pred iztekanjem odpadnih voda iz stanovanjskih sosesk in poslovnih
objektov, ki še nimajo urejene kanalizacije. |
c)
Postopno se gradijo čistilne naprave ter pripadajoči komunalni
kolektorji. Na podeželju, kjer so zaradi razpršenosti gradnje komunalnih
kolektorjev težje izvedljive, se za čiščenje komunalnih vod gradijo
interne čistilne naprave. |
č) Občina
bo v naslednjih razvojnih obdobjih aktivno dograjevala CERO v Graščaku. |
d) Občina
Slovenske Konjice ima izdelan Lokalni energetski koncept za smotrno rabo
vseh vrst energije. |
|
47. člen |
(koncept
razvoja naselij Loče in Tepanje) |
A/ KONCEPT
RAZVOJA NASELJA LOČE |
(1) Vloga
naselja v omrežju naselij: Naselje Loče se razvija kot lokalno središče
vzhodnega dela Občine Slovenske Konjice ter eno pomembnejših
zaposlitvenih, oskrbovalnih in kulturnih središč občine s poudarjenim
razvojem oskrbnih, stanovanjskih, turistično rekreacijskih in obrtno
proizvodnih dejavnosti, znotraj obstoječe strukture naselja in
predvidenih širitev v okviru UN. |
(2) Območja urbanističnega načrta naselja Loče zajema širše strnjeno
trško območje Loč s predlaganimi širitvami in zgostitvami ekstenzivno
pozidanih zemljišč. Območje urbanističnega načrta vključuje zaradi
funkcionalnih povezav tudi naselje Mlače. Obe naselji se dopolnjujeta,
pri čemer pa je potrebno z zelenimi cezurami preprečiti zraščanje v
enovito zazidano strukturo. Znotraj meje UN so tudi zelene kmetijske
površine ter obvodni svet reke Dravinje in potokov Žičnice in
Klokočovnika, ki predstavljajo pripadajoče površine, potrebne za
kvalitetno in zdravo bivalno okolje. |
(3) V
razvoju naselja Loče se upošteva koncept in cilje razvoja: |
a)
Pozitivna rast števila prebivalcev: Ohranjati je potrebno pozitivno rast
števila prebivalcev (obdobje od leta 1999 do leta 2007 manjši porast).
Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev
za okrog 310 oziroma na ocenjeno skupno število okrog 900 prebivalcev. |
b)
Krepitev vloge naselja Loče v omrežju naselij. |
c)
Razporeditev dejavnosti ob sočasni racionalni, vendar razvojno usmerjeni
rabi prostora: |
Naselje
Loče se je do sedaj razvijalo sorazmerno zgoščeno in prostorsko
racionalno. Stanovanjska gradnja, centralne dejavnosti, turizem in
območja zelenih in rekreacijskih površin se med seboj prepletajo in
ustvarjajo racionalen vzorec pozidave, kar je posledično omogočilo tudi
izgradnjo gospodarske javne infrastrukture. Urejanje naselja Loče je
bilo podrejeno spoštovanju in upoštevanju arhitekturnih kvalitet
historičnega jedra naselja. Eden od razlogov, da se je dosedanja gradnja
skoncentrirala okoli trškega jedra Loč je pogojen tudi z lego naselja,
ki leži v ravnici ob sotočju reke Dravinje in potokov Žičnice in
Klokočovnika ter ob kmetijskih zemljiščih, ki jih vodotoki poplavljajo.
Naselje Mlače se je razvijalo kot vas v bližini pomembnejšega lokalnega
središča. Za razvoj potrebuje naselje predvsem površine za stanovanjsko
gradnjo ter obrtne in proizvodne dejavnosti kar bo omogočilo rast
prebivalstva, nova delovna mesta in izboljšanje stanja gospodarske javne
infrastrukture. |
Racionalna, vendar razvojno naravnana raba prostora znotraj naselja Loče
v povezavi z naseljem Mlače bo dosežena z upoštevanjem naslednjih
usmeritev: |
– Nove
površine za razvoj dejavnosti se bodo pridobile kot površine notranjega
razvoja naselja s prenovo, sanacijo in racionalno rabo ekstenzivno
izrabljenih stavbnih zemljišč ter z aktiviranjem zemljišč, ki so z
veljavnimi prostorskimi akti določeni za pozidavo, z zgoščevanjem
grajenih struktur ter manjšo širitvijo naselja Loče na jugozahodni
strani. |
– Stanovanjska gradnja se načrtuje kot prenova in sanacija predvsem na
območjih enostanovanjske gradnje v naselju Loče. Prav tako se v smislu
aktiviranja ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč enostanovanjska
gradnja usmerja na območje naselja Mlače. |
– Centralne dejavnosti se bodo načrtovale kot racionalizacija
ekstenzivno izkoriščenih površin znotraj obstoječih površin za centralne
dejavnosti ali po potrebi v okviru aktiviranje območij večstanovanjske
gradnje v naselju Loče. |
– Ob reki
Dravinji ter potokih Žičnici in Klokočovniku bodo zelene površine
oblikovane kot zaokrožitve stanovanjskih delov naselja. |
– Območja
industrijskih in proizvodno obrtnih dejavnosti se načrtujejo kot
aktiviranje neizkoriščenih površin obstoječe gospodarske cone (Unior) v
smeri proti južnemu robu naselja Loče, v nadaljevanju obstoječe
gospodarske cone (Opekarna) na severovzhodnem delu naselja ter manjša
širitev obstoječe lesarske dejavnosti na JZ robu naselja. |
– Predlagane prenove, sanacije in širitve obstoječih sosesk in
gospodarskih con pomenijo smiselne zaokrožitve naselij Loče in Mlače in
ne presegajo sprejemljivih meja širitve naselja oziroma krajinskih
okvirov v občutljivi krajini na sotočju vodotokov na prehodu v hribovje
Žičke in Zbelovske gore. |
– Oblikovanje novo pridobljenih stavbnih zemljišč se mora podrediti
obstoječim grajenim strukturam obeh naselij in tipologiji pozidave, ki
je značilna za ravninsko pokrajino ob Dravinji na prehodu v gričevnati
svet. |
(4) Prometna infrastruktura in javni potniški promet: |
a) Glavno
cestno prometno žilo znotraj ureditvenega območja naselja Loče
predstavlja regionalna cesta R688 Slovenske Konjice–Poljčane, ki deli
osrednji del naselja. Obstoječe cestno omrežje zadovoljivo povezuje
najbližja naselja z Ločami, razen na predelu lokalne ceste proti
Klokočovniku, kjer je postal del ceste prometno nevaren, zato se
načrtuje izvedba obvozne ceste. Notranja mreža lokalnih cest zadošča za
povezave med posameznimi deli naselja. Znotraj naselja so predvidene
rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih
dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za
zagotovitev varnega peš prometa. Sestavni del prometne zasnove so tudi
ureditve površin za parkiranje osebnih avtomobilov. |
b) V UN
naselja Loče je evidentirana trasa za ponovno vzpostavitev železniške
proge Poljčane–Zreče, katere koridor poteka južno od naselja v smeri
vzhod – zahod ob Dravinji. Koridor je potrebno varovati in ohranjati. |
c) Javni
potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri
potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega
prometa. Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega
motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj
vseh oblik nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet). Posebne
ločene kolesarske steze v naselju niso predvidene. Načrtovana in delno
izvedena pa je kolesarska pot, ki na osrednjem ravninskem delu povezuje
celotno območje občine. |
(5) Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje
oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja: |
a) Razvoj
naselja se prilagaja historični in naravni prostorski zgradbi, tako da
se ohranja staro vaško jedro, ki se mu ostala poselitev podreja. Ohranja
se kakovostne nepozidane prostore (dvorec Pogled s parkom in vplivnim
območjem, ravninska ožina med Ločami in Zbelovim ter ožina ob steku
Dravinje in Klokočovnika). Poselitev novejših delov naselja se oblikuje
kot urbana struktura z manjšimi gostotami in dimenzijami objektov. |
b)
Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe naselja kot so: vredno manjše
grajeno okolje (staro vaško jedro s cerkvijo, dvorec Pogled s parkom in
vplivnim območjem); oblikovno pomembni vidni poudarki (cerkev Sv. Duha,
dvorec Pogled); oblikovno pomembne zelene, gozdne in vodne površine
(območje ob Dravinji – varovana naravna vrednota, pokopališče, kmetijsko
območje pod dvorcem Pogled, gozdovi obrobnega gričevja in hribov, gozdne
površine v območju UN, vodne površine Dravinje, Žičnice in
Klokočovnika); vredno manjše naravno okolje (območje ob steku Dravinje
in potoka Klokočovnika); oblikovno pomembno vidno vozlišče (križišče v
starem vaškem jedru); oblikovno pomembni vstopi v naselje (na
regionalnih cestah skozi naselje); oblikovno pomemben krajinski prehod
(ravninska ožina med Ločami in Zbelovim ter ožina ob steku Dravinje in
Klokočovnika); varovani pogledi in območja neprekinjenega varovanega
pogleda (dvorec Pogled – cerkev Sv. Duha). |
c)
Zagotovi se postopna prenova in sanacija vidno močno razvrednotenih
površin in robov: območje žage ob steku Dravinje in potoka Klokočovnik,
rekreacijsko območje ob regionalni cesti Loče–Poljčane, območje odpada
starih avtomobilov ob regionalni cesti Loče–Poljčane, vhodni del v
naselje iz smeri Žiče, vidno močno razvrednotena zahodni rob naselja,
viden iz smeri Žiče, ter južni rob naselja ob regionalni cesti
Loče–Poljčane. |
(6) Kulturna dediščine in naravne vrednote: |
a) V
območju UN Loče je precej objektov in območij kulturne dediščine npr:.
naselbinska dediščina (trško jedro), sakralna stavbna dediščina (Cerkev
sv. Duha), sakralno – profana stavbna dediščina (župnišče), profana
stavba dediščina – dvorci (Pogled – dvorec s parkom in vplivnim
območjem), 6 objektov profane stavbne dediščine – meščanske in trške
arhitekture, 6 objektov profane stavbne dediščine – etnološke dediščine
ter vrtno arhitekturna dediščina (območje dvorca Pogled). |
b) V
območju UN Loče so večji predeli ohranjanja narave: naravne vrednote
(Dravinja), habitatni tipi, ekološko pomembna območja ter posebna
varstvena območja / območja NATURA 2000 (Dravinjska dolina). |
c) Za vse
posege v območjih zavarovanih objektov naravne in kulturne dediščine je
potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za varstvo
naravne in kulturne dediščine. |
(7) Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja ter koncept
opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski
koncept so enaki kot veljajo za UN Slovenske Konjice in so določeni v
odstavkih (8) in (9) v 46. členu tega odloka. |
B/ KONCEPT
RAZVOJA NASELJA TEPANJE |
(8) Vloga
naselja v omrežju naselij: Naselje Tepanje se razvija kot lokalno
središče severovzhodnega dela občine ob vzporedni krepitvi vloge naselja
tudi kot zaposlitvenega območja s poudarjenim razvojem proizvodno
obrtnih, oskrbnih, storitvenih, stanovanjskih in družbenih dejavnosti
znotraj obstoječe strukture naselja in predvidenih širitev v okviru UN. |
(9) Meja
območja UN naselja Tepanje obsega površine, ki so že sedaj funkcionalno
povezane z naseljem: ožje strnjeno območje naselja Tepanje ob regionalni
cesti R2-430, predel med naseljem, avtocesto in cestno bazo ter vsa
bližnja območja stavbnih zemljišč izven ožjega območja naselja vendar v
okviru meje UN, ki so opredeljena kot avtohtona poselitev (A) v povezavi
z naseljem Tepanje. Območje UN Tepanje predstavlja potencialne,
prednostne površine za razvoj različnih dejavnosti naselja (predvsem
gospodarskih con ter v manjšem obsegu turistično rekreacijskih,
centralnih in stanovanjskih), ki bodo aktivirane dolgoročno, na osnovi
sedaj še nedefiniranih razvojnih programov. |
(10) V
razvoju naselja Tepanje se upošteva koncept in cilje razvoja: |
a)
Pozitivna rast števila prebivalcev: Ohranjati je potrebno pozitivno rast
števila prebivalcev (obdobje od leta 1999 do leta 2007 manjši porast).
Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev
za okrog 300 oziroma na ocenjeno skupno število okrog 820 prebivalcev.
Ustvariti je potrebno ugodne pogoje za doseljevanje (stanovanja,
prijazni bivalni pogoji v atraktivnem okolju, dobra prometna povezanost
z zaposlitvenimi centri, nova delovna mesta v povezavi z gospodarskim
razvojem inovativnih dejavnosti). |
b)
Krepitev vloge naselja Tepanje v omrežju naselij. |
c)
Razporeditev dejavnosti ob sočasni racionalni, vendar razvojno usmerjeni
rabi prostora: |
Naselje
Tepanje se je razvijalo kot manjše primestno naselje sorazmerno zgoščeno
in prostorsko racionalno. Stanovanjska gradnja, centralne dejavnosti,
območja zelenih in območja poslovnih dejavnosti so se med seboj
prepletala in ustvarila racionalen vzorec pozidave, kar je posledično
omogočilo tudi izgradnjo gospodarske javne infrastrukture. |
S
posodobitvijo regionalne ceste R1-430 in izgradnjo avtoceste A1 z
direktnim priključkom nanjo se je naselje Tepanje pričelo razvijati
hitreje kot druga naselja v občini, kljub temu pa potrebe za gradnjo
centralnih in predvsem proizvodnih dejavnosti še naraščajo. Interes
občine je izkoristiti ugodno prometno lego naselja in že realizirano
komunalno infrastrukturo in tako omogočiti naselju nadaljnji razvoj. |
Ob
stanovanjski gradnji je zaradi ugodne prometne lege naselja smiselno
širiti predvsem proizvodne in obrtne dejavnosti, v smeri proti avtocesti
z obveznim vmesnim zelenim pasom, ki bodo imele kot širitve obstoječih
poslovno proizvodnih con možnost direktnega priključevanja na regionalno
cesto in avtocestni priključek, kar tudi ne bo povzročalo dodatnih
obremenitev s hrupom na bližnje stanovanjske soseske. |
Racionalna, vendar razvojno naravnana raba prostora znotraj naselja
Tepanje bo dosežena z upoštevanjem naslednjih usmeritev: |
– Stanovanjska gradnja za potrebe predvsem enostanovanjske gradnje se
načrtuje kot aktiviranje oziroma zapolnitev že določenih zazidalnih
območij na severozahodni strani naselja Tepanje in obkroža že
realizirane stanovanjske površine, ki so tudi komunalno opremljene. |
– Centralne dejavnosti se bodo načrtovale kot racionalizacija
ekstenzivno izkoriščenih površin znotraj obstoječih površin za centralne
dejavnosti in po potrebi v okviru aktiviranja območij stanovanjske
gradnje. |
– Posebna
območja za turizem in rekreacijo se načrtujejo na jugovzhodnem robu
naselja v smeri proti avtocesti tako, da bodo predstavljala zeleni
tampon med avtocesto in naseljem in zmanjševala vplive hrupa ter na
severozahodnem obrobju v okviru obstoječih kmetij (Hohler, Sp. Tepanje). |
– Območja
obrtnih in proizvodnih dejavnosti se načrtujejo kot aktiviranje
neizkoriščenih površin med regionalno cesto R2-430 in avtocesto na
jugovzhodu ter obstoječim avtocestnim priključkom, kjer obstaja možnost
priključevanja na že izgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo. |
– Predlagane prenove, sanacije in širitve obstoječih stanovanjskih
sosesk in poslovnih con za obrtne in proizvodne dejavnosti pomenijo
smiselne zaokrožitve naselja Tepanje, ki ne presegajo sprejemljivih meja
naselja. |
– Oblikovanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo ter gradnja objektov se
morata podrediti obstoječim grajenim strukturam in tipologiji naselja
Tepanje. |
– Gradnja
objektov za obrtne in proizvodne dejavnosti se mora v masah prilagoditi
objektom v conah značilnih za gradnjo ob avtocestah z obveznim
upoštevanjem zelenih in rekreacijskih površin med poslovnimi in
stanovanjskimi conami. |
(11) Prometna infrastruktura in javni potniški promet: |
a) Glavno
cestno prometno žilo znotraj ureditvenega območja naselja Tepanje
predstavlja regionalna cesta R2-430, ki deli naselje s svojim potekom po
osrednjem delu naselja. Obstoječe cestno omrežje zadovoljivo povezuje
najbližja naselja. Notranja mreža lokalnih cest je bila grajena načrtno
na osnovi usmeritev iz prostorskih izvedbenih aktov. Znotraj naselja so
predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki
lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve
hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa. |
b) Javni
potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri
potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega
prometa. |
c) Da bi v
največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega
prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik
nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet). |
(12) Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje
oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja: |
a) Razvoj
naselja se prilagaja prostorskim omejitvam (kmetijskim zemljiščem na
severozahodnem robu naselja) ter legi naselja ob avtocesti, ki
predstavlja ključno razvojno prednost naselja v občini. Na predelih
stanovanjske gradnje se poselitev novejših delov naselja oblikuje kot
urbana struktura z manjšimi gostotami in manjšimi dimenzijami objektov,
na predelih gospodarskih con pa so dopustne moderne zasnove objektov,
tlorisno večjih dimenzij, ki pa morajo biti višinsko prilagojeni
ravninskemu reliefu. |
b)
Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe naselja kot so: vredno
novejše grajeno okolje (novejše proizvodno poslovno območje ob JV robu
regionalne ceste Celje–Maribor), vredno manjše grajeno okolje (vaško
jedro), oblikovno pomembne zelene, gozdne in vodne površine (vsi
varovalni gozdovi v območju in v bližini območja UN, vse robne kmetijske
površine, Oplotnica), oblikovno pomembni vstopi v naselje (na
regionalnih cestah skozi naselje), oblikovno pomemben krajinski prehod
(ovinek in preval na regionalni cesti iz smeri Celja), varovani pogledi
in območja neprekinjenega varovanega pogleda (na regionalni cesti
Maribor–Celje pred naseljem Tepanje/pogled na stari grad Slovenske
Konjice). |
c)
Zagotovi se postopna prenova in sanacija vidno močno razvrednotenih
površin in robov (skladišče mehanizacije v bližini varovalnega gozda). |
(13) Kulturna dediščina in naravne vrednote: V območju UN Tepanje
obstaja en objekt kulturne dediščine (profane stavbne dediščine –
etnološke dediščine). Območje UN je brez enot varstva in ohranjanja
narave, evidentirano pa je večje območje varovalnega gozda. Za vse
posege v območjih zavarovanih objektov kulturne dediščine je potrebno
pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za varstvo kulturne
dediščine. |
(14) Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja ter koncept
opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski
koncept so enaki kot veljajo za UN Slovenske Konjice in so določeni v
odstavkih (8) in (9) v 46. členu tega odloka. |
|
2.7.2
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
2.7.2.1
Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
48. člen |
(kmetijstvo) |
(1) Kmetijske površine predstavljajo okrog 45 % občinskega prostora.
Najboljša kmetijska zemljišča predstavljajo predvsem večje sklenjene
ravninske površine ob porečju Dravinje in na ravninskem predelu
vzhodnega dela občine ob potokih Oplotnica in Ličenca ter razdrobljene
dele hribovitega predela občine (območje Konjiške gore) do nadmorske
višine 600 m. Tako kot na območju celotne države se je tudi v Občini
Slovenske Konjice delež kmečkega prebivalstva zmanjševal. Po podatkih iz
popisa prebivalstva v letu 2002 (SURS) je v občini 787 kmečkih
gospodarstev, med katerimi prevladujejo takšna, ki imajo med 5 in 10 ha
obdelovalnih zemljišč. Na kmetijah prevladuje usmerjenost v tržno
živinorejo, v višjih predelih prevladuje prosta reja, za Dravinjsko
dolino pa je značilen hlevski tip reje. Na prisojnih pobočjih
Dravinjskih goric so ugodni pogoji za rast trte in sadnega drevja. Za
vinogradništvo je značilna razdrobljenost vinogradov, večinoma pomeni
vinogradništvo dopolnilno dejavnost na kmetijah. Večji kompleks
vinogradov predstavljajo Škalce. Z namenom promocije vinogradništva in
razvoja turistične ponudbe podeželja se je občina vključila v mrežo
vinskih cest, ki povezujejo slovenska vinogradniška območja. V občini
sta precej razvita tudi vrtnarstvo in pridelava zdravilnih zelišč. |
(2) Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom
kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska
raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Izvajanje
kmetijske dejavnosti bo potekalo ob zagotavljanju varstva zavarovanih
območij narave, naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje,
integrirana pridelava). Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se
zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih,
tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni
pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in
legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro
dostopnostjo. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge
(živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in
zelenjadarstvo) ter razvoj specializiranih kmetijskih dejavnostih
(zeliščarstvo, cvetličarstvo, prepoznavni kmetijski proizvodi, zdrava
pridelava kmetijskih pridelkov). Spodbuja se čebelarstvo. |
(3) Na
območjih za poljedelstvo, zlasti na območjih večjih kompleksov
najboljših kmetijskih zemljišč lahko pa tudi na vinogradniških območjih,
se lahko hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije,
pri čemer je potrebno ohranjati ali ponovno vzpostaviti značilnosti
krajinske strukture (omejki, živice, gozdni otoki, vodne površine).
Melioracije se lahko izvajajo le na zemljiščih, kjer je zagotovljeno
ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
Agromelioracije se lahko izvajajo z upoštevanjem usmeritev za ohranjanje
narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajine ter načrtovanih
infrastrukturnih koridorjev. V območjih ohranjanja narave, kjer je
zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost,
je potrebno načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe. |
(4) Na
vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo,
dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno.
Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka
razen tam, kjer ima gozd varovalno funkcijo. |
(5) Za
potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo
vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na
območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti
za rabo vode v kmetijske namene. Odvzem vode za namakanje mora
zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter
ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom
vode. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori se urejajo
sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se
omogoči večnamembnost novega vodnega in obvodnega prostora. Na drugih
kmetijskih površinah se za potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni
zbiralniki za padavinsko vodo. |
(6) Na
območjih varstva vodnih virov (Cimerman, Graščina, zajetje Gospodična na
pobočjih Konjiške gore, vrtine Polene, zajetje Požleb – Spodnje Laže,
zajetje Pikovo – Tolsti vrh, zajetje Vodela pod Nunsko goro, Zverovje,
vrtine v območju Cimerman) se kmetijska dejavnost omejuje ali prilagaja
s tehnologijo glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih
gnojil in živalskih odpadkov. |
(7) Za
kmetije, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, so dopustne
preselitve kmetij izven strnjenih območij naselij, če se zanje ugotovi
prostorska utesnjenost ali oviran dostop. |
(8) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na kmetijsko
pridelavo. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno
vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje
kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah
ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za
prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje
nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo
izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in
gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske
možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene
kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura
ipd.) na osnovi presoje in utemeljitve z urbanističnega vidika. Zagotovi
se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem
posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih
kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih
površin. |
(9) Pri
dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove)
se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in razmerja
obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po
predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi. |
(10) Za
zagotavljanje prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in
kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo.
Kmetijska zemljišča, ki bodo zaradi spremenjene namenske rabe in
izvajanja prostorskih ureditev trajno izvzeta iz kmetijske rabe, se
nadomeščajo z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč in
povečanjem proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. Izguba
proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki se bodo trajno izvzela
iz kmetijske rabe, se nadomešča z dvigom proizvodnega potenciala slabših
kmetijskih zemljišč. V ta namen se plodni del tal iz površin, trajno
izvzetih iz kmetijske rabe, prenese na površine slabših kmetijskih
zemljišč, tako da se povečuje razvojna stopnja tal. |
|
49. člen |
(gozdarstvo) |
(1) Gozdnatost v Občini Slovenske Konjice je pod slovenskim povprečjem.
Gozdovi v občini predstavljajo okrog 43 % zemljišč in zaokrožajo tri
naravne enote: območje Konjiške gore; območje Starih Slemen, doline
Špitaliča, Kraberka, Klokočovnika in Zbelovske Gore; območje ravninskih
gozdov v dolini reke Dravinje, pobočje Ličence in Jerneja pri Ločah.
Prostor občine spada v vodozbirno območje Dravinje. V ravninskem predelu
so vodotoki pretežno enakomerno razporejeni, na območju Konjiške gore pa
se pojavljajo tudi posamezni hudourniki, predvsem v zahodnem delu občine
na območju Kamne gore. Poleg gospodarske funkcije predstavljajo gozdovi
v občini tudi pomembno vodozbirno območje Dravinje. V vseh gozdovih,
razen v varovalnih gozdovih in izrazito degradiranih gozdovih, je
lesnoproizvodna funkcija bolj ali manj pomembna, ekološke prihajajo do
izraza v predelih, kjer so prisotne posebne vrednote okolja ali tudi
ekološko zahtevnejše razmere, socialne pa se pojavljajo povsod, kjer so
prisotni ljudje, bodisi v okolici njihovih bivališč, kot tudi v
predelih, ki so zanimivi za rekreacijo in turizem. |
(2) Gozdove se kot naravni vir in naravno bogastvo ohranja ob hkratnem
upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v
gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Prostorski razvoj v občini
se usmerja ob upoštevanju ciljev razvoja gozdarske dejavnosti: |
a)
Ohranitev sklenjenih območij gozda na produktivnih rastiščih Konjiške
gore, Kraberka in Zbelovske gore. Zagotavlja se osnovni cilj
gospodarjenja z gozdovi (proizvodnja kvalitetnega lesa) ob zagotavljanju
in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini
gospodarjenja z gozdovi. Na predelih zaraščajočih površin bodo dane
razvojne možnosti predvsem za kmetijstvo in poselitev. Dopustne so
krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja,
narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopuščajo predpisi s
področja gozdarstva. |
b) Varstvo
gozdov na strmih in labilnih zemljiščih (Konjiška gora). |
c)
Zagotavljanje krajinsko – ekološke pestrosti na ravninskih in obvodnih
krajinah (nižinski predeli občine na ravnicah ob Dravinji s pritoki). |
č)
Zagotavljanje večnamenske vloge gozdov v primestni krajini (Slovenske
Konjice, Loče, Tepanje). |
d)
Povečevanje vloge gozdov pri varstvu vodnih virov (območja Cimerman,
Graščina, Gospodična na pobočjih Konjiške gore, vrtine Polene, Požleb –
Spodnje Laže, Pikovo – Tolsti vrh, Vodela pod Nunsko goro, Zverovje). |
e) Pestra
krajina s čim gostejšo mrežo naravnih ekosistemov tako v gozdni kot v
kmetijski krajini. Ohranjeni gozdni ekosistemi z veliko samoobnovitveno
sposobnostjo; ohranjeni pomembni elementi krajine (gozdni robovi,
obvodni pasovi, mokriščna vegetacija, posamično gozdno drevje v
kmetijski in primestni krajini). |
f)
Usklajeni odnosi med različnimi uporabniki prostora zlasti na območjih,
kjer se prepletajo številne, večkrat nasprotujoče si splošno koristne
funkcije gozdov (Grad Konjice, Tepanje). |
g) Trajni
vrednostni donosi, stabilni in vitalni gozdovi, gozdovi s sonaravnejšo
drevesno sestavo in zadostnim deležem tudi manjšinskih drevesnih vrst,
povečana izkoriščenost gozdnih zemljišč, še zlasti na aceretalnih
rastiščih, ter sonaravno gospodarjenje z avtohtonimi drevesnimi vrstami. |
h) Povečan
obseg in boljša kvaliteta gojitvenih del in s sonaravnim gospodarjenjem
izkoriščen naravni podmladek ter pospeševanje pomlajevanja avtohtonih
listavcev na ravninskih predelih občine. |
i)
Usklajen odnos med gozdom in rastlinojedo divjadjo ter med izkoriščanjem
gozdov in prostoživečimi divjimi živalmi. |
k) Uporaba
okolju prijaznih tehnologij in opreme za izvajanje del v gozdovih.
Optimalno odprti gozdovi z redno in kvalitetno vzdrževanimi gozdnimi
cestami. |
(3) Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo varovalni gozdovi, v obsegu
okrog 269ha, v katerih so posegi omejeni z režimom varovanja. Na širšem
območju mesta Slovenske Konjice tar naselij Loče in Tepanje se gozdovi
večjega obsega obravnavajo kot primestni gozdovi. |
(4) Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov mora
zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih
varstvenih območjih. |
(5) V
območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko
povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove in druge oblike
naravnih prvin v čim bolj naravnem stanju. |
|
50. člen |
(upravljanje z vodami) |
(1) Občina
Slovenske Konjice leži v povodju reke Dravinje, ki je opredeljena kot
voda 1. reda, s potoki Koprivnica, Žičnica, Bezenšica, Oplotnica in
Ličenca ter njihovimi pritoki, ki so opredeljeni kot vode 2. reda. |
(2) Vodno
zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z
bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih
voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega
zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene
struge in prodišča, ki jih voda še občasno poplavlja, močvirja in
zemljišče, ki ga je voda poplavila zaradi posega v prostor. Priobalna
zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Površinske
vode se razvrščajo v 1. in 2. red. |
(3) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno
zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah
1. reda (reka Dravinja) 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda
pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na
vodah 1. reda zunaj območij naselij sega najmanj 40 m od vodnega
zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi
nasipi. |
(4) Vodno
telo podzemne vode je del podzemne vode znotraj enega ali več
vodonosnikov. Vodonosnik je plast ali več plasti kamenin ali drugih
geoloških plasti pod površjem tal in dovolj velike poroznosti in
prepustnosti, da omogoča znatnejši tok podzemne vode ali odvzem
znatnejših količin podzemne vode. Prepovedano je neposredno odvajanje
odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda,
oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je
dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in
predpisi na področju varstva okolja. |
(5) V
primeru izvedbe zbiralnikov vode (akumulacij) na Oplotnici v Perovcu, na
Ličenci in načrtovane akumulacije Zgornje Poljčane, ki sega delno tudi
na območje Občine Slovenske Konjice, je obvezno ugotoviti smotrnost in
sprejemljivost teh zbiralnikov. |
(6) Zagotavlja se varnost naselij pred visokimi vodami, pri tem pa se
uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov,
ohranjajo se retencijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v
povirnem delu. |
(7) Na
območjih ohranjanja narave v katera so vključene vode s priobalnim
prostorom se upoštevajo ukrepi za zagotavljanje varstva naravnih vrednot
in ohranjanja biotske raznovrstnosti: |
a) Raba
vode se izvaja le ob zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi katerih
so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote ter ob zagotavljanju takega
pretoka v strugi, ki bo ekološko sprejemljiv in bo omogočal
hidrodinamiko vodotokov. |
b) Omogoča
se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo
ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike (pretočnost, hitrost
vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka, obseg poplavnih
območij). |
c)
Izboljša se hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov. |
č)
Upošteva se ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna
ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin,
zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin
v gozdu (mlake, luže in kaluže): |
– Krčenje
ali odstranjevanje obvodne grmovne in drevesne vegetacije naj se ne
izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali
drevesa, ki močno ovirajo pretok. |
– Ohranja
ali se s saditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst na obrežnem
pasu ponovno vzpostavlja zveznost obvodne vegetacije ter njena pestra
vrstna in višinska strukturiranost. |
– Vzdolž
brežin vodotokov naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih)
vrst, predvsem robinije, japonskega dresnika itd., zagotovi in nato
vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone obrežne
vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se
izvajajo posegi, se omeji z njihovim sprotnim odstranjevanjem. Na delih
brežin, ki jih že poraščajo invazivne vrste, pa se začne z izvajanjem
ukrepov za njihovo odstranitev. |
– Po
izvedbi zemeljskih del naj se razgaljene površine čim prej ozeleni z
avtohtonimi vrstami ter se jih nato ustrezno vzdržuje, da se prepreči
naselitev oziroma širjenje invazivnih vrst. |
|
51. člen |
(vodni
viri) |
Obstoječe
vodne vire (Cimerman, Graščina, zajetje Gospodična na pobočjih Konjiške
gore, vrtine Polene, zajetje Požleb – Spodnje Laže, zajetje Pikovo –
Tolsti vrh, zajetje Vodela pod Nunsko goro) in nove vodne vire (Nunska
gora – zajetje Vodela, Zverovje, vrtine v območju Cimerman) se varuje
pred morebitnim onesnaženjem. Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi
na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi, kjer se upoštevajo
naslednje usmeritve: |
a) Odpadne
vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih
voda. |
b) Odpadne
vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in
čiščenje, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (vodotesne
nepretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke
čistilne naprave). |
c)
Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez
iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali
lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine. |
č) Vsi
lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se
ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo. |
|
52. člen |
(turizem
in rekreacija v naravnem okolju) |
(1) Turistične in rekreacijske dejavnosti v naravnem okolju se razvijajo
kot eno temeljnih strateških usmeritev za uveljavitev vloge Občine
Slovenske Konjice kot prepoznavno turistično območje. Razvoj turizma
temelji na odlikah prostora Občine Slovenske Konjice kot so krajinska
raznolikost in kvaliteta ter bogatost naravne in kulturne dediščine. Na
tej osnovi ter ob nastavkih že obstoječih oblikovanih območij s programi
za razvoj turizma in rekreacije se realizira ena najpomembnejših
razvojnih usmeritev Občine Slovenske Konjice. Spodbuja se povečanje
raznolikosti turistične ponudbe tako vsebinsko (z novimi programi,
prireditvami, turističnimi proizvodi) kot po obsegu, vendar ob
upoštevanju sprejemljivosti prostora. |
(2) Pri
načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih
vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zavarovanih območij.
Zavarovana območja narave, naravne vrednote in območja biotske
raznovrstnosti se lahko vključi v turistično ponudbo z upoštevanjem
omejitev ter skladno s predpisi varstva narave. Navedena območja se
lahko uredi za oglede in predstavitev javnosti s postavitvijo
opazovališč, tabel z informacijami in opozorili. |
(3) Razvoj
turizma in rekreacije se usmerja v območja, ki so določena za umestitev
dejavnosti, ki so povezane s turizmom in rekreacijo v naravnem okolju: |
a)
turistično-rekreacijsko območje pod Konjiško goro v okviru programa
ponudbe Graščine Trebnik; |
b) območje
doline sv. Janeza vključno z Žičko kartuzijo; |
c) območje
golf igrišča v Škalcah; |
č) območje
posebnih ureditev Petelinjek (območje treh ribnikov Poljšak, Štepihovec
in Štetenberšek) na predelu severno od Loč s poudarjeno varovalno
funkcijo območja ter ob sonaravnih posegih za ribištvo; |
d) vzrejno
jahalni center na kmetiji Hohler pri Tepanju; |
e)
potencialne površine za razvoj turizma so še: v Slovenskih Konjicah
območje Škalc v povezavi z ravninskim delom proti Dobju in potoku
Koprivnica, med Žičami in Ločami na predelu vzletišča Senožet ter v
Zbelovem na predelu kopališča v povezavi z območjem ribnikov. |
(4) V
sklopu razvoja turizma in rekreacije so v občini predvidene še druge
ureditve: |
a) ureditev območja pri razglednem stolpu Stolpnik ter vzdrževanje in
urejanje planinskih poti v občini, |
b) v več
krajih ureditev manjših športnih igrišč ter vzdrževanje obstoječih
igrišč za potrebe krajanov (Slovenske Konjice, Tepanje, Draža vas,
Konjiška vas, Loče, Špitalič, Zbelovo), |
c) ureditev in vzdrževanje kopališča v Zbelovem, |
č)
ureditev sprehajalnih poti v Škalcah, od Slovenskih Konjic v smereh do
Konjiške vasi in proti Dobravi ter v dolini Sv. Janeza do Žičke
kartuzije. |
(5) Pri
urejanju prostora za razvoj turizma in rekreacije se upoštevajo
naslednja izhodišča: |
a) Podeželje se vključuje v turizem v naravnem okolju ter kmečki
turizem. Omogočajo se možnosti za širjenje športnih in rekreacijskih
dejavnosti v odprtem prostoru. Kvalitetne zelene površine se zavarujejo
pred interesi po pozidavi. |
b) Elemente odprtega prostora kot proste površine, zelena obrežna
območja, površine za organizirano rekreacijo in fizično kulturo ter
hribovska območja se ureja za potrebe aktivne in pasivne rekreacije. Za
rekreacijo in oblikovalsko funkcijo teh elementov se s posebno skrbjo
urejajo mejna območja odprtega prostora, kot so gozdni robovi, obrežja
vodnih površin, značilnosti reliefa, objekti kulturno zgodovinskih in
naravnih značilnosti z značilnim rastlinjem in živalstvom, geološke
posebnosti in podobno. |
c) Nasprotja med turistično-rekreacijsko in gozdno ter kmetijsko rabo je
potrebno reševati selektivno glede na gospodarski učinek, prvobitnosti
krajine in ekološko zmogljivost okolja. Območja za rekreacijo se urejajo
v predelih, kjer je potrebnih najmanj novih posegov v pokrajino, kjer
obstajajo naravni in zgodovinski potenciali in je omogočena dostopnost z
že obstoječo infrastrukturo. |
č) Območja
počitniških naselij se urejajo v zaključenih prostorskih celotah, ki
upoštevajo pokrajinske značilnosti okolja. |
|
53. člen |
(pridobivanje mineralnih surovin) |
(1) Zagotavlja se uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini,
pri čemer se upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji
varstva prepoznavnosti prostora. |
(2) Ob
mestu Slovenske Konjice, na vznožju Konjiške gore, se za delujoč
kamnolom za izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita opredeljuje
obveznost zaključka izkoriščanja ter obveznost dokončne sanacije. Za
izvedbo dokončne sanacije je dopustna manjša širitev pridobivalnega
prostora proti zahodu. Širitev je sprejemljiva le v primeru, da se
izvedejo vsi ukrepi za dosego okoljskih ciljev, ki so določeni v
Okoljskem poročilu za planirano širitev. |
(3) Izkoriščanje mineralnih surovin je možno le znotraj območij s
podeljeno rudarsko pravico za izkoriščanje (pridobivalnih prostorov). |
(4) Na
območju občine ni raziskovalnega prostora za katerega bi država podelila
rudarsko pravico za raziskovanje mineralnih surovin. Na območju Občine
Slovenske Konjice so bila z geološkimi raziskavami odkrita nahajališča
mineralnih surovin, ki so gospodarsko pomembna in jih je mogoče
prednostno opredeliti za območja mineralnih surovin, in sicer: na
vzhodnem robu pobočja Homec za peščenjak za Žičko kartuzijo, na
jugozahodnem delu Zbelovske gore za okrasni kamen, v Žički gori za
nadomestno lokacijo za kamnolom Konjiška gora. Vsa območja so
opredeljena kot potencialne lokacije nahajališč mineralnih surovin. |
(5) V
primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih
območjih bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve ali je
smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot
območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je
potrebno sprejeti OPPN. Za nelegalne kope se predvidi sanacija brez
možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin. |
(6) V
primeru, da se pristopi k aktivnostim za izkoriščanje mineralnih surovin
na vzhodnem robu pobočja Homca naj se pridobivanje načrtuje tako, da se
zagotavlja varstvo lastnosti, zaradi katerih ja Votla peč opredeljena za
geološko naravno vrednoto. V primeru najdbe fosilov mora najditelj
skladno z Zakonom o varstvu narave najdbo prijaviti pristojnemu
ministrstvu, hkrati pa jo mora zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali
krajo. |
|
54. člen |
(degradirana območja v krajini) |
(1) Nelegalne in opuščene kamnolome v občini se evidentira in sanira z
uvedbo ustrezne nadomestne rabe prostora ali pa s prepuščanjem naravnemu
zaraščanju. K sanaciji opuščenega ali nelegalnega kamnoloma se pristopi
le v primeru, da padanje kamenja ogroža okolico. Sanacijo kamnoloma se
prednostno prepusti naravni poti, s čimer se ohranjajo morebitno razviti
sekundarni habitati, kjer so lahko naseljene ogrožene rastlinske in
živalske vrste, ki so pomembne z vidika ohranjanja biotske
raznovrstnosti. Sanacija kamnolomov z nadomestno rabo prostora se
predvidi na podlagi preveritev predvsem z okoljskega in prostorskega
vidika ter ob upoštevanju naravovarstvenih ciljev in ciljev varstva
kulturnih in simbolnih kakovosti prostora, tako da nova dejavnost ne bo
sprožala novih razvrednotenj prostora. |
(2) Neurejene in nelegalne deponije zemeljskega in gradbenega materiala
ter drugih materialov se sanira bodisi z ustrezno nadomestno rabo, z
rekultivacijo in vzpostavitvijo prejšnje rabe ali s prepuščanjem
naravnim procesom. Način oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi
razvojnih pobud in prostorskih, predvsem krajinskih preveritev. |
(3) Urejanje degradiranih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se
pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo. |
|
2.7.2.2
Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih |
|
55. člen |
(ohranjanje prepoznavnosti) |
(1) Usmerjanje razvoja ter urejanje prostora v Občini Slovenske Konjice
spoštuje in ohranja vse elemente prepoznavnosti prostora, ki so
opredeljeni v 14. členu tega odloka. V območja pomembna za prepoznavnost
prostora se ne vnaša novih dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi
zaradi svojih lastnosti lahko negativno vplivale na elemente
prepoznavnosti. |
(2) Na
območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja
krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske
prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter
objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote. |
|
56. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
(1) Zagotavlja se celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba
dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem
obravnavanje dediščine kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja, kot
razvojnega dejavnika in prostorski potencial. |
(2) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana in
sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo)
in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in
preostala dediščina). |
(3) Varstvo na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina,
kulturna krajina, arheološka območja in vrtno arhitekturna dediščina) se
zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem
podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki
s prostorom gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev,
infrastruktura in drugi). |
(4) Poleg
objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske
integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja
dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz
zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja
prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki
sevarujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja
poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in
ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem
območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno
izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja. |
(5) Območja naselbinske dediščine (Loče pri Poljčanah – vas, Slovenske
Konjice – trško jedro, Špitalič pri Slovenskih Konjicah – vaško jedro,
Žiče – vas), stavbne sakralne dediščine (cerkve, kapele, znamenja),
vključno z njihovim okoljem, profane stavbne dediščine, memorialne
dediščine (predvsem vezane na dogodke med 2. svetovno vojno) in
arheološke dediščine se praviloma varujejo in situ. |
(6) Ohranja se etnološka dediščina (stare kmečke hiše, domačije ter
posamične kašče, sušilnice, zidanice itd.) ter se jo v večji meri poveže
s turističnimi razvojnimi možnostmi, kar velja tudi za grajske stavbe
(grad Konjice, graščine Trebnik, Golič, Pogled idr.). |
(7) Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske
poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja
memorialne dediščine. |
(8) Pri
varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših
arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih
območij (prezentacija in situ). Novi posegi v prostor se arheološkim
najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj
poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih
rešitev in le na osnovi rezultatov arheoloških raziskav. |
(9) Na
območju stavne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in
izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne
umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v
primeru oboroženega spopada. |
|
57. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju
občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave. Posegi ali
dejavnosti, ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti zavarovanih
območij, območij naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in
posebnih varstvenih območij (območje Natura 2000), naj se ne načrtujejo
in ne izvajajo. |
(2) Pogoji, varstvene usmeritve in priporočila za ohranjanje zavarovanih
območij, območij naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in
posebnih varstvenih območij (območje Natura 2000) so naslednji: |
a)
Zavarovana območja: Žiče – rastišče Žičkega grobeljnika. Na zavarovanem
območju botaničnega naravnega spomenika rastišče Žičkega grobeljnika se
z namenom zagotavljanja varstva in trajne ohranitve njegovih lastnosti
upošteva prepovedi, usmeritve in priporočila v Odloku o razglasitvi
rastišče Žičkega grobeljnika za naravni spomenik (Uradni list RS, št.
4/01). |
b)
Ekološko pomembna območja: Velenjsko – Konjiško hribovje, Slovenske
Konjice, Dravinjska dolina, Ličenca, Žičnica s pritoki in Zbelovska
gora. Posegi in dejavnosti na navedenih območjih se načrtujejo tako, da
se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter
povezanost habitatov populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi bila
le-ta z načrtovanim posegom prekinjena. |
c) Posebna
varstvena območja (Natura 2000): Slovenske Konjice, Žičnica s pritoki,
Ličenca pri Poljčanah, Dravinja s pritoki in Dravinjska dolina. Posege
in dejavnosti na obravnavanih območjih se načrtuje tako, da se v čim
večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih in živalskih vrst; da se ohranja ustrezne
lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove
specifične strukture, naravne procese ali ustrezno rabo; da se ohranja
ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti
tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze
kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; da se ohranja povezanost
habitatov populacijskih rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovni
povezanost, če je le-ta prekinjena. |
č) Območja
naravnih vrednot: Ličenca – dolina (poplavni travniki z ribniki ob
meandrirajočem potoku Ličenca, levem pritoku Dravinje), Dravinja, gozdni
rezervat (večnamenski gozdovi z različno poudarjenimi funkcijami gozdov)
na Konjiški gori, Spodnje Laže – jelševje (mokrotno območje na desnem
bregu Dravinje, zaraščeno z jelševjem, jugovzhodno od Zbelovega), vaška
lipa v Žičah, Klokočovnik (potok, ki se napaja iz več izvirov na
pobočjih Topolovca, desni pritok Dravinje), gozdni rezervat Prežigal
vzhodno od Slovenskih Konjic, rastišče Žičkega grobeljnika na Golem
rebru vzhodno od Škednja, lipa pri domačiji Stopar zahodno od Strtenika,
jama v Železnikovi dolini zahodno od Loč, ostanki Dobovi gozdov vzhodno
in južno od Slovenskih Konjic, Votla peč – nahajališče fosilov
(nahajališče miocenskih fosilov na Homcu severno od Žič), Koprivnica s
pritoki (desni pritok Dravinje s pritoki z razvito obvodno drevnino),
Votla peč (jama – občasni izvir) in Suha Votla peč (vodoravna jama).
Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za
posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni
vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za
izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. |
d)
Pričakovane naravne vrednote: območje karbonatnih kamenin – južni del
območja občine je zgrajen iz karbonatnih kamnin, kjer lahko pričakujemo
odkritja novih podzemnih geomorfoloških tvorb (jame, brezna). Na teh
območjih pristojne ustanove spremljajo posege v naravo, zlasti zemeljska
dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih, predvsem
geomorfoloških naravnih vrednot. |
e)
Habitatni tipi značilni elementi krajine: visokodebelni travniški
sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini,
živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah. Habitatni tipi
značilni elementi krajine so pomembni za ohranjanje biotske
raznovrstnosti, zato se ohranjajo in vzpostavljajo. Do izvedbe
kartiranja habitatnih tipov na območju občine Slovenske Konjice je
potrebno za spremembo rabe prostora oziroma pred umestitvijo dejavnosti
v prostor ugotoviti prisotnost habitatnih tipov v obravnavanem prostoru
in njihovo stanje ohranjenosti. Za ohranjanje habitatnih tipov v ugodnem
stanju se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo na način, da je
njihov neugodni vpliv na habitatni tip čim manjši. |
|
2.7.2.3
Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja
zaščite in reševanja |
|
58. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje) |
(1) V
prostoru Občine Slovenske Konjice so kot ogrožena območja evidentirana
potresna, poplavna in erozijska območja. |
(2) Območje občine leži v 7. stopnji (coni) potresne ogroženosti,
projektni pospešek tal je 0,125[g] (vir: Ocena potresne ogroženosti RS,
verzija 1.0, marec 2006; spletni vir: ARSO;
http://www.arso.gov.si/potresi/potresna %20nevarnost/), zato je potrebno
predvideti potresno varen način gradnje objektov. |
(3) Občina
Slovenske Konjice leži v povodju reke Dravinje s pritoki Koprivnica,
Žičnica, Bezenšica, Oplotnica in Ličenca. Poplavno območje je
evidentirano na nižinskih predelih občine ob Dravinji in njenih
pritokih. Cilj urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje
usmerjajo izven poplavno ogroženih območij. Ohranjanje poselitve ter v
izjemnih primerih morebitna nova poselitev na teh poplavno ogroženih
površinah sta mogoči na osnovi predhodno izvedenih protipoplavnih
ukrepih. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se
zagotovi strokovno preveritev in določitev območij visokih voda. |
(4) Območja, ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se praviloma ne
smejo spreminjati. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje
obsega retencijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni
nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. |
(5) V
občini so kot ogrožena območja evidentirane lokacije petindvajsetih
zemeljskih plazov in erozijsko ogrožena območja z zahtevnimi in
običajnimi ukrepi. Na teh območjih se prostorske ureditve in posegi v
prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju ustreznih protierozijskih
ukrepov. Če se tem območjem z gradnjami ni mogoče izogniti, se zagotovi
izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki
zagotavljajo stabilnost objektov. |
(6) Na
območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja
nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev
prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je potrebno razvoj naselij
načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso
ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na
območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali
drugih nesreč. |
(7) Na
potencialno ogroženih območjih se z uveljavljanjem prostorskih,
urbanističnih, gradbenih, arhitekturnih in drugih tehničnih ukrepov
preprečuje in zmanjšuje morebitne posledice ter omogočajo zaščita,
reševanje in pomoč. Na obstoječih območjih strnjene poselitve, ki so
obenem ogrožena območja, se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih
ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah. |
(8) Za
zaščito in reševanje pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je dovoljeno
graditi ustrezne varovalne objekte. Pri njihovi gradnji je potrebno
dosledno upoštevati normative in potrebno varnostno opremo ter izvajati
vse predpisane ukrepe, ki omogočajo vso možno zaščito. |
(9) Za
primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop
večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Gradbeni in
drugi odpadki se odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po
potrebi določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se določi
lokacija za odlaganje kadavrov. |
|
2.7.2.4
Usmeritve za obrambne potrebe |
|
59. člen |
(obramba) |
(1) Na
območju občine se upoštevajo območja izključne rabe (Tepanjski vrh),
možne izključne rabe (Senožet in Stolpnik) ter območja omejene in
nadzorovane rabe (Tepanjski vrh in Stolpnik). Ureditve za obrambne
dejavnosti morajo na teh lokacijah upoštevati veljavno zakonodajo s
področja vplivov na okolje. |
(2) Območja izključne rabe so namenjena izključno za obrambne potrebe,
na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in
delovanje vojske. |
(3) Območja možne izključne rabe so primarno namenjena za druge potrebe,
ki se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize lahko
uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so za
obrambne potrebe v souporabi. |
(4) Območja omejene in nadzorovane rabe so varnostna oziroma vplivna
območja, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih
razlogov. |
|
2.7.3
Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč |
|
60. člen |
(usmeritve
za določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) V
strateškem delu OPN so določena območja osnovne namenske rabe prostora
(ONRP): stavbna, kmetijska in gozdna zemljišča, vode ter druga
zemljišča. Na osnovi ONRP iz strateškega dela so v izvedbenem delu OPN
določena območja in površine podrobnejše namenske rabe prostora (PNRP). |
(2) Stavbna zemljišča so določena na podlagi prikaza stanja prostora iz
3. člena tega odloka ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so
utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter
njihova lokacija. |
(3) Kmetijska in gozdna zemljišča so določena na podlagi prikaza stanja
prostora iz 3. člena tega odloka. Ločitev kmetijskih zemljišč na
najboljša in druga kmetijska zemljišča je določena na osnovi VPA 2004 iz
točke a) v drugem odstavku 5. člena tega odloka ob upoštevanju stavbnih
zemljiščih za širitev naselij. |
(4) Vodna
in druga zemljišča ter površine avtoceste ter regionalnih cest so
določene na podlagi prikaza stanja prostora iz 3. člena tega odloka. |
(5) Bilanca zemljišč glede na ONRP je razvidna iz Priloge 4 k temu
odloku. |
|
2.7.4
Usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev |
|
61. člen |
(oblikovanje enot urejanja prostora kot prostorski okvir razvoja) |
(1) Glede
na geografske značilnosti, rabo zemljišč, prometne povezave ter
dosedanji razvoj poselitve, ter na osnovi opredelitev razpršene
poselitve kot avtohtoni vzorec poselitve, je občinski prostor razdeljen
na štiri prostorske enote s podobnimi skupnimi značilnostmi. Glede na
lego v prostoru so prostorske enote členjene v zaključena območja, ki so
obenem tudi enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), in sicer: |
a) Območja
intenzivne urbanizacije (poselitve in razvoja dejavnosti) v naseljih, ki
se urejajo na osnovi urbanističnih načrtov (UN): Slovenske Konjice, Loče
in Tepanje; |
b) Območja
razpršene poselitve kot avtohtoni vzorec poselitve: |
– južnega
predela občine: območje doline sv. Janeza in Konjiške gore ter območje
Klokočovnika, Lipoglava in Zbelovske gore; |
– vzhodnega predela občine: gričevnato območje med Oplotnico na zahodni
strani, Dravinjo na južni strani in Ličenco na vzhodni strani. |
c) Območja
odprtega prostora, kjer prevladujeta kmetijska in gozdarska raba
prostora, vmes pa so praviloma tudi manjša naselja: |
– ravninski predel ob Dravinji na severozahodnem delu občine; |
– predel
ob potoku Polenšica z gričevjem na severni strani; |
– gričevnat predel od Bezine do Tepanjskega vrha na severnem delu
občine; |
– ravninski predel med Slovenskimi Konjicami in traso A1 v osrednjem
delu občine; |
– ravninski predel občine ob Tepanju do trase A1; |
– ravninski predel v osrednjem delu občine ob reki Dravinji in
Oplotnici, vzhodno od trase A1 do Loč; |
– ravninski predel na vhodnem delu občine od Loč do meje občine, ob reki
Dravinji in potoku Ličenca; |
– gričevnat del južno od regionalne ceste Celje–Maribor, na zahodnem
delu občine od meje do Slovenskih Konjic. |
č) Območje
avtoceste A1, ki deli občinski prostor: |
– južni
del med tuneloma Pletovarje in Golo rebro; |
– severni
del od tunela Golo rebro do meje občine. |
(2) Znotraj EUP so glede na osnovno namensko rabo prostora (ONRP) zajeta
naslednja zemljišča: stavbna zemljišča (območje naselij ter stavbna
zemljišča izven naselij in regionalne ceste), kmetijska zemljišča,
gozdovi, vodne površine in druga zemljišča. |
|
3
IZVEDBENI DEL |
|
62. člen |
(razmerje
med skupnimi in podrobnimi PIP) |
(1) Skupni
prostorski izvedbeni pogoji so določeni in veljajo za ves prostor občine
Slovenske Konjice oziroma za vse enote urejanja prostora (EUP), ki so
določene v 63. členu tega odloka. |
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji so določeni na osnovi
posebnosti, ki so značilne za posamezne EUP oziroma njihova manjša
območja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). Kadar se določila v
podrobnih PIP razlikujejo od določil v skupnih PIP, se upoštevajo
določila v podrobnih PIP. |
(3) Za EUP
AC15 in AC16 veljajo skupni PIP. |
|
3.1 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora |
|
3.1.1
Enote urejanja prostora |
|
63. člen |
(enote
urejanja prostora) |
Prostor
Občine Slovenske Konjice je v izvedbenem delu razdeljen na šestnajst
EUP: |
– UN1 za
mesto Slovenske Konjice; |
– UN2 za
naselje Loče; |
– UN3 za
naselje Tepanje; |
– AP4 za
območje doline sv. Janeza in Konjiške gore; |
– AP5 za
območje Klokočovnika, Lipoglava in Zbelovske gore; |
– AP6 za
območje med Oplotnico na zahodni strani, Dravinjo na južni strani in
Ličenco na vzhodni strani; |
– OP7 za
ravninski predel ob Dravinji na severozahodnem delu občine; |
– OP8 za
predel ob potoku Polenšica z gričevjem na severni strani; |
– OP9 za
gričevnat predel od Bezine do Tepanjskega vrha na severnem delu občine; |
– OP10 za
ravninski predel med Slovenskimi Konjicami in trase A1; |
– OP11 za
ravninski predel občine ob Tepanju do trase A1; |
– OP12 za
ravninski predel v ob Dravinji in Oplotnici, vzhodno od trase A1 do Loč; |
– OP13 za
ravninski predel od Loč do meje občine, ob Dravinji in Ličenci; |
– OP14 za
gričevnat del južno od regionalne ceste Celje–Maribor, na zahodnem delu
občine od meje do Slovenskih Konjic; |
– AC15 za
južni del med tuneloma Pletovarje in Golo rebro; |
– AC16 za
severni del od tunela Golo rebro do meje občine. |
|
64. člen |
(manjša
območja znotraj enot urejanja prostora) |
Znotraj
območij EUP z oznakami UN1, UN2, UN3, AP4, AP5, AP6, OP8, OP9, OP10,
OP11, OP12, OP13 in OP14 so na različnih lokacijah določena manjša
območja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). EUP OP7, AC15 in AC16
nimajo določenih MOEUP. MOEUP so določena glede na osnovno namensko rabo
na območjih stavbnih zemljišč in na območjih drugih zemljišč ter ob
upoštevanju skupnih značilnosti glede namenske rabe prostora in stavb,
oblikovnih in drugih značilnosti ter pogojev za urejanje. Pregled EUP in
MOEUP glede na ON, PNRP in načine urejanja je razviden iz Priloge 5 tega
odloka. |
|
3.1.2
Namenska raba prostora |
|
65. člen |
(območja
osnovne namenske rabe prostora) |
V prostoru
Občine Slovenske Konjice so zemljišča, glede na osnovno namensko rabo
razdeljena na: območja stavbnih zemljišč (I.), območja kmetijskih
zemljišč (II.), območja gozdnih zemljišč (III.), območja voda (IV.) in
območja drugih zemljišč (V.). |
|
66. člen |
(območja
podrobne namenske rabe prostora) |
(1) Zemljišča osnovne namenske rabe iz prejšnjega člena so deljena na
zaključena območja podrobne namenske rabe prostora, na katerih je
dovoljena naslednja pretežna raba: |
ozn. |
ime |
pretežna raba |
I.
Območja stavbnih zemljišč |
SS
|
stanovanjske površine |
stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi |
SB
|
stanovanjske površine za posebne namene |
stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene
občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva
(otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin)
|
SK
|
površine podeželskega naselja |
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij
z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju |
SP
|
površine počitniških hiš |
površine počitniških hiš, ki so namenjene za počitek
|
CU
|
osrednja območja centralnih dejavnosti |
osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja
historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje
trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih,
zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in
podobnih dejavnosti ter bivanje |
CD
|
druga območja centralnih dejavnosti |
druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena
dejavnost, razen stanovanj |
IG
|
gospodarske cone |
gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim,
prometnim, trgovskim, poslovnim, in proizvodnim dejavnostim
|
IK
|
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene
kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo
živali |
BT
|
površine za turizem |
površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in
drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev |
BD
|
površine drugih območij |
površine drugih območij, ki so namenjene zlasti večjim
nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom,
prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim
|
BC
|
športni centri |
športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni
športnim aktivnostim in športnim prireditvam |
ZS
|
površine za oddih, šport in rekreacijo |
površine za oddih, šport in rekreacijo, ki so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem |
ZP
|
parki |
parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju
|
ZD
|
druge urejene zelene površine |
druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno
oziroma drugo funkcijo |
ZK
|
pokopališča |
pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na
umrle |
PC
|
površine cest |
površine prometne infrastrukture, ki so namenjene za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja cestnega prometa
|
PŽ
|
površine železnic |
površine prometne infrastrukture, ki so namenjene za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja železniškega prometa
|
PL
|
letališča |
površine prometne infrastrukture, ki so namenjene za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja letalskega prometa
|
PO
|
ostale prometne površine |
ki
so namenjene objektom transportne infrastrukture in napravam za
odvijanje prometa |
E
|
območja energetske infrastrukture |
območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike |
O
|
območja okoljske infrastrukture |
območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja
odpadnih voda ter ravnanja z odpadki |
A
|
površine razpršene poselitve |
površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v
krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi starih kmetij,
zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,
razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik manjših
gručastih naselij (manjša gručasta naselja) |
II. Območja kmetijskih zemljišč |
K1
|
najboljša kmetijska zemljišča |
kmetijska dejavnost in dopolnilne dejavnosti na kmetiji
|
K2
|
druga kmetijska zemljišča |
kmetijska dejavnost in dopolnilne dejavnosti na kmetiji
|
III. Območja gozdnih zemljišč |
G
|
gozdna zemljišča |
zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju
in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju,
ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd
|
IV. Območja voda |
VC
|
celinske vode |
območja površinskih voda, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti s področja rabe voda |
V.
Območja drugih zemljišč |
LN |
površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
območja mineralnih surovin, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin
|
f
|
območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
območja za potrebe obrambe zunaj naselij, ki so namenjena za
izvajanje dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij in so
določena kot območja izključne rabe prostora |
(2) V
nadaljevanju besedila tega odloka se za pretežno rabo posameznih območij
lahko navajajo tudi kratice pretežne rabe. |
|
3.1.3
Dopustna izraba prostora |
|
67. člen |
(dopustna
izraba prostora) |
(1) Dopustna izraba prostora se določi na podlagi stavbne tipologije,
kot faktor izrabe na območju posamezne MOEUP, kjer je podrobna namenska
raba razdeljena na območja stavbnih zemljišč. |
(2) Dopustna izraba prostora se določi kot zahtevana absolutna površina
odprtih zelenih ali drugih površin (npr. parki, trgi), ki služijo skupni
rabi prebivalcev tega območja in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne
služijo kot prometne površine ali površine, ki so namenjene uporabi in
delovanju objektov (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za
ekološke odpadke). |
|
3.1.4
Namembnost in vrste posegov v prostor |
|
3.1.4.1
Splošna določila glede namembnosti in vrste posegov |
|
68. člen |
(vrste
objektov) |
(1) Vrste
objektov glede na namen so določene na osnovi enotne klasifikacije vrst
objektov in so lahko naslednje: |
a)
stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– večstanovanjske stavbe, |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine; |
b)
nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne
in upravne stavbe, |
– trgovske
stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– industrijske stavbe in skladišča, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe; |
c) objekti
prometne infrastrukture: |
– ceste, |
– železniške proge, |
– letališke steze, |
– mostovi,
viadukti, predori in podhodi, |
– jezovi,
vodne pregrade ter drugi vodni objekti; |
č)
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: |
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, |
– lokalni
cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja; |
d)
industrijski gradbeni kompleksi; |
e) drugi
gradbeni inženirski objekti: |
– objekti
za šport, rekreacijo in prosti čas, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
(2) Za
določevanje vrst objektov glede na zahtevnost in namen (pomožnih
objektov – nezahtevnih in enostavnih) se uporabljajo določila predpisov,
ki urejajo to področje. |
|
69. člen |
(vrste
novogradenj, posegov na obstoječih objektih, drugih posegov in ureditev
v prostoru) |
Vrste
novogradenj, posegov na obstoječih objektih, drugih posegov in ureditev
v prostoru so določene na osnovi ZGO in so lahko naslednje: |
a)
novogradnja: |
– gradnja
novega objekta: nov objekt, dozidava k obstoječemu objektu, nadzidava
obstoječega objekta, |
– rekonstrukcija objekta, |
– odstranitev objekta; |
b) poseg
na obstoječem objektu: |
– sprememba namembnosti, |
– vzdrževanje objekta; |
c) drugi
posegi in ureditve v prostoru: |
– agrarne
operacije, s katerimi se spreminja prostor, |
– drugi
posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor. |
|
70. člen |
(vrste
dejavnosti) |
(1) Prevladujočo dovoljeno dejavnost znotraj posamezne MOEUP določa
podrobna namenska raba prostora v MOEUP. Opis posamezne podrobne rabe
prostora je podan v tabelaričnem pregledu v 66. členu, v stolpcu
»pretežna raba«. |
(2) Dodatno dovoljene vrste dejavnosti so določene na osnovi standardne
klasifikacije dejavnosti in so lahko naslednje: |
– kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; |
– rudarstvo; |
– predelovalne dejavnosti; |
– oskrba z
električno energijo, plinom, paro; |
– oskrba z
vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja; |
– gradbeništvo; |
– vzdrževanje in popravila motornih vozil; |
– promet
in skladiščenje; |
– gostinstvo; |
– informacijske in komunikacijske dejavnosti; |
– finančne
in zavarovalniške dejavnosti; |
– poslovanje z nepremičninami; |
– strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; |
– druge
raznovrstne poslovne dejavnosti; |
– dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne
varnosti; |
– izobraževanje; |
– zdravstvo in socialno varstvo; |
– kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; |
– druge
dejavnosti; |
– dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za
lastno rabo. |
|
3.1.4.2
Dopustne vrste objektov, gradenj, posegov v prostor in dopustne
dejavnosti |
|
71. člen |
(skupni
pogoji za namembnost in vrste posegov) |
(1) Dopustne vrste objektov, gradenj, posegov v prostor in dopustne
dejavnosti na območjih s podrobno namensko rabo za stanovanja (S),
centralne dejavnosti (C), proizvodne dejavnosti (IG), posebna območja
(B), območja zelenih površin (Z) in območja razpršene poselitve (A) so
določeni v poglavju 3.2 (Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
posamezne enote urejanja prostora) tega odloka, ob upoštevanju
posebnosti, ki so značilne za posamezne EUP oziroma njihove MOEUP. |
(2) Gradnja pomožnih objektov – nezahtevnih in enostavnih, ob
upoštevanju predpisa, ki ureja to področje, je dovoljena v vseh EUP s
pogojem, da namembnost teh objektov dopolnjuje namembnost obstoječe
pozidave oziroma, da namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov ne
ovira in ni v nasprotju s prevladujočo dovoljeno dejavnostjo ter z
dodatno dovoljeno dejavnostjo, ki jo za območje, v katerega se umeščajo
ti objekti, dovoljuje podrobna namenska raba prostora. |
(3) V 40 m
širokem varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel,
napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje
in oglaševanje. |
|
72. člen |
(posebni
pogoji za namembnost in vrste posegov na območjih proizvodnih dejavnosti
– IG) |
Na
območjih proizvodnih dejavnosti (gospodarske cone – IG), ki mejijo
neposredno na stanovanjska območja, je za vsako dejavnost, ki se na novo
umešča v prostor ali za pomembno spremembo obstoječih dejavnosti oziroma
naprav, potrebno pridobiti: |
– strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za
ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka; velja za posege, za
katere presoja vplivov na okolje po zakonodaji ni potrebna; |
– strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za
ocenjevanje hrupa v okolju, pri čemer je potrebno smiselno upoštevati
določila Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. |
|
73. člen |
(posebni
pogoji za namembnost in vrste posegov na območjih pokopališč – ZK) |
Na
območjih pokopališč (ZK) so dovoljeni posegi, ki omogočajo nemoteno
delovanje pokopališča, ob upoštevanju vseh predpisov v zvezi s
pokopališko dejavnostjo. |
|
74. člen |
(posebni
pogoji za namembnost in vrste posegov na območjih prometne – P,
komunikacijske – T, energetske – E in okoljske infrastrukture – O) |
(1) Skladno z zasnovami za posamezno področje infrastrukture iz
strateškega dela OPN so na območjih prometnih površin (P) ter na
območjih komunikacijske (T), energetske (E) in okoljske infrastrukture
(O) dovoljeni naslednji posegi: |
– Rekonstrukcije prometnega omrežja (avtocesta, regionalne ceste,
lokalne ceste, javne poti) pri čemer se v rekonstrukcijo šteje tudi
izvedba hodnikov za pešce ob obstoječih trasah, avtobusnih postajališč,
parkirnih prostorov ter drugih objektov prometne infrastrukture; na
posameznih odsekih cest v naseljih (ravni odseki, nevarne točke) se
lahko na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev
za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa; pri načrtovanju
prometne infrastrukture se je potrebno izogibati poplavnim območjem in
priobalnim zemljiščem ter prečkanjem vodotokov. |
– Posegi
za normalno funkcioniranje zgoraj naštetih zvrsti infrastrukture. |
(2) Posegi
v območja prometnih površin (P) ter na območjih komunikacijske (T),
energetske (E) in okoljske infrastrukture (O) so dovoljeni le ob
poprejšnjem soglasju upravljavcev infrastrukturnih objektov in naprav. |
|
75. člen |
(posebni
pogoji za namembnost in vrste posegov na obstoječih objektih razpršene
gradnje izven stavbnih zemljišč) |
(1) Obstoječi objekti razpršene gradnje izven stavbnih zemljišč, ki so
evidentirani na podlagi katastra stavb (v nadaljevanju: obstoječi
objekti iz katastra), so v grafičnih prikazih osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora prikazani z grafičnim znakom kot
zemljišče pod objektom izven območij stavbnih zemljišč. Če zakonito
zgrajen obstoječi objekt ni vrisan v grafičnih prikazih osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora, je pa evidentiran v katastru stavb,
zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte. |
(2) Za
obstoječe objekte iz katastra se kot parcela namenjena gradnji upošteva
gradbena parcela, če je bila določena z gradbenim dovoljenjem (gradbena
parcela, funkcionalno zemljišče). Kot sestavni del parcele namenjene
gradnji se upoštevajo tudi zemljišča, ki so kot stavbišče ali dvorišče
vpisana v zemljiško knjigo. |
(3) Če
gradbena parcela k objektu iz katastra ni bila določena, se za parcelo
namenjeno gradnji šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri
stoji objekt (stavbišče), pomnožen s faktorjem 1,5. To določilo velja za
obstoječe objekte iz katastra na dan začetka veljavnosti tega odloka. |
(4) Na
zakonito zgrajenih obstoječih objektih iz katastra, katerim je bila z
gradbenim dovoljenjem določena stanovanjska namembnost, so dovoljeni
posegi le v primeru, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v
objektih. Dodajanje novih bivalnih enot ni dovoljeno. |
(5) Na
zakonito zgrajenih obstoječih objektih iz katastra, katerim je bila z
gradbenim dovoljenjem določena stanovanjska namembnost, so v okviru
parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov: |
– gradnja
novega objekta kot dozidava k obstoječemu objektu, pri čemer ne sme biti
presežen faktor izrabe parcele 0,4, ki velja za obstoječi in prizidani
del skupaj; določilo ne velja za objekte, ki imajo določeno gradbeno
parcelo k objektu (parcela namenjena gradnji), ko se za določitev obsega
dozidave upoštevajo določila 90. člena tega odloka; |
– gradnja
novega objekta kot nadzidava obstoječega objekta, pri čemer ne sme biti
presežena višina objekta, ki je določena za stanovanjske objekte v PIP
za velikost in oblikovanje; |
– rekonstrukcija objekta; |
– odstranitev objekta; |
– vzdrževanje objekta. |
(6) Na
zakonito zgrajenih obstoječih objektih iz katastra, katerim je bila z
gradbenim dovoljenjem določena namembnost nestanovanjska stavba
kmetijske narave, so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne
naslednje vrste gradenj in posegov: |
– gradnja
novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta; nov objekt ima
lahko po velikosti do 20 % večji tloris od obstoječega objekta, po
namembnosti pa mora biti nestanovanjska stavba kmetijske narave; |
– gradnja
novega objekta kot dozidava k obstoječemu objektu, pri čemer lahko
tlorisna velikost prizidanega dela doseže do 30 % tlorisne velikosti
obstoječega dela objekta; |
– gradnja
novega objekta kot nadzidava obstoječega objekta, pri čemer ne sme biti
presežena višina objekta, ki je določena za nestanovanjske stavbe
kmetijske narave v podrobnih PIP za EUP v kateri se nahaja obstoječ
objekt iz katastra; |
– rekonstrukcija objekta; |
– odstranitev objekta; |
– vzdrževanje objekta. |
(7) Na
zakonito zgrajenih obstoječih objektih iz katastra, katerim je bila z
gradbenim dovoljenjem določena druga nestanovanjska namembnost, so v
okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in
posegov: |
– rekonstrukcija objekta, |
– odstranitev objekta, |
– vzdrževanje objekta. |
|
76. člen |
(namembnost in vrste posegov na kmetijskih zemljiščih – K1 in K2) |
(1) Območja namenske rabe kmetijskih zemljišč se urejajo z določili
zakona o kmetijskih zemljiščih, praviloma na podlagi agrokart, pri tem
pa je na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine
potrebno čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin. Območja
obstoječih in predvidenih trajnih nasadov je potrebno varovati za
nadaljnjo uporabo v te namene. |
(2) Na
območjih kmetijskih zemljišč se dopušča gradnja naslednjih objektov ali
posegov v prostor: |
a) agrarne
operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč; |
b) enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu
z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in
vinske kleti; |
c) objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja
tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po
uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med
pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po
velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega
rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov; |
č)
čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih,
namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2; |
d) staja,
to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen
zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2; |
e) pomožna
kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična
opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora,
ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za
zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna
mreža); |
f) pomožni
objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; |
g) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira; |
h) začasni
objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času
sezone: |
– oder z
nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, |
– cirkus,
če so šotor in drugi objekti montažni, |
– začasna
tribuna za gledalce na prostem, |
– premični
čebelnjak v leseni izvedbi; |
i) opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska
preža, ptičja opazovalnica); |
j) začasne
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami; |
k) dostop
do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki: |
– ga je
dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, |
– je
prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij
stavbnih zemljišč), |
– ga je
dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; |
l) gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena uvrščeni v skupini: |
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in
priključki nanje, |
– lokalni
cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in
priključki nanje; |
m) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki
ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter
objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste
treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; |
n) mala
vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z
boniteto manj kot 35. |
(3) Objekte iz točke b), c) in d) prejšnjega odstavka, ki so po
predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje,
enostavni in nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo
živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore
za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, lahko
gradi le investitor ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in
to vsaj eno leto pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za nezahteven
objekt oziroma pred začetkom gradnje enostavnega objekta, in ki ima v
lasti oziroma zakupu: |
a) najmanj
1,0 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena
med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge
kmetijske površine, |
b) najmanj
0,5 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena
med trajne nasade, |
Objekte z
zgoraj navedenimi omejitvami, razen pastirskega stana, katerega se s tem
odlokom ne dovoli, se lahko umešča v oddaljenosti 50 m od legalno
zgrajenih obstoječih objektov kmetije, kjer se prebiva in se s tem
štejejo vsi obstoječi objekti znotraj območja kmetije, če je eden od teh
objektov stanovanjski objekt, v katerem prebiva nosilec kmetijske
dejavnosti. Kot merilo oddaljenosti štejemo najmanjšo razdaljo med
najbližjim od obstoječih objektov kmetije in načrtovanim objektom, pri
čemer ta ne sme presegati 50 m. Izven radija 50 metrov se lahko umeščajo
zgolj kašča, staja namenjena zavetju rejnih živali, pokrito skladišče za
lesena goriva, napajalno korito in krmišče. |
(4) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti iz točk b) in c) drugega
odstavka tega člena, čebelnjaki iz točke č) drugega odstavka tega člena
ter staje iz točke d) drugega odstavka tega člena se lahko uporabljajo
le v kmetijske namene. |
(5) Na
območju kmetijskih zemljišč ni dovoljeno postavljati premičnih objektov
(prikolice, kontejnerji ipd.), na enostavne in nezahtevne objekte ni
dovoljeno nameščati oglasnih sporočil. |
(6) V
MOEUP z oznakami: UN1/138, AP5/003, AP6/019, OP9/013 in OP11/005, se na
zemljiščih, na katerih se namenska raba spreminja iz gozdnih v kmetijska
zemljišča, kmetijsko zemljišče v naravi vzpostavi v roku dveh let od
sprejema tega odloka oziroma od izdaje odločbe o krčitvi gozda za
posamezno zemljišče. |
(7) Ob
načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti
neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po
obstoječih poljskih in gozdnih poteh in cestah oziroma urediti predhodno
nadomestne poti. |
(8) Morebitne agrooperacije je dovoljeno izvajati le na podlagi
predhodno izdelanih posebnih strokovnih podlag. Pri bodočem izkoriščanju
kmetijskih površin je potrebno zagotoviti takšen način obdelave, da bo
ohranjena in zagotovljena pestrost krajine. Prepovedana je sečnja
posameznih dreves in omejkov. |
(9) Gnojenje kmetijskih površin mora biti v skladu z uredbo o vnosu
nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)
in Navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni
list RS, št. 34/00). |
(10) Na
površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih se omogoča
vzpostavljanje kmetijskih zemljišč. Vzpodbuja se tak način rabe
zaraščajočih kmetijskih površin, da bo zagotovljeno ohranjanje naravnih
vrednot in biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih
travišča na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000. |
(11) Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti
krajini na območjih ohranjanja narave se lahko izvaja le na način, ki
omogoča prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovana po
predpisih o ohranjanju narave, ni dovoljeno postavljati obor za gojenje
tujerodnih vrst. |
|
77. člen |
(namembnost in vrste posegov na gozdnih zemljiščih – G) |
(1) Območja namenske rabe gozdnih zemljišč se urejajo z določili zakona
o gozdovih, z gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili tega
odloka. Za vse posege v območju gozdov je potrebno predhodno pridobiti
soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje. |
(2) Na
območjih namenske rabe gozdnih zemljišč je dovoljeno: |
– izvajanje gozdarsko-investicijskih del skladno z zakonom o gozdovih in
gozdnogospodarskimi načrti; |
– krčenje
gozda v kmetijske namene, če je osnovna namenska raba zemljišča
kmetijsko zemljišče oziroma krčitve do največ 0,5 ha, če je osnovna raba
zemljišča gozd in če krčitev ne bo ogrozila evidentiranih funkcij gozda; |
– sanacije
peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega
izkoriščanja in širitve; |
– urejanje
hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve. |
(3) Na
območjih gozdnih zemljišč je dovoljena izvedba le nekaterih enostavnih
objektov iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, in sicer: |
– ograje
za pašo živine nižje od 1,5 m oziroma obore za rejo divjadi v skladu s
soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije; |
– ograje
za zaščito mladja pred divjadjo ali varstva gozdov oziroma ograje,
potrebne zaradi zaščite vodnih zajetij, naravnih vrednot in območij,
zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih
spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanj; |
– pomožni
objekti v javni rabi: le spominsko obeležje in pomožni cestni objekti; |
– mala
komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica in rezervoar, če jih ni
mogoče umestiti drugje; |
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja; |
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti: gozdne prometnice, čebelnjak, ribnik kot
vodno zajetje, krmišče za potrebe lovstva; |
– pomožni
komunalni objekti; |
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne; |
– vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje; |
– pomožni
objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
(4) Pri
gradnji se mora ohranjati gozdni rob, v primeru poškodb pa ga je
potrebno ustrezno sanirati oziroma ponovno vzpostaviti. Novi objekti
morajo biti od obstoječega gozdnega roba oddaljeni vsaj eno drevesno
oziroma sestojno višino odraslega gozdnega drevja. Sestojna višina se
določi ob izdelavi projektne dokumentacije za vsak primer posebej. Za
objekte pri katerih izdelava projektne dokumentacije ni posebej
predvidena se sestojna višina opredeli v okviru soglasja ali mnenja k
predvideni gradnji. V okviru projektov je potrebno predvideti tudi
pomožne objekte in prostore za začasne deponije gradbenega materiala,
gradbenih odpadkov ali viškov odkopane zemlje. Deponiranje brez
predhodno opredeljenih lokacij v gozd ali gozdni rob ni dovoljeno. Po
končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe zaradi samih
posegov na okoliškem drevju, gozdnih poteh in začasnih gradbenih
površinah. |
(5) Za
transport lesa naj se na problematičnih območjih (erozija, pomembni
habitati oziroma rastišča ipd.) uporabijo začasne žičnice. |
(6) Ob
načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti
neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po
obstoječih poljskih in gozdnih poteh oziroma urediti prehodno ustrezne
nadomestne poti. Pri zagotovitvi dostopa se ne upošteva samo pogoje za
gospodarjenje na sosednjih parcelah, temveč širše glede na smer spravila
iz gozda. |
(7) Krčitve se smejo izvajati le v primeru spreminjanja terena v
kmetijska zemljišča in v primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer
niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev
gozdnih robov. Na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne
dediščine so krčitve dovoljene samo ob predhodno pridobljenih soglasjih
pristojnih služb. Za vse predvidene krčitve gozdov, ki so namenjene
povečavi kmetijskih zemljišč in ki so večje od 0,5 ha, je potrebno
predhodno uskladiti kategorizacijo kmetijskih zemljišč. |
(8) Pri
poseku in spravilu lesa se morajo upoštevati določila veljavne
zakonodaje o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in
zlaganju gozdnih sortimentov ter o varstvu pred požari v naravnem
okolju. Posek drevja spada med pripravljalna dela za graditev, zato je
možen za objekte, kjer se izdaja gradbeno dovoljenje, po pridobitvi
končnega gradbenega dovoljenja. Drevje za krčitev označi in posek
evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove. |
(9) Melioracije gozdnih zemljišč se naj na opredeljenih območjih
izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanje naj
praviloma upošteva vegetacijo, ki je primerna rastišču glede na naravno
sestavo drevesnih vrst oziroma ugotovljeno gozdno združbo na tem
rastišču. Še posebej to velja na opredeljenih območjih ohranjanja narave
in kulturne dediščine. |
(10) V
okviru gozdnih zemljišč so posebej opredeljeni varovalni gozdovi in
gozdovi s posebnim pomenom, kjer je omejena možnost gospodarjenja z
gozdovi. V teh gozdovih so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena
so le tista dela, ki so opredeljena z gozdnogospodarskimi načrti. |
|
78. člen |
(namembnost in vrste posegov na vodnih zemljiščih – VC) |
(1) Na
območjih vodnih zemljišč se prostorske ureditve in dejavnosti načrtujejo
ob upoštevanju naslednjih pogojev: |
a)
Ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umeščajo izven
območij voda z ustreznim odmikom, ki na priobalnem zemljišču ohranja
nepozidanost in javno dostopnost. |
b)
Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
c) Z
ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodni režim oziroma se
zagotovijo izravnalni ukrepi. |
č)
Ohranjajo se retencijske sposobnosti območij in če je mogoče se
zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev. Spreminjanje obsega
retencijskih površin ali vodnega režima je možno le v javnem interesu ob
ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. |
d)
Zagotavlja se dostop do vodnega dobra in dopušča se splošna raba vodnega
dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih
določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno
postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob
vodnem dobru. |
(2) Redno
vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi
sonaravnih ureditev in obnovitev obrežij ter vodnih objektov (jezovi,
pragovi in drugi objekti). V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se
varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski
vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati,
se vzpostavijo nadomestni habitati. |
(3) Pri
urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja.
Utrditve brežin vodotokov naj se izvajajo sonaravno z biotehničnimi
ukrepi. Klasična trapezasta regulacija s poravnanimi brežinami in
uporabo betona se naj ne izvaja. Ob vodotokih se ohranja obstoječa
avtohtona vegetacija in zveznost obrežne vegetacije ter se izvajajo
ukrepi za preprečevanje širitve tujih rastlinskih vrst. Na Dravinji in
pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje
stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se ustrezni režimi rabe in
vzdrževanja obvodnega prostora Dravinje ter pritokov, vzdržujejo se
vodni objekti na teh vodotokih. Sanacija jezov se prioritetno izvaja na
vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov kritičen nizek vodostaj
in je zato ogroženo življenje v vodi. Pri morebitnih zajezitvah
vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka vode zagotavljati
primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov.
Izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in
povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko
povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej. |
(4) Za
vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
(5) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor razen za
izjeme: |
– gradnjo
objektov GJI; |
– gradnjo
objektov javnega dobra; |
– ukrepe,
ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda; |
– ukrepe,
ki se nanašajo na ohranjanje narave; |
– gradnjo
objektov potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice
nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču, za zagotovitev
varnosti plovbe in za zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih; |
– gradnjo
objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem; |
– gradnjo
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(6) Za
zakonito zgrajene obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem
in priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča
rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če se s
tem: ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost oziroma ogroženost; se
ne poslabšuje stanje voda; je omogočeno izvajanje javnih služb; se s tem
ne ovira obstoječe posebne rabe voda; to ni v nasprotju s cilji
upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo
oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
(7) Dopustne so obnove in prenove starih objektov, ki so vezani na vodo
(žage, mlini, jezovi). Objekti se lahko namenijo tudi novim rabam, če to
zagotavlja njihov dolgoročni obstoj in ni v nasprotju z režimi varstva.
Obnove in prenove so dovoljene le ob upoštevanju naslednjih varstvenih
usmeritev: |
– v
območjih naravnih vrednot, območij habitatov ogroženih in zavarovanih
rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno
glede na druge habitatne tipe prisotne na celotne območju RS ohranjajo v
ugodnem stanju, umeščanje objektov in dejavnosti ni dopustno; |
– morebitna obnova, prenova ali izgradnja objektov, ki so vezani na vodo
(mlini, žage, MHE) je možna le v postopku sprememb in dopolnitev OPN
kolikor se v sočasnem postopku celovite presoje vplivov na okolje
dokaže, da so vplivi posega s stališča varstva narave sprejemljivi. |
(8) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja ter onemogočali obstoj in razmnoževanje
vodnih in obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih je prepovedano
gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, odlaganje ali
pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
odlaganje ali pretovarjanje odkopanih, odpadnih ali drugih podobnih
snovi in odlaganje odpadkov. |
(9) Z
vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin
ali podzemnih voda je potrebno pridobiti vodno pravico. Pred vsakim
posegom v vodno ali priobalno zemljišče je potrebno preveriti ali na
območju posega obstaja že pridobljena pravica, ki bi ovirala izvedbo
posega. |
(10) Območje Občine Slovenske Konjice, kjer so ribiški revirji, sodi v
Slovenjebistriški ribiški okoliš. Vsak poseg mora biti načrtovan na
način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrste
in pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Struge, obrežja in
dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju, prav tako se
ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost
vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Odvzem
plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na način, da se bistveno ne
spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali. Pred
vsakim posegom v vodni ali obvodni prostor, ki lahko povzroči škodo na
ribah, je potrebno vsaj štirinajst dni pred posegom obvestiti Ribiško
družino Slovenske Bistrica zaradi učinkovite izvedbe intervencijskih
izlovov rib. Za škodo na ribah, povzročeno zaradi zastrupljanja,
onesnaževanja oziroma čezmernega obremenjevanja voda in nezakonitega
poseganja v vode je do odškodnine upravičen izvajalec ribiškega
upravljanja Ribiška družina Slovenska Bistrica. |
(11) Prepovedano je posegati oziramo vznemirjati ribe na drstiščih rib
in v varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in
vodni režim se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih
vrst, ki poseljujejo vodni prostor. Odvzem plavin (proda, gramoza,
peska) in drugi posegi v drstišča so prepovedani. |
|
79. člen |
(namembnost in vrste posegov na drugih zemljiščih/pridobivalni prostori
– LN) |
(1) Za
območja vseh delujočih kamnolomov morajo biti opredeljeni načini ter
trajanje izkoriščanja mineralnih surovin z obveznostjo sprotne in rokom
dokončne sanacije pridobivalnega prostora, ki je bil degradiran zaradi
izvajanja rudarskih del. |
(2) Do
sprejetja OPPN so na območjih predvidenih za izkoriščanje mineralnih
surovin ali za sanacijo dovoljena prehodna raziskovalna dela ter ukrepi,
ki služijo varovanju in zaščiti pred negativnimi vplivi na okolje. |
|
80. člen |
(namembnost in vrste posegov na območjih za potrebe obrambe zunaj
naselij – f) |
Na
območjih za potrebe obrambe zunaj naselji so dovoljene prostorske
ureditve, gradnja novih objektov, rekonstrukcija objektov, odstranitev
objektov ter investicijska in tekoča vzdrževalna dela na obstoječi
infrastrukturi in ureditev ostale infrastrukture za obrambne potrebe. |
|
3.1.5
Lega objektov |
|
3.1.5.1
Lega objektov na parceli namenjeni gradnji |
|
81. člen |
(pogoji
glede lege objektov na parceli namenjeni gradnji) |
(1) Parcela namenjena gradnji je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali
več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na
katerem je predvidena gradnja objekta in na katerem so urejene oziroma
je predvidena ureditev površin, ki zagotavljajo funkcioniranje objekta. |
(2) Gradbena linija je črta, do katere obvezno segajo fasade stavb vsaj
z enim robom. Gradbena meja je meja, do katere sme segati pozidava
objeta. |
(3) Odmiki
novih objektov se določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida
objekta s pogojem, da napušč pri morebitno predvideni izvedbi strehe ne
presega 0,8 m. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od
parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno
vzdrževanje objektov in naprav ter da so upoštevani varstveni pogoji. |
(4) Odmiki
novozgrajenih objektov morajo slediti gradbeni liniji obstoječih
objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru, če so te
obstoječe in značilne za okoliško pozidavo. Ta pogoj velja tudi za
enostavne in nezahtevne objekte. |
(5) Če
gradbene linije v prostoru ni mogoče ugotoviti, je gradbena meja, do
katere lahko segajo objekti, pogojena s potekom cest in komunalnih vodov
oziroma z naslednjimi odmiki: |
– vsaj 6 m
od roba cestišča lokalne ceste; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša
upravljavec ceste, vendar ne manj kot 2 m; |
– vsaj 4 m
od roba javne poti; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec
ceste, vendar ne manj kot 2 m; |
– vsaj 4 m
od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele; odmik je lahko
manjši, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele; |
– odmiki
med objekti morajo biti enaki višini od terena do kapi višjega objekta,
razen ko je še nezgrajen objekt predviden južno, jugovzhodno ali
jugozahodno od obstoječega objekta in mora biti odmik enak 1,5 višine
kapi predvidenega objekta; |
– odmiki
med objekti morajo biti tolikšni, da zadoščajo požarno varnostnim in
zdravstvenim normativom. |
(6) Za
odmike nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo naslednji pogoji: |
– Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje
sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj
izpostavljeni del objekta). Izjema je rezervoar za utekočinjen naftni
plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč odmaknjen
najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za
vnetljive tekočine in pline. Če je odmik objekta manjši, je treba pred
začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih
zemljišč, v primeru rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto pa
tudi zgraditi ustrezen požarni zid. |
– Odmik
ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,5 m, če je odmik
manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred
začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih
zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje
oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. |
– Škarpe
in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj
2,0 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno
overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče
javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje
preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne
ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje
pridobiti pogoje geomehanika. |
– Nezahtevni in enostavni kmetijsko-gozdarski objekti morajo biti od
meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m. Če je odmik objekta
manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje
lastnikov sosednjih zemljišč. Odmik za obore za rejo divjadi in ograje
za pašo živine je najmanj 0,5 m; ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih
zemljišč se lahko postavi na posestno mejo. |
– Nezahtevni in enostavni pomožni infrastrukturni objekti: |
– Pomožni
infrastrukturni objekti se lahko postavljajo do meje sosednjih zemljišč. |
– Nezahtevni in enostavni začasni objekti: |
– Od meje
sosednjih zemljišč morajo biti odmaknjeni najmanj 1,5 m. Če je odmik
objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno
soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. |
– Spominska obeležja so od meje s sosedi oddaljena 1,5 m, razen
spominskih plošč, ki so sestavni del fasade oziroma drugega objekta. V
primeru manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč. |
– Objekti
za oglaševanje so od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m. V
primeru manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč. |
– Urbana
oprema sme biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 1,5 m. V
primeru manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč. |
(7) Zunanje ureditve objektov (robniki internega dovoza do objekta,
zunanjih utrjenih manipulativnih površin, parkirnih površin, zunanjih
utrjenih pohodnih površin ipd.) morajo biti odmaknjene vsaj 2 m od
najbližje točke parcelne meje sosednje parcele; odmik je lahko manjši,
če s tem soglaša lastnik sosednje parcele. |
(8) Manjši
odmiki od zgoraj določenih morajo biti utemeljeni z dokazili in soglasji
lastnikov sosednjih zemljišč. |
(9) Lega
objektov v območju naselij, ki so varovana s predpisi o varstvu kulturne
dediščine, mora bit podrejena varstvenemu režimu oziroma pogojem
pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
|
3.1.5.2
Odmiki objektov |
|
82. člen |
(splošni
pogoji glede odmikov objektov od tras GJI) |
(1) Odmiki
novih objektov od tras javne gospodarske infrastrukture morajo biti v
skladu s predpisi in tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezno vrsto
infrastrukture. Pogoje za odmike novih objektov in drugih posegov v
prostor gospodarske javne infrastrukture in varovanih koridorjih GJI
določijo upravljavci v okviru projektnih pogojev in soglasja k posegu. |
(2) Lokalne vodovode in cevovode za odpadno vodo je dovoljeno graditi do
parcelne meje, kolikor to ni v nasprotju z ostalimi določili tega
odloka. |
|
83. člen |
(pogoji
glede odmikov objektov od tras prometne infrastrukture) |
(1) V
Občini Slovenske Konjice poteka obstoječa avtocesta, odsek A1, odsek
Hoče–Arja vas. Varovalni pas avtoceste je 40 m od cestnega roba na vsako
stran. Vse posege v varovalni pas avtoceste je možno izvajati le po
predhodnem soglasju upravljavca. Prav tako se pri načrtovanju novih
ureditev zagotavlja 7 m odmik od vsakega roba cestnega sveta zaradi
širitve avtoceste. Posegi ne smejo biti v nasprotju z koristmi
avtoceste, ne smejo prizadeti varovanja avtoceste in prometa na njej,
širitve, prihodnjega razvoja in videza avtoceste. |
(2) Odmiki
novih objektov od javnih cest morajo biti usklajeni s pogoji iz zakona o
cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest in gozdnih prometnic praviloma
ne smejo biti manjši od 4 m. V naseljih, kjer se je potrebno prilagajati
obcestni zazidavi, so ti odmiki lahko manjši, za kar pa je potrebno
pridobiti soglasje upravljavca ceste. |
(3) Varovalni pas železniške proge je 108 m levo in desno od osi
skrajnega roba tira. Za vsako novogradnjo v varovalnem pasu železniške
proge je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje s strani
upravljavca javne železniške infrastrukture. |
(4) Preko
območja OPN potekajo zračne poti, zato je pri načrtovanju potrebno
upoštevati Zakon o letalstvu, predvsem določila povezana z ovirami za
zračni promet. Med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije,
naprave, drevje, zvišanje okoliškega terena, poglobitve terena za ceste,
kanale in podobno. Nadmorska višina referenčne točke letališča je 274,03
m. Zunaj cone letališča štejejo za ovire: |
– v krogu
s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti, instalacije in
naprave, ki so višje kot 100 m ali višje kot 30 m in se nahajajo na
terenu, ki je več kot 100 m višje od referenčne točke letališča; |
– objekti,
instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke in
so višji kot 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se
vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m; |
– vsi
objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in
soteskami po dolžini več kot 75 m. |
Pri
graditvi, postavitvi ali zaznamovanju objektov, ki bi s svojo višino
lahko vplivali na varnost zračnega prometa je potrebno predhodno
pridobiti ustrezno soglasje Javne agencije za civilno letalstvo RS k
lokaciji oziroma izgradnji, objekt pa je potrebno označiti v skladu z
veljavnimi predpisi. |
|
84. člen |
(pogoji
glede odmikov objektov od območij za potrebe obrambe) |
(1) Ožji
okoliš znaša 1000 m od območij za potrebe obrambe. Za vsako novogradnjo
ali nadzidavo katere višina nad terenom presega 18 m v ožjem okolišu
območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi je
potrebno pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo. |
(2) Širši
okoliš znaša 2000 m od območij za potrebe obrambe. Za vsako novogradnjo
ali nadzidavo katere višina nad terenom presega 25 m v širšem okolišu
območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi je
potrebno pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo.
Določba ne velja v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z
antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, ki se nahajajo izven naselij na
vzpetinah. |
|
85. člen |
(varovalni
pas sistemov elektrike in pogoji glede odmikov objektov od tras
energetske infrastrukture) |
(1) Varovalni pas sistemov elektrike je zemljiški pas ob
elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi
objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na
obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti
od vodov in objektov tega omrežja. |
(2) Širina
varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od
osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali
transformatorske postaje in znaša: |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10 m; |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m; |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno
20 kV 10 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m; |
– za
nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m; |
– za
razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje
napetosti 2 m. |
(3) V
varovalnem pasu daljnovodov, kablovodov in RTP je dovoljeno graditi samo
objekte katere dovoljuje področna zakonodaja. Pogoje, pod katerimi se
smejo graditi drugi objekti, naprave v varovalnem pasu sistemov
elektrike, in pogoje, pod katerimi se smejo izvajati dela na območju
varovalnih pasov sistemov elektrike, predpiše minister, pristojen za
energijo. |
(4) V
Občini Slovenske Konjice potekajo naslednji objekti in naprave za
razdeljevanje in prenos električne energije: |
– RTP
Slovenske Konjice, |
– DV 1x400
kV Mihovce–Podlog, |
– DV 2x110
kV Slovenske Konjice–Selce, |
– DV 2x110
kV Slovenska Bistrica–Slovenske Konjice, |
– DV 220
kV Cirkovce–Podlog, |
– obstoječi in predvideni daljnovodi 20 kV s pripadajočimi
transformatorskimi postajami. |
(5) V vseh
EUP, v katerih so oziroma se križajo varovalni pasovi
elektroenergetskega omrežja so dopustni le posegi, ki so skladni z
veljavnimi predpisi s tega področja pod pogoji pristojnega upravljavca. |
(6) V
Občini Slovenske Konjice se nahaja prenosni plinovod R21A, od POČP
Šmarje pri Jelšah do MRP Slovenske Konjice in merilno regulacijska
postaja Slovenske Konjice ter trasa načrtovanega prenosnega plinovoda
R21AZ. |
(7) Varovalni pasovi za prenosni sistem zemeljskega plina znašajo: za
prenosni plinovod 130 m, 65 m levo in 65 m desno od osi; za MPR
plinovoda 65 m od ograje; za kompresorsko postajo 100 m od ograje. Vsi
posegi v varovalni pas so možni le ob izdanih pogojih in soglasju
upravljavca prenosnega plinovoda. |
|
86. člen |
(pogoji
glede odmikov objektov od robov območij, ki po rabi niso stavbna
zemljišča) |
(1) Pri
načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj in posegov v prostor je
potrebno zagotoviti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma
gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh in cestah
oziroma urediti predhodno nadomestne poti. |
(2) Novi
objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj za eno sestojno
višino odraslega gozdnega drevja. Višino odraslega gozdnega drevja na
lokaciji določi Zavod za gozdove Slovenije v okviru izdaje projektnih
pogojev k posegu. V primeru, da predpisanega odmika od gozdnega roba ni
mogoče zagotoviti mora investitor skleniti z lastnikom mejne gozdne
površine pisni dogovor o ukrepanju in odgovornostih v primeru ogrožanja
novega objekta. Krčitev mejne gozdne površine zaradi izgradnje novega
objekta načeloma ni dovoljena, če se s krčitvijo zagotavlja doseganje
zahtevanega odmika. |
(3) Pri
načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj in posegov v prostor je
potrebno upoštevati odmike od vodotokov, ki so določeni od meje vodnega
zemljišča celinskih voda. Priobalno zemljišče sega od meje vodnega
zemljišča, in sicer: |
– vodotoki
1. reda v naselju 15 m, zunaj naselja najmanj 40 m; |
– pri vseh
ostalih vodotokih oziroma vodotokih 2. reda 5 m. |
Na vodnih
in priobalnih zemljiščih ni dovoljeno posegati v prostor razen za
izjeme, ki jih določa zakon s področja upravljanja z vodami. |
(4) Za
objekte, ki so navedeni v točkah b), c), č) in d) drugega odstavka 76.
člena tega odloka, je pri umeščanju v prostor potrebno upoštevati odmik
4 m od meje sosednjega zemljišča; s soglasjem lastnika sosednjega
zemljišča je odmik lahko manjši. |
|
3.1.6
Velikost in oblikovanje objektov in
posegov v prostor |
|
87. člen |
(kriteriji
za velikost in oblikovanje) |
(1) Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt na parceli namenjeni
gradnji. |
(2) Prosto
stoječi objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim
objektom. |
(3) Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih stavb, ki se med seboj
stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom. |
(4) Enostanovanjska stavba je objekt, od katerega se vsaj polovica
uporabne površine uporablja za prebivanje v obsegu enega stanovanja in
je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih
stavb; v objektu je lahko do 40 % BTP, ki so namenjene za okolje
nemoteči poslovni dejavnosti. |
(5) Večstanovanjska stavba je objekt, od katerega se vsaj polovica
uporabne površine uporablja za prebivanje v obsegu dveh ali več
stanovanj, s skupnimi prostori. |
(6) Nestanovanjske stavbe so objekti kot so glede na namen določeni v
enotni klasifikaciji vrst objektov. |
(7) Bruto
tlorisna površina (BTP) stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z
zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino nad 2,20 m. |
(8) Parcela namenjena gradnji je zemljiška parcela oziroma več
zemljiških parcel ali njihovih delov na katerih je zgrajen objekt,
oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom
namenjena za graditev. |
(9) Faktor
izrabe parcele (FI) je razmerje med BTP objekta in površino pripadajoče
parcele namenjene gradnji. |
(10) Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh
objektov na parceli in celotno površino parcele namenjene gradnji. |
(11) Odprte bivalne površine (OBP) so, v okviru parcele namenjene
gradnji, zelene ali tlakovane površine, ki so namenjene zunanjemu
bivanju in ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine
(dovoz, dostop, parkirišče, prostor za ekološki otok). |
(12) Nižinska lega objekta je lega na zemljiščih, kjer je nadmorska
višina pod 400 m; višinska lega objekta je lega na zemljiščih, kjer je
nadmorska višina nad 400 m. |
|
88. člen |
(splošni
pogoji za velikost in oblikovanje) |
Novogradnje, dozidave in nadzidave vseh vrst stavb se morajo prilagajati
okoliškim stavbam po naslednjih elementih, kadar so le-ti v prostoru
ugotovljeni kot značilnost: |
– gradbenih linijah in gradbenih mejah, |
– zasnovi
izrabe zemljišč, |
– tlorisni
površini in višini, gradbenih linijah in gradbenih mejah, |
– obliki
arhitekturnih elementov in streh in |
– videzu
gradbenih materialov, ki so uporabljeni za strehe in fasade. |
|
89. člen |
(pogoji za
izkoriščenost parcel namenjenih gradnji glede na PNRP) |
Pri
načrtovanju stavb in posegov v prostor je za določanje velikosti stavb
in prostorskih ureditev na parceli namenjeni gradnji potrebno upoštevati
faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin, ki
so določeni za območja posameznih PNRP in so naslednji: |
PNRP |
|
|
|
|
oznaka |
pretežna raba |
FI/največ |
FZ/največ |
delež OBP/najmanj |
SS
|
stanovanjske površine/enostanovanjske |
1,0 |
0,4 |
20 % |
SS
|
stanovanjske površine/večstanovanjske |
1,2 |
0,4 |
20 % |
SB
|
stanovanjske površine za posebne namene |
1,0 |
0,4 |
30 % |
SK
|
stanovanjske površine podeželskega naselja |
0,4 |
0,4 |
30 % |
SP
|
površine počitniških hiš |
0,6 |
0,4 |
40 % |
CU
|
osrednja območja centralnih dejavnosti |
1,6 |
0,6 |
-
|
CD
|
druga območja centralnih dejavnosti |
1,6 |
0,6 |
-
|
IG
|
gospodarske cone |
2,4 |
0,8 |
-
|
IK
|
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
1,2 |
0,8 |
-
|
BT
|
površine za turizem |
1,2 |
0,6 |
-
|
BD
|
površine drugih območij |
2,0 |
0,8 |
-
|
BC
|
športni centri |
1,2 |
0,6 |
-
|
A
|
površine razpršene poselitve |
0,4 |
0,4 |
30 % |
A
|
površine razpršene poselitve v UN1, UN2, UN3 |
0,6 |
0,4 |
30 % |
|
90. člen |
(enostanovanjske stavbe) |
(1) Za
velikost in oblikovanje novih samostojnih enostanovanjskih stavb je
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
– Tloris:
podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5); na strmejših legah mora
biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so
izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta
ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah. |
– Višinski
gabarit: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma prilagojeno
višinskim gabaritom na sosednjih stavbah z enako namembnostjo; pri
podkletenih stavbah je klet lahko vkopana v celoti (okna opremljena s
svetlobniki za zagotovitev prezračevanja in delne osvetlitve) ali le
delno vkopana (okna nad terenom); na strmejših legah je običajno ena
daljša stranica kleti v celoti vkopana v strmino. |
– Fasade:
oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz
funkcije stavbe in se prilagajata sosednjim (kvalitetno oblikovanim)
stavbam; barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih. |
– Streha:
priporočena simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma
prilagojena streham na sosednjih stavbah; smer slemena mora biti
vzporedna z daljšo stranico stavbe; dovoljena je izvedba zaključkov
streh s čopi in izvedba frčad tam, kjer je to značilnost na strehah
obstoječih sosednjih stavb; strehe nad izzidki morajo biti oblikovane
enako kot nad osnovnim delom stavbe, pri tem pa niso dovoljene stožčaste
oblike streh; strešna kritina je v nižinskih legah opečna oziroma
finalno opečne barve (v primeru drugega materiala), z barvo in
materialom se mora prilagajati sosednjim obstoječim stavbam, v višinskih
legah pa temna. |
(2) Za
velikost in oblikovanje dozidav k samostojnim enostanovanjskim stavbam
je potrebno poleg določil tega odloka za dopustno izrabo prostora in
lego objektov upoštevati naslednje pogoje: |
– prizidani del mora biti funkcionalno povezan z obstoječo stavbo, lahko
tudi kot zaključena stanovanjska enota s svojim vhodom, s pogojem, da s
tlorisno površino ne presega: |
– 60 %
tlorisne površine obstoječe stavbe v primeru, da je ta manjša od 130 m2, |
– 40 %
tlorisne površine obstoječe stavbe v primeru, da je ta večja od 130 m2; |
– višinski
gabarit je lahko le enak osnovni stavbi ali nižji; |
– streha:
naklon in kritina usklajena s streho osnovne stavbe. |
(3) Za
velikost in oblikovanje nadzidav samostojnih enostanovanjskih stavb je
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
– nadzidava je mogoča, če novi gabarit ne bo presegal višin sosednjih
najvišjih stanovanjskih stavb; |
– v
oblikovanju se mora podrejati obstoječi zazidavi. |
|
91. člen |
(večstanovanjske stavbe – splošni pogoji) |
(1) Za
oblikovanje večstanovanjskih stavb veljajo enaki pogoji oblikovanja kot
za samostojne enostanovanjske stavbe s tem, da se upoštevajo posebni
pogoji glede višinskega gabarita, ki ne sme presegati gabaritov na
sosednjih stavbah z enako namembnostjo. |
(2) Za
velikost in oblikovanje večstanovanjskih stavb, ki se gradijo kot
strnjena gradnja, je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
– zazidalna zasnova: strnjena gradnja stavb je lahko zasnovana
horizontalno (vrstne hiše) na ravnih terenih ali vertikalno (terasne
hiše) na strmih terenih, pri čemer se hiša smatra kot ena stanovanjska
enota. Strnjena gradnja ne sme presegati števila štirih hiš, oziroma
skupne horizontalne dolžine vrstnih hiš do 30 m ali vertikalnega
gabarita terasnih hiš do 15 m; |
– višinski
gabarit: pri vrstnih hišah praviloma klet, pritličje in izkoriščeno
podstrešje; pri terasnih hišah: stanovanjske enote zasedajo priporočeno
eno etažo; |
– projektna dokumentacija: strnjena gradnja stavb se po tem odloku šteje
kot gradnja ene stavbe, zato je potrebno projektno dokumentacijo
izdelati za vse stanovanjske enote hkrati, prav tako je potrebno
zgraditi vse stanovanjske enote hkrati. |
|
92. člen |
(večstanovanjske stavbe – rekonstrukcije fasad) |
Pri
rekonstrukcijah fasad večstanovanjskih objektov je za spremembo videza
fasade oziroma za zagotavljanje poenotenega videza fasade potrebno, v
postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo, pridobiti
soglasje arhitekta ali projektivnega biroja, ki je avtor prvotnega
projekta za večstanovanjski objekt. |
|
93. člen |
(nestanovanjske stavbe) |
Pri
oblikovanju nestanovanjskih stavb je priporočeno upoštevanje splošnih
pogojev za velikost in oblikovanje iz 88. člena tega odloka, če to
omogočajo tudi zahteve, ki izhajajo iz funkcije stavbe. V primeru
velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase
ali ustrezno členiti fasadne elemente. |
|
94. člen |
(posebni
pogoji za nestanovanjske kmetijske stavbe) |
(1) Gospodarski objekti za potrebe kmetijstva so lahko samostojni ali
prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem. |
(2) Gospodarski objekti (gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašče,
strojne lope, in podobno) so podolgovatega tlorisa s tem, da skupna
dolžina ne sme presegati 30 m. Objekti so lahko enoetažni z možnostjo
izvedbe izkoriščenega podstrešja, pri čemer višina slemena ne sme
presegati 12 m od najnižje točke na terenu oziroma mersko ne sme
presegati širine objekta. Streha mora biti simetrična dvokapnica z
naklonom strešin 30° do 45° ter kritino v temnordeči, opečni barvi
(priporočeno v nižinskih legah) ali temno sivi barvi (priporočeno v
višinskih legah). Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena izvedba
nadstrešnic, ki morajo biti po obliki in izvedbi prilagojeni podobnim
bližnjim obstoječim objektom. Gospodarski objekti za rejo živine
(hlevi), kjer so zaradi tehnologije reje potrebne večje dimenzije od
prej navedenih, so lahko oblikovani glede na tehnološke potrebe.
Določilo velja le za tiste objekte, ki bodo načrtovani na zemljiščih
izven zavarovanih območij varstva kulturne dediščine. |
(3) Za
velikost in oblikovanje zidanic ali vinskih kleti veljajo naslednji
pogoji: |
– Tloris:
priporočeno podolgovata tlorisna zasnova z zazidano površino največ 42 m2;
za investitorje, ki jim velikost intenzivnega nasada presega 30 arov, se
velikost objekta določi po potrebi glede na pridelavo; daljša stranica
je priporočeno vzporedna s terenskimi plastnicami. |
– Višinski
gabarit: klet in izkoriščeno podstrešje za vinsko klet, ali klet in
etaža brez izkoriščenega podstrešja za zidanico. |
– Fasade:
oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz
funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom;
barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih. |
– Streha:
priporočeno simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma
prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti
vzporedna z daljšo stranico objekta; strešna kritina mora biti v
temnordeči, opečni barvi. |
(4) Gnojne
jame in gnojišča morajo biti vodotesne, brez odtoka, redno praznjene in
ustrezno vzdrževane. |
(5) Pomožne kmetijsko-gozdarske stavbe (ki so namenjene kmetijski
pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju in niso namenjeni
prebivanju) sov leseni izvedbi, pritlični s kapno lego do višine največ
2,6 m, naklon strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih,
kritina priporočeno temnordeče, opečne barve (priporočeno v nižinskih
legah) ali temno sive barve (priporočeno v višinskih legah). Za kmečke
lope, ki se opredeljujejo kot nezahtevni objekt, se dovoljuje izvedba
tudi v kovinski konstrukciji tudi z višjo kapno lego od 2,6 m in z
naklonom strehe 5° do 20°. |
(6) Čebelnjaki so priporočeno leseni, pritlični s kapno lego do višine
največ 2,6 m, naklon strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih
objektih, enako velja za kritino, ki mora biti temnordeče, opečne barve
(priporočeno v nižinskih legah) ali temno sive barve (priporočeno v
višinskih legah). V čebelnjaku so lahko površine panjev, čebelarska
delavnica in priročna skladišča. Objekt ne sme biti podkleten. |
(7) Za
oblikovanje kozolcev je potrebno upoštevati naslednje kulturnovarstvene
usmeritve: Tloris najznačilnejšega dvojnega kozolca (toplarja) mora biti
podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:2 (npr. kozolec na 3 okna).
Širina toplarja mora biti od 8 do 9 m. Višina kapne lege mora biti
najmanj 10 m, naklon dvokapne strehe pa 40° do 45°. Kozolec je lahko
opažen le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne late. |
|
95. člen |
(pogoji za
nezahtevne in enostavne objekte – pomožni objekti) |
(1) Za
določanje vrst nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati
določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje. |
(2) Za
nezahtevne in enostavne objekte veljajo naslednji pogoji, kolikor niso v
nasprotju z ostalimi določili tega odloka: |
a)
Namembnost: |
– Enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju. |
– Namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje
namembnost obstoječe pozidave. |
– Namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme ovirati ali biti
v nasprotju s prevladujočo dovoljeno dejavnostjo oziroma z dodatno
dovoljeno dejavnostjo, ki jo za območje, v katerega se umeščajo
enostavni in nezahtevni objekti, dovoljuje podrobna namenska raba
prostora. |
b)
Oblikovanje: |
– Enostavni in nezahtevni objekti naj s svojo velikostjo, umestitvijo v
prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne
kvarijo splošnega videza prostora in naj v prostoru ne izstopajo. |
– V
primeru dopolnitve obstoječe pozidave naj z oblikovnimi značilnostmi ne
odstopajo od že zgrajenih objektov oziroma naj sledijo kvalitetnim
lastnostim zgrajenih objektov. |
– Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti podrejeno
osnovnemu objektu tako, da ne smejo izkazovati dominantnega položaja
(velikost, materiali, strešne konstrukcije in kritine) v odnosu do
osnovnega objekta. |
– Priporočeno je, da so strehe enostavnih in nezahtevnih objektov
oblikovno skladne s strehami obstoječih objektov. Pri nadstrešnicah
(parkirni prostor, vhod v objekt in podobno) so dovoljene so tudi
izvedbe položnejših streh (naklon min. 5°) ali ločnih streh. |
|
96. člen |
(oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoč promet) |
(1) Pri
novo gradnjah ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov
morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta,
pri čemer je potrebno upoštevati namembnost objekta in PIP, ki veljajo
za območje PNRP v kateri se nahaja parcela namenjena gradnji. Parkirne
površine je potrebno zagotoviti tako za stanovalce kakor tudi za
zaposlene in obiskovalce. |
(2) Površine za mirujoč promet je treba zagotoviti v okviru parcele
namenjene gradnji. Če na parceli namenjeni gradnji ni tehničnih ali
prostorskih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest
(PM), je mogoče manjkajoče PM zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih
ali zasebnih površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200 m in če
je omogočena njihova trajna uporaba, kar je potrebno dokazati z
ustreznim dokumentom. V primeru skupnega parkirišča za objekte z
različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem
parkiranju. |
(3) Ustrezno število parkirnih mest za posamezne objekte in prostorske
ureditve je potrebno določiti v projektni dokumentaciji za objekt ali
prostorske ureditve skladno s predpisi oziroma normativi, ki urejajo to
področje. Ne glede na to, se za navedene vrste dejavnosti v objektih s
tem odlokom zahteva zagotovitev naslednjega najmanjšega števila PM: |
– stanovanjski objekt: 2 PM na stanovanje, |
– več
stanovanjski objekt: 1,5 PM na stanovanje, |
– strnjena
gradnja: 2 PM na stanovanje, |
– poslovni
prostori/pisarne: 1 PM na 30 m2 neto površine, |
– poslovni
prostori z obiskom strank: 1 PM na 20 m2 meto površine, |
– gostinski lokal: 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na tekoči meter točilnega
pulta vendar najmanj 5 PM, |
– trgovski
lokal: 1 PM na 40 m2 koristne prodajne površine vendar
najmanj 2 PM, |
– delavnice za servis motornih vozil: 6 PM na 1 popravljalno mesto, |
– avto
pralnice: 5 PM na eno pralno mesto, |
– stavbe
za zdravstveno oskrbo: 1 PM na 30 m2 uporabne površine ter
prostor za reševalna vozila, |
– za
ostale dejavnosti se število PM določi v skladu s predpisi. |
Pri
določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno
zagotoviti zahtevano število PM za invalide. |
|
97. člen |
(ureditev
okolice objektov) |
(1) Ograje
je načeloma možno postavljati tam, kjer so okoliška zemljišča pretežno
že urejena na podoben način. Kot ograja je priporočena lesena ali živa
meja oziroma ograja oblikovana ob upoštevanju pogojev iz Uredbe o vrstah
objektov glede na zahtevnost. Živa meja mora biti zasajena z avtohtonimi
vrstami grmovnic; neavtohtone vrste (ciprese, kleki in podobno) niso
dovoljene. |
(2) Višinske razlike terena je priporočeno premoščati s travnatimi
brežinami. Gradnja opornega zidu višjega od 1 m je dovoljena le zaradi
geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je treba izvesti v
kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. V primeru postavitve opornih
zidov morajo biti le-ti obdelani z naravnimi materiali in intenzivno
ozelenjeni z avtohtono vegetacijo. |
(3) Dostopne poti in zunanje površine je potrebno oblikovati tako, da se
čim bolj prilagajajo terenu. Okolica objekta oziroma zelene površine na
parceli se lahko zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo. |
(4) Postavitev ograj za obore za divjad in ograj za pašo domače živine
je dovoljena na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag za poseg v
prostor, ki morajo biti usklajene s pogoji nosilcev urejanja prostora. |
|
3.1.7
Pogoji in merila za parcelacijo |
|
98. člen |
(pogoji in
merila za parcelacijo) |
(1) Pri
določanju velikosti in oblike parcel namenjenih gradnji je treba
upoštevati: |
– namembnost, velikost in zmogljivost objekta na parceli s potrebnimi
površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovoz in dostop, parkirna
mesta, utrjene zunanje bivalne površine, zelene površine, pri čemer se
površine za otroška igrišča in ozelenjena parkirišča se ne štejejo v
zelene površine); |
– dopustno
izrabo in PIP, ki veljajo za območje namenske rabe v katerem se nahaja
parcela namenjena gradnji; |
– krajevno
značilno parcelacijo, če je to opredeljeno s posebnimi pogoji tega
odloka; |
– zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjih objektov, vpliv
bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti. |
(2) V
primeru, da velikost razpoložljivega zemljišča ne zagotavlja normalnega
funkcioniranja objekta oziroma ni omogočeno oblikovanje parcele
namenjene gradnji ob upoštevanju vseh navedenih pogojev, gradnja objekta
ni dovoljena. |
(3) Na
stavbnih zemljiščih je delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih
parcel namenjenih gradnji možna, kadar se s parcelacijo lahko oblikuje
več parcel namenjenih gradnji. Pri taki delitvi zemljiških parcel je
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
– vse
pogoje iz prvega odstavka tega člena; |
– v
okvirnih območjih naselij, kjer je PNRP opredeljena kot SS ali CU je
najmanjša velikost novo oblikovane parcele namenjene gradnji za gradnjo
enostanovanjske hiše najmanj 400 m2 do največ 900 m2; |
– v
območjih, kjer je PNRP določena kot SK, SP ali A je najmanjša velikost
novo oblikovane parcele namenjene gradnji za gradnje enostanovanjske
hiše najmanj 400 m2 oziroma je priporočeno, da ne presega
1000 m2; |
– na
strmejših in reliefno zahtevnejših legah ter ob območjih gozdnih
zemljišč, kjer je težje izpolniti pogoje za odmike objekta, je lahko
velikost parcele namenjene gradnji za stanovanjski objekt tudi do enkrat
večja; |
– za
namene stanovanjske gradnje večstanovanjskih objektov in strnjene
gradnje se velikost parcele namenjene gradnji določi glede na predvideno
število stanovanjskih enot ter ob upoštevanju vseh drugih določil tega
odloka; |
– za druge
objekte se velikost parcele namenjene gradnji določi ob upoštevanju
zahtev, ki jih narekuje namembnost objekta. |
(4) V
tretjem odstavku tega člena navedena določila o najmanjših velikostih
parcel namenjenih gradnji ne veljajo za že obstoječe manjše parcele. Ne
glede na določila tega člena je delitev parcel možna za potrebe gradnje
infrastrukture. |
(5) Za
obstoječe objekte, ki še nimajo določene velikosti parcele namenjene
gradnji, se kot osnova za določitev objektu pripadajoče parcele
namenjene gradnji upoštevajo v tem členu navedena pravila. |
|
3.1.8
Gospodarska javna infrastruktura in
grajeno javno dobro ter pogoji priključevanja |
|
99. člen |
(splošni
pogoji priključevanja na GJI) |
(1) Vsi
objekti morajo biti priključeni na obstoječo oziroma na novo zgrajeno
omrežje in naprave gospodarske javne infrastrukture v skladu s pogoji
upravljavcev. Investitor je dolžan poskrbeti za opremljanje stavbnega
zemljišča z GJI pred začetkom gradnje objekta. Izjemoma je začetek
gradnje dovoljen prej, če investitor z ustreznimi listinami izkaže, da
bo zemljišče opremljeno z GJI najkasneje v enem mesecu po začetku
posegov na zemljišču. |
(2) Območja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno
GJI, ki obsega cestno prometno omrežje, kanalizacijsko omrežje s
čiščenjem, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave
za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje
komunalnih odpadkov. |
(3) Opremljanje z GJI mora biti izvedeno na način, ki zagotavlja
ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim
zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje
ogroženosti ipd.). |
|
100. člen |
(promet) |
(1) Novo
gradnja objektov, posegi na obstoječih objektih in drugi posegi in
ureditve niso možni, če ni zagotovljen dovoz in dostop do zemljišča, na
katerem je predviden poseg. Interni dovozi in pristopi morajo biti
navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in
priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za
upravljanje cest. |
(2) Dovozi
in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne
ovira ali ogroža promet, da je zagotovljena prometna varnost in da se ne
poškoduje cesta in cestni objekti. Na javno cesto naj se priključuje več
objektov skupno. Priključki se uredijo skladno s pogoji in ob soglasju
upravljavca ceste. |
(3) Slepo
zaključene priključne ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne
širine za obračanje komunalnih vozil. Vsaka parcela namenjena gradnji
mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila. V primeru
ureditve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor za to
zagotovljeno služnost. |
(4) Na
cestah Zbelovo–Loče–Žiče, Žiče–Špitalič–Žička kartuzija, Jernej–Zgornje
Laže, Slovenske Konjice–Spodnje Preloge in Slovenske Konjice–Škalce so
evidentirani odseki cest preko katerih poteka masovna selitev dvoživk v
času razmnoževanja, zato je potrebno v primeru rekonstrukcije teh cest
oziroma pri njihovem vzdrževanju načrtovati ustrezne rešitve in
varstvene ukrepe za neoviran prehod dvoživk na njihovi ustaljenih
selitvenih poteh. |
(5) Za vse
nove cestne povezave in obvoznice, katerih trase bodo potekale skozi ali
ob območjih stanovanj (SS, SK, SB) in centralnih dejavnosti (CU, CD) je
potrebno pridobiti strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo
ministrstva za ocenjevanje hrupa v okolju, pri čemer je potrebno
smiselno upoštevati določila Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v
okolju. |
(6) Pri
načrtovanju ureditev za letališče Senožet in za helioporte je potrebno
upoštevati usmeritve za ohranjanje narave, ki so navedene v 200. in 203.
členu tega odloka, v okviru usmeritev za OPPN za območje MOEUP OP12/056
(letališče Senožet). |
|
101. člen |
(oskrba s
pitno vodo) |
Na območju
Občine Slovenske Konjice morajo biti vsi objekti priključeni na javni
vodovod pod pogoji, ki jih izda upravljavec javnega vodovodnega sistema.
Za objekte na področjih, kjer dejanska priključitev ni možna ali
smiselna, je potrebno vodooskrbo urediti na drugačen ustrezen način. Pri
vseh posegih je potrebno upoštevati veljavni občinski odlok, ki ureja
oskrbo s pitno vodo. Za vsako detajlnejšo izdelavo prostorskih aktov
mora investitor pridobiti pri upravljavcu javnega vodovoda podatke o
poteku tras vodovodnih odsekov in jih upoštevati pri načrtovanju. Pred
pričetkom gradbenih del je potrebno pri upravljavcu javne infrastrukture
naročiti zakoličbo obstoječega vodovodnega omrežja in nadzor med
gradnjo. |
|
102. člen |
(oskrba s
požarno vodo) |
(1) V
skladu s predpisi je potrebno graditi in obnavljati ustrezno hidrantno
omrežje za požarno zaščito naselij. Vodovodno omrežje mora biti
dimenzionirano tako, da bo nudilo zadostno količino vode za požarno
zaščito, omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov in zagotavljalo
predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in
drevja. |
(2) Na
območjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne
rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene
oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki dopuščajo
odvzem požarne vode, ob pogojih, ki jih določita skrbnik vodotoka in
pristojna občinska služba. |
|
103. člen |
(zbiranje,
odvajanje in čiščenje odpadnih vod) |
(1) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti usklajeno z veljavnimi
predpisi. Na območju Občine Slovenske Konjice morajo biti vsi objekti
priključeni na javni kanalizacijski sistem pod pogoji, ki jih izda
upravljavec javnega kanalizacijskega sistema. Na območjih, kjer ni možno
zagotoviti javne kanalizacije se gradijo male komunalne čistilne naprave
z zmogljivostjo do 50 PE. Gradnja nepretočnih greznic se načrtuje na
območjih, kjer ponikanje ni dovoljeno. |
(2) Za
gradnjo objektov, zbiranje in odvajanje ter čiščenje odpadnih vod,
morajo investitorji pridobiti pri upravljavcu javne kanalizacije
projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji oziroma soglasje
za priključitev objekta na javno kanalizacijo. Pred pričetkom gradbenih
del je potrebno pri upravljavcu javne infrastrukture naročiti
zakoličenje obstoječega kanalizacijskega omrežja in nadzor med gradnjo. |
(3) Pri
načrtovanju in gradnji malih čistilnih naprav je potrebno upoštevati
določila veljavne Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz
malih komunalnih čistilnih naprav. Komunalno odpadno vodo iz male
komunalne čistilne naprave je dovoljeno odvajati posredno v podzemno
vodo, razen na območju, ki je najožje vodovarstveno območje po
predpisih, ki urejajo vode ali ožje ali širše vodovarstveno območje, če
tako odvajanje komunalne odpadne vode prepoveduje predpis, ki ureja na
teh območjih vodovarstveni režim (vsi posegi na dveh vodovarstvenih
območjih na območju Konjiške gore in vodovarstvenem območju na južnem
območju Zbelovske gore). Pri načrtovanju komunalnih čistilnih naprav je
potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti
konkretnega vodotoka. |
(4) Skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12) se: |
a) odpadne
vode razvrščajo kot: |
– padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih
padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom
prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen če
gre za površine iz tretje vrstice spodnje alineje; |
– industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji,
obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku
ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi: |
– odpadna
voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti; |
– mešanica
industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z
obema, če gre za komunalno ali padavinsko odpadno vodo, ki nastaja na
območju iste naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku
odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode; |
– odpadna
voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo,
skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih
površin ob teh objektih in napravah; |
– hladilna
odpadna voda; |
b)
razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode je odvajanje padavinske
odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih
površin objektov s prelivanjem čez njihove mejne robove ali preko
posamičnih iztokov ali preko jarkov za zbiranje in odvajanje padavinske
odpadne vode s teh površin. |
(5) Odvajanje padavinskih voda z okvirnih območij naselij mora biti
načrtovano in izvedeno v skladu s predpisi s področja upravljanja z
vodami tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih
voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred končnim iztokom v kanalizacijo oziroma
površinske odvodnike (na primer z zatravitvijo ob objektih, s travnimi
ploščami ali tlakovci na parkiriščih in pohodnih površinah zunanjih
ureditev, z zadrževalnimi bazeni, suhimi zadrževalniki in podobno). |
(6)
Komunalno odpadno vodo ali industrijsko odpadno vodo ali mešanico obeh
je prepovedano odvajati v greznico ali jo v njej obdelovati. Komunalno
odpadno vodo je dovoljeno zbirati v nepretočni greznici le izjemoma in
to le na območjih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni
čistilni napravi tehnično ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja
odpadne vode v vode ali zaradi posebnih razmer, ki lahko negativno
vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave, kot so posebne
geografske razmere ali nestalno naseljene stavbe. Gradnja nepretočne
greznice se dovoli le, če iz strokovnega mnenja pooblaščenca za
izvajanje obratovanja odpadnih vod izhaja, da čiščenje odpadnih vod v
mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo. Obvladovanje
greznic mora biti usklajeno z določili veljavne Uredbe o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. |
(7)
Komunalno, industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je
prepovedano odvajati v podzemne vode, če gre za: |
a) neposredno odvajanje ali |
b) posredno odvajanje na: |
– najožjih
vodovarstvenih območjih, |
– ožjih
ali širših vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki
urejajo vodovarstveni režim na teh območjih, ali |
–
prispevnih območjih naravnih jezer, razen presihajočih jezer. |
(8) Padavinsko odpadno vodo, razen padavinske odpadne vode s streh
objektov, je prepovedano odvajati čez posamične iztoke: |
– neposredno v podzemne vode, |
– posredno
v podzemne vode na vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi,
ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih, |
– neposredno v stoječe celinske površinske vode, |
– neposredno v tekoče celinske površinske vode, ki so kopalne vode ali
vodotoki na vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki
urejajo vodovarstveni režim na teh območjih. |
(9) Tehnološke odpadne vode morajo biti pred iztokom očiščene do
predpisane stopnje. Industrija, obrtne in druge dejavnosti pri katerih v
skladu z določili s področja odpadnih voda nastajajo industrijske
odpadne vode, morajo na svojem zemljišču in na svoje stroške zagotoviti
tolikšno čiščenje industrijskih odpadnih vod, da bodo te ustrezale
zahtevam za izpust v javno kanalizacijo ali vodotok kot to predpisuje
zakonodaja s področja odpadnih voda. |
(10) Ravnanje s padavinskimi odpadnimi vodami mora biti usklajeno z
določili veljavne Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (omejitve v zvezi s
ponikanjem, zahteve v zvezi s čiščenjem). Odvajanje padavinskih voda se
uredi na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok
padavinskih voda z urbanih površin. |
(11) Ravnanje s padavinskimi odpadnimi vodami iz javnih cest mora biti
usklajeno z določili veljavne Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju
padavinske vode z javnih cest. |
(12) Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po
določilih Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni
list SRS, št. 10/85 in Uradni list RS, št. 67/02). |
|
104. člen |
(oskrba z
energijo) |
(1) Pri
graditvi novih stavb, pri katerih uporabna tlorisna površina presega
1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, pri katerih uporabna
tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem
oskrbe z energijo, je treba izvesti študijo izvedljivosti alternativnih
sistemov oskrbe z energijo. |
(2) Priključitev novih objektov na električno omrežje je dovoljena le v
skladu s pogoji upravljavca. |
(3) Pri
načrtovanju in gradnji objektov energetske infrastrukture je potrebno
upoštevati naslednje pogoje s področja ohranjanja narave in varstva
kulturne dediščine: |
– Gradnja
objektov za izrabo sončne energije naj se praviloma umešča na obstoječe
objekte in izven vidno izpostavljenih območij ter izven zavarovanih
območij narave, območij naravnih vrednot in območij biotske
raznovrstnostih. |
– Na
objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev
in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. |
– Na
objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v
vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne
energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar
je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje. |
– Gradnja
elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 110 kV in več ureja
Nacionalni energetski program. Za vse obstoječe enosistemske daljnovode
(DV1x110 kV) je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v
dvosistemske (DV 2x110 kV). Na vseh obstoječih daljnovodih je možno
izvajati vzdrževalna dela v javno korist. |
(4) Izgradnjo priključkov na plinovodno omrežje lahko izvaja le
sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina ali od
njega pooblaščene institucije. Plinomeri se postavijo na mesto in na
način, ki ga določi predstavnik distribucijskega omrežja zemeljskega
plina. Mesto postavitve plinomerov mora biti lahko dostopno za
odčitavanje in nadzor. Plinovodno omrežje, plinske priključke in plinske
inštalacije v posameznih novih objektih je potrebno projektno obdelati v
skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina je
pred gradnjo treba pisno obvestiti za zakoličbo plinovodnega omrežja,
prav tako je k prostorskim aktom potrebno pridobiti mnenje. Pri posegih
nad plinovodno cevjo je potreben stalen nadzor s strani sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. |
|
105. člen |
(komunikacijsko omrežje) |
(1) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežij mobilne telefonije morajo
investitorji upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij,
elektromagnetnega sevanja in graditve. Infrastrukturo mobilne telefonije
je dovoljeno umeščati na vsa območja oziroma objekte z izjemo
stanovanjskih stavb, stavb namenjenih zdravstvu, vzgoji, varstvu in
podobnih stavb na način, da se ne bo zaradi posega zmanjšala kakovost
bivanja v okolici. |
(2) Pri
načrtovanju posegov na območjih telekomunikacijske infrastrukture ali za
potrebe telekomunikacij je potrebno upoštevati naslednje pogoje s
področja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine: |
– umeščanje vodov in objektov v prostor se na objektih in območjih
varstva kulturne dediščine ter zavarovanih območjih narave, območjih
naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnostih, načrtuje tako, da
se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti; vodi naj se praviloma
izvajajo podzemno; |
– objekti,
podzemni in nadzemni daljinski vodi naj se izogibajo vidno
izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom in izjemnim krajinam ter
varovanim objektom in območjem kulturne dediščine. |
|
106. člen |
(odpadki) |
(1) Poslovni objekti, industrija, ustanove so dolžni na svojem zemljišču
na svoje stroške urediti ustrezno dimenzionirane ekološki otok za
zbiranje in odvoz odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev
ekološkega otoka mora zadostiti določilom veljavnega občinskega odloka
za odpadke in omogočiti ločeno zbiranje odpadkov ter ustrezati vsem
sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito
proti vetru. Ekološki otok mora imeti stalno zagotovljen dostop
tovornemu smetarskemu vozilu. |
(2) Investitorji stanovanjskih objektov do dolžni na svojem zemljišču v
neposredni bližini prometnice zagotoviti prostor minimalne površine 2 x
1 m za namestitev posod za ločeno zbranih in preostanek mešanih
komunalnih odpadkov. V stanovanjskih soseskah je potrebno zagotoviti
zbiralnice za zbiranje ločenih frakcij odpadkov. |
|
3.1.9
Varstvo kulturne dediščine |
|
107. člen |
(splošni
pogoji) |
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določiti varstvenih območij dediščine). |
(3) V
nadaljevanju so zapisani splošni varstveni pogoji, usmeritve in
priporočila, ki veljajo za enote kulturne dediščine v vseh EUP. Navedba
enot kulturne dediščine, ki ležijo znotraj posamezne EUP, z morebitnimi
posebnostmi glede pogojev, usmeritev in priporočil, je navedena za vsako
EUP posebej v naslednjih členih tega odloka: |
– za EUP
UN1 v 155. členu, |
– za EUP
UN2 v 163. členu, |
– za EUP
UN3 v 172. členu, |
– za EUP
AP4, AP5 in AP6 v 180. členu, |
– za EUP
OP7, OP8, OP9 in OP14 v 188. členu, |
– za EUP
OP10, OP11, OP12 in OP13 v 198. členu. |
(4) Za
posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in v
vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov
je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine. Soglasje oziroma pogoje pristojnega organa je
potrebno pridobiti tudi za arheološke raziskave, odstranitve arheološke
ostaline in za raziskave in odstranitev dediščine. Kulturno varstveno
soglasje je treba pridobiti tudi za posege za posamezno EUP, če je tako
določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to
območje urejanja. |
(5) Če se
upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov,
neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi
bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti
predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna
javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
(6) Za
poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
(7) Na
objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
– gradnja
novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi
katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta in |
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(8) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(9) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. Čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(10) Na
območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske
ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti, dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(11) Na
območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine je
dopustno le vzdrževanje objektov, rekonstrukcije zgradb, pri čemer se
prostornina ne sme povečati oziroma se lahko poveča do 10 %, če
sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem
soglaša pristojna služba. |
(12) Gradnja novih objektov, dozidave, nadzidave obstoječih objektov
varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine je dopustna le
izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali ni možno
zagotoviti druge rešitve, pri čemer je poseg skladen z varstvenimi
režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje in s tem soglaša pristojen
Zavod za varstvo kulturne dediščine. |
(13) Odstranitve objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediščina
ali kulturni spomenik so dopustne pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. V ta namen mora biti predhodno
pridobljeno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
(14) Na
območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine so
dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– drvarnica: podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev,
dvokapna straha z naklonom 40 do 45 stopinj, v strukturi in barvi, ki
prevladuje v prostoru; |
– garaža; |
– lopa:
možna le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom, potrebna
je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena; |
– nadstrešek: možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega
prostora; |
– rezervoar: potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v
prostor, načeloma naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo; |
– uta
oziroma senčnica: potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v
prostor, biti mora lesena; |
– ograja:
ni prisotna v naselbinski dediščini, izjemoma v obliki kot jo kaže
morfološka enota, v ostalih območjih dediščine naj bo iz lesa, kjer
vidno ne izstopa je možna žična, ki je lahko obrasla z živo mejo. |
(15) Na
območju varovanem po predpisih s področja kulturne dediščine niso
dopustni začasni objekti za skladiščenje, bazen, steklenjak in
rastlinjak ter agrarne operacije, ki spreminjajo prostor (arondacije,
komasacije, melioracije). |
(16) Oblikovanje objektov na območju varovanem po predpisih s področja
kulturne dediščine mora slediti značilnostim prostora in obstoječe
grajene strukture, ki je prepoznana kot varovana vrednota območja.
Oblikovanje naj sledi zahtevam: |
– tlorisni
in višinski gabariti: praviloma pritlične hiše z izkoriščenim
podstrešjem, izrazito podolžnega pravokotnega tlorisa; v trških naseljih
Slovenske Konjice in Loče se pojavlja tudi trški tip hiše P + 1 in P +
2; |
– balkoni
na vedutno izpostavljenih legah niso dopustni (izjemoma samo pri tipu
vile ali pomembnejše trške stavbe s tradicionalnim gankom); |
–
elementi na fasadi so načeloma osno simetrično razporejeni (okenske
odprtine), fasada v zglajenem ometu, svetle, zemeljske oziroma naknadno
določene barve; stavbno pohištvo mora biti lesene izvedbe; |
– strehe:
simetrične dvokapnice z nakloni od 40 do 45 stopinj; sleme vzporedno z
daljšo stranico in prilagojeno smeri sosednjih objektov; osvetljevanje
podstrešij objektov se rešuje posamično, odvisno od objekta in njegove
lege, s pogoji pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine; kritina
v strukturi in barvi, ki prevladujeta v prostoru; |
– prepovedani so dodatki na pročeljih (več kotni izzidki, stolpiči,
fasadni pomoli) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi
različnimi nakloni, slemeni in kritinami); |
– značilna
gradiva in regionalne posebnosti – uporaba lesa, kamna, opeke itd.; |
– zasnova
izrabe funkcionalnega zemljišča naj bo v skladu s sosednjimi parcelami. |
(17) Na
območjih, ki se varujejo po predpisih kulturne dediščine, kjer se varuje
prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja) agrarne
operacije, ki spreminjajo prostor (arondacije, komasacije, melioracije)
niso dovoljene. |
|
108. člen |
(kulturni
spomeniki) |
(1) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimov aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
(2) Na
razglašenih kulturnih in zgodovinskih spomenikih ter v njihovih
varovanih območjih so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne
nasprotujejo spomeniškim lastnostim in ki so v skladu z varstvenimi
režimi. Kakršnikoli posegi na zavarovanih objektih in njihovih območjih
so možni le s soglasjem in na osnovi konservatorskih smernic pristojnega
zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje. |
(3) Postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije s
pomočjo sončne energije na območjih in objektih, ki so razglašeni za
kulturni spomenik ni dopustna. |
|
109. člen |
(registrirana kulturna dediščina) |
(1) Za
registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, niso dovoljeni. |
(2) V
primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno
še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi
za posamezne tipe dediščine in so navedeni v 110., 111. in 116. členu
tega odloka. |
(3) Postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije s
pomočjo sončne energije na območjih in objektih, ki so razglašeni kot
registrirana kulturna dediščina so ti objekti dopustni izjemoma, če
njihova postavitev ali vgradnja ne prizadene varovanih vrednot.
Umestitev je treba uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne
dediščine v postopku pridobivanja kulturnovarstvenih pogojev in
soglasja, praviloma s prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih
rešitev. |
|
110. člen |
(registrirana stavbna dediščina) |
(1) Pri
registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote tlorisne
in višinske zasnove (gabariti), gradivo (gradbeni material) in
konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in
fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad,
fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in
pripadajočega zunanjega prostora, komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko
izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine) in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami. |
(2) Pri
posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do
stavbne dediščine. Nedopustna je izvedba plinskih, elektro in ostalih
omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah (možna izvedba v hodniku ali
talna izvedba), samostoječih in vidnih infrastrukturnih omaric ob enotah
ali v območju dediščine, izvedba satelitskih anten in klimatskih naprav
na vidnih mestih. |
(3) Za vsa
obnovitvena dela na enotah nepremične kulturne dediščine je potrebno
najprej narediti arhitekturni posnetek obstoječega stanja v merilu 1:50,
ki služi kot podlaga za pripravo idejnega načrta in vsebuje vse tlorise,
dva prereza, vse fasade, detajle. |
(4) Rekonstrukcije so dopustne ob obnovah in sanacijah stavb. |
|
111. člen |
(registrirana naselbinska dediščina) |
(1) Pri
naselbinski registrirani kulturni dediščini se ohranjajo poleg stavb
tudi drugi členi naselja; sadovnjaki, vrtovi drevoredi, pomembnejša
drevesa, vse oblike in vrste tradicionalnih ograj, kamniti oporni
zidovi. |
(2) Združevanje naselij med sabo ni dopustno. V historičnih jedrih
naselij so dopustne dopolnilne gradnje in nadomestne gradnje na isti
lokaciji. |
(3) V
območjih naselbinske kulturne dediščine in v arheoloških območjih ima
prednost nadzemna izvedba infrastrukturnih vodov. V primeru, da nadzemna
izvedba iz tehničnega vidika ni mogoča, so posegi možni šele po izvedbi
predhodnih arheoloških raziskav. Vsi posegi v zemeljske plasti morajo
biti tlorisno in globinsko minimalizirani. Umeščanje sanitarnih otokov v
neposredni bližini, pred ali ob enotah dediščine ni dopustno. |
(4) V
območjih naselbinske dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki
predpisuje ohranjanje naslednjih zgodovinskih značilnosti naselij: |
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja); |
– odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilnosti funkcionalne celote); |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.); |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.); |
– naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja; |
– podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina); |
– odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega); |
– stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.). |
(5) V
primeru, da so pri posamezni enoti kulturne dediščine varovane tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno
upoštevati PIP za registrirana arheološka najdišča. |
|
112. člen |
(naselbinski kulturni spomenik) |
Pri
načrtovanju posegov v območju naselbinskega kulturnega spomenika je
potrebno upoštevati varstveni režim, ki določa: |
– varovanje vseh kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih,
arheoloških ter ambientalnih vrednot na območju spomenika v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti; |
– varovanje zgodovinskega značaja naselja; |
– varovanje primarne naselbinske zasnove (komunikacijska mreža,
parcelacija, strnjena obcestna povezava, razporeditev javnih in internih
odprtih prostorov itd); |
– varovanje odnosa med posameznimi stavbami ter odnosa med stavbami in
odprtim prostorom; |
– varovanje prostorsko pomembnejših prvin znotraj naselja (vodotok,
park, drevesa ipd.); |
– varovanje prepoznavne lege naselja v prostoru oziroma krajini (glede
na potek poti, reliefne značilnosti ipd.); |
– varovanje historičnih in naravnih mej rasti naselja; |
– varovanje podobe naselja v prostoru (mase in gabariti objektov, oblike
strešin, vrsta kritine, obcestne podobe fasad ipd.) ter vedute na
naselje in pogledi iz njega; |
– varovanje celotnega stavbnega tkiva glede na valorizacijo posameznega
objekta in na njegov pomen v oblikovanju zgodovinske oziroma morfološke
strukture naselja; |
– omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS; |
– novogradnje ob glavni trški komunikaciji načeloma niso sprejemljive;
primarna je obnova in rekonstrukcija obstoječih stavb, ter izvedba
manjših, dvoriščnih prizidkov, ki so nujni za funkcioniranje obstoječih
objektov; lokacija prizidkov in oblikovanje zunanjščine se mora v celoti
skladati z arhitekturnim značajem glavnega objekta; |
– izjemoma
je (v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi,
če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa)
ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in
kulturnovarstvenega soglasja ali strokovnih podlag možno, po izvedeni
predhodni arheološki raziskavi, minimalno posegati v strukturne elemente
dediščine, ki vključuje tudi arheološko kulturno dediščino; posegi
morajo biti omejeni na minimum, del varovanega objekta mora biti
ohranjen kot kontrolni blok; |
– v
primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno
izpovednih ostalin, je le-te treba prezentirati »in situ« in jih
primerno vključiti v turistično ponudbo; |
– v
zavarovanem območju naselja je dovoljeno postavljanje tistih enostavnih
objektov, ki jih je možno skladno vključiti v naselbinsko strukturo:
enostavne, pomožne objekte je možno postavljati na interne parcele, pod
pogojem, da gradnja sledi historičnemu sistemu pozidave notranjih
dvorišč oziroma parcel, oblikovanje in materiali pa morajo biti skladni
s pozidano strukturo na parceli oziroma naselju; enostavne objekte je
možno postavljati tudi na javne površine v sklopu načrtnega urejanja
javnih površin, ki mora biti skladno s spomeniškim značajem ambienta; |
– pri
urejanju javnih in internih zunanjih prostorov (cestišč, pločnikov ter
dvorišč) je potrebno uporabiti historične, avtohtone materiale ter
avtohtono vegetacijo; |
– v
primeru, da se pri posamezni enoti kulturne dediščine varujejo tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno
upoštevati PIP za registrirana arheološka najdišča. |
|
113. člen |
(kulturna
krajina) |
Pri
registrirani kulturni krajini in zgodovinski krajini se ohranjajo
varovane vrednote, kot so: |
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
– značilna
obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve
(živice, vodotoki z obsežno vegetacijo, osamela drevesa), |
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
– tipologija krajinskih sestav in tradicionalnega stavbarstva (kozolci,
znamenja, zidanice), |
– odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
114. člen |
(vrtnoarhitekturna dediščina) |
V območjih
vrtnoarhitekturne dediščine se ohranjajo naslednje varovane vrednote: |
– kompozicija zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), |
– kulturne
sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture), |
– naravne
sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief
itd.), |
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami
in površinami, ki so pomembne za delovanje celote, |
– podoba v
širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
– oblikovana zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna
razdalja, sistem zasajanja itd.), |
– ekološke
razmere, ko so potrebne za razvoj in obstoj drevja, |
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.). |
|
115. člen |
(vplivna
območja kulturne dediščine in varstvena območja dediščine) |
(1) V
vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranja prostorska integriteta,
pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in
posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali
materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki
spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
(2) Vsi
posegi v vplivnem območju morajo biti podrejeni ohranjanju vloge
dediščine v širšem področju. V vplivnih območjih je ob posegih potrebno
upoštevati naslednje pogoje: |
– ohranja
se značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in
morfologijo, |
– ohranja
se kvalitetne poglede na prostorske dominante, |
– ohranja
se večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih
površin, |
– poleg
kulturne dediščine se upoštevajo tudi druge kakovostne starejše gradnje
ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine, |
– izvajanje dejavnosti se usmerjajo tako, da ustvarjajo ali ohranjajo
kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko
ter časovno kontinuiteto, |
– pospešuje se izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot
kulturne krajine ter se omejuje tiste, ki jih načenjajo, |
– dejavnosti je potrebno usmerjati tako, da ne povzročijo degradacije
ali uničenja površinskih vodotokov, |
– preprečujejo se spremembe vodnega režima na pretežno ohranjenih
vodotokih, |
– pred
pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev terena ni dopustno nasipavati, |
– pred
načrtovanjem in izvajanjem posegov v vplivnem območju je obvezna
pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega mnenja
ZVKDS OE Celje. |
(3) Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
|
116. člen |
(registrirana arheološka najdišča) |
(1) Za
območje registriranega arheološkega najdišča velja, da ni dovoljeno
posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Varujejo se pred posegi, ki bi jih lahko poškodovali ali spremenili
njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je odkopavati in
zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska
zemljišča, graditi gozdne vleke, poglabljati dna vodotokov in jezer,
ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, gospodarsko izkoriščati
rudnine oziroma kamnine, postavljati ali graditi trajne ali začasne
objekte, vključno z nadzemnimi in podzemnimi GJI, ter nosilce reklam ali
drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in
prezentacijo arheološkega najdišča. |
(2) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati
stavbna zemljišča znotraj naselij ter v prostor robnih delov najdišč ob
hkratni izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če ni
možno najti drugih rešitev in |
– če se
na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, ki jih opredeli
pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, izkaže, da je
zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
(3) Za
posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere
ZVKDS na podlagi poznavanja obsega in vsebine najdišča oceni, da je
predhodna arheološka raziskava, s katero se dediščine pred posegi v
prostor ali pred graditvijo nadzorovano odstrani, možna, je poseg v
najdišče dopusten ob izpolnitvi enega izmed pogojev: |
– v fazi
priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem
gradbeno dovoljenje ni potrebno, je potrebno izvesti predhodne
arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih
aktivnostih. |
(4) V
primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
(5) V
primeru najdb izjemnega pomena ZVKDS lahko zahteva spremembe izvedbenega
projekta in prezentacijo ostalin – in situ. |
(6) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah; obseg in čas arheoloških raziskav določi
pristojna javna služba. |
|
117. člen |
(arheološke ostaline) |
(1) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije. |
(2) Zaradi
varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne
dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
(3) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo. |
(4) V
primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko Zavod za varstvo kulturne dediščine to
zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne
opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove
gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke
ostaline. |
|
118. člen |
(memorialna dediščina) |
Pri
registrirani memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot
so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
119. člen |
(druga
dediščina) |
Pri drugi
dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
– materialna substanca, ki je še ohranjena, |
– lokacija
in prostorska pojavnost, |
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
3.1.10
Ohranjanje narave |
|
120. člen |
(splošni
pogoji) |
(1) V
nadaljevanju so zapisani splošni varstveni pogoji, usmeritve in
priporočila, ki veljajo na zavarovanih območjih, na območjih naravnih
vrednot in biotske raznovrstnosti v vseh EUP. Navedba zavarovanih
območij, območij naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ki ležijo
znotraj posamezne EUP, z morebitnimi posebnostmi glede pogojev,
usmeritev in priporočil, je navedena za vsako EUP posebej v naslednjih
členih tega odloka: |
– za EUP
UN1 v 156. členu, |
– za EUP
UN2 v 164. členu, |
– za EUP
AP4, AP5 in AP6 v 181. členu, |
– za EUP
OP7, OP8, OP9 in OP14 v 189. členu, |
– za EUP
OP10, OP11, OP12 in OP13 v 199. členu. |
(2) Posege
in dejavnosti, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja
narave poseben status je potrebno načrtovati in izvajati tako, da bo
zagotovljeno njihovo celostno ohranjanje. |
(3) Za
naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda pristojno
ministrstvo, je potrebno zaprositi v primeru izvajanja del ali posega v
naravo na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja
narave poseben status, in sicer: |
– območja
Natura 2000 – posebna varstvena območja in potencialna posebna varstvena
območja, določena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih; |
– zavarovana območja, določena z akti o zavarovanjih; |
– območja
naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena. |
|
121. člen |
(pogoji za
celostno ohranjanje območij s posebnim statusom) |
(1) Na
zaraščajočih kmetijskih zemljiščih se vzpodbuja raba teh zemljišč na
način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, na ekološko
pomembnih območjih in območjih Natura 2000. Na večjih kmetijskih
površinah se ohranjajo omejki, živice in gozdni otoki ter travniški
sadovnjaki. |
(2) V
agrarni in urbani krajini je potrebno ohranjati travniške sadovnjake,
skupine in posamezna drevesa ter omejke in grmišča. |
(3) Gradnja objektov se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega
drevesa od obstoječega gozdnega roba ali obvodne drevnine. Enostavne in
nezahtevne objekte, ki so izjemoma dopustni na zemljiščih, ki niso
zazidljiva, naj se postavlja izven območij naravnih vrednot, območij
habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst in
habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju. |
(4) Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč v odprti krajini na
območju ohranjanja narave ni dovoljeno, oziroma se izvaja na način, da
je mogoč prehod prostoživečih vrst. Prav tako na teh območjih ni
dovoljeno postavljanje obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst. |
(5) Pri
posegih za premoščanje višinskih razlik ni dovoljena gradnja betonskih
škarp in opornih zidov. Premostitve naj se izvedejo v obliki
zatravljenih zemeljskih brežin, ki naj bodo zasajene z avtohtonimi
vrstami trav, vzpenjavk, grmovnic in drevja. |
(6) Za
zasaditev okolice objektov v območjih ohranjanja narave naj se uporabijo
avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste.
Tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša. |
(7) Na
območju voda in obvodnih zemljiščih naj se zagotavlja varstvo naravnih
vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(8) Obsega
poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je
to potrebno, naj se zagotovi ustrezna nadomestitev teh zemljišč. Vodna
infrastruktura naj se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih
procesov na vodah in ob njih. |
(9) Urejanje vodotokov naj upošteva naravno dinamiko porečja, ter se
izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev
naravne rečne dinamike. Ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno
vzpostavi zveznost obrežne vegetacije. Na reguliranih vodotokih se
omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih
regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih
voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževalnikom visokih voda na
poplavnih površinah ob vodotoku. |
(10) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne
infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov in naj zagotavlja
ustrezne prehode za prostoživeče vrste. |
(11) Prečkanje vodov GJI preko vodotokov, ki imajo status naravne
vrednote, naj se izvede z vrtanjem pod strugo ter na način. ki ne bo
zahteval izvedbe posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge
vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet. |
(12) Pri
gradnji mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo status varovanja s
področja varstva narave, naj se upoštevajo pogoji, usmeritve in
priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev
habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih
habitatnih tipov vezanih na vodno okolje. |
(13) Na
območju naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti naj se kablovodi
izvedejo podzemno. Umeščanje naj se izvede na način, da ob izkopu jarka
ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves. |
(14) Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s
tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst naj se
osvetljevanje območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in
prostorsko usmerjena proti tlom. Osvetljevanje naj se izvede s
svetilnimi telesi, ki so v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). |
(15) Označevanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti naj
se izvaja skladno z določili Pravilnika o označevanju zavarovanih
območij naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 117/02, 53/05). |
|
122. člen |
(območje
Natura 2000 Dravinjska dolina (SI5000005), EPO 44100 Dravinjska dolina,
območje Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah (SI3000214), EPO 45200
Ličenca, območje Natura 2000 Žičnica s pritoki (SI3000115), območje
Natura 2000 Dravinja s pritoki (SI33000306)) |
Pri
načrtovanju in izvedbi posegov v območjih z naravovarstvenim statusom
ali drugimi naravovarstvenimi vsebinami območje Natura 2000 Dravinjska
dolina (SI5000005), EPO 44100 Dravinjska dolina, območje Natura 2000
Ličenca pri Poljčanah (SI3000214), EPO 45200 Ličenca, območje Natura
2000 Žičnica s pritoki (SI3000115), območje Natura 2000 Dravinja s
pritoki (SI33000306) je potrebno poleg pogojev za celostno ohranjanje
območij s posebnim statusom upoštevati še naslednje varstvene pogoje,
usmeritve in priporočila: |
– krčitev
gozda naj se ne izvaja, gozdni rob se ustrezno vzdržuje; |
– propadla
drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst; |
– obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in
vključi v krajinsko zasnovo območja; pri izvedbi del naj se posamezna
drevesa zaščiti pred poškodbami; |
– gradbene
odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato urejenem
odlagališču; |
– ureditev
okolice objektov naj se izvede brez škarp, teras, ograj in drugih
objektov za premoščanje višinskih razlik; prehodi v okoliški teren naj
bodo mehki in zatravljeni; |
– okolica
objektov naj se uredi z zasaditvijo avtohtonega drevja, grmovnic ter
zatravi z mešanico avtohtonih trav; tujerodnih rastlinskih vrst naj se
ne vnaša; |
– osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi
rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom, ter časovno omejena; |
– območja
urejanja naj se ne ograjuje; |
– na
vodotoku Žičnica s pritoki, ki je habitat ogrožene vrste raka navadnega
koščaka, so dopustni posegi le v omejenem obsegu, ter se izvajajo na
način, da se ohranjajo ali izboljšujejo kakovost habitata navadnega
koščaka, velikost in povezanost populacij ter ohranjajo naravno
razširjenost habitata vrste. Zagotovi se povezanost habitatov vodnih in
na vodo vezanih prostoživečih vrst. Odvzem vode in izvedenih posegov ne
sme zmanjšati samočistilne sposobnosti vodotokov. V vodotoku je
prepovedano izvajati regulacije in druga urejevalna dela. V vodotok in
na brežine vodotoka je prepovedano odlaganje kakršnega koli materiala
(zemljine in gradbeni material). Ob vodotokih se zagotavlja širok pas
vegetacije in vodnih rastlin (na ta način se povečuje samočistilna
sposobnost vodotoka). |
|
123. člen |
(NV 4495V
Dravinja, NV 6066V Koprivnica s pritoki, NV 5917V Ličenca – dolina) |
Pri
načrtovanju in izvedbi posegov v območjih z naravovarstvenim statusom
ali drugimi naravovarstvenimi vsebinami NV 4495V Dravinja, NV 6066V
Koprivnica s pritoki, NV 5917V Ličenca – dolina je potrebno poleg
pogojev za celostno ohranjanje območij s posebnim statusom upoštevati še
naslednje varstvene pogoje, usmeritve in priporočila: |
– gradnja
novih objektov in ureditve okolice obstoječih naj se načrtuje tako, da
je čim širši pas zemljišča ob strugi vodotoka nepozidan oziroma v taki
oddaljenosti od vodotoka, da za njihovo varnost ne bo potrebno izvesti
kakršnih koli del na brežini ali v strugi potoka (nasipi, oporni zidovi,
regulacije ipd.); |
– ohranja
naj se obvodna vegetacija, iz sestoja se lahko odstranijo le podrta
drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok; |
– obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in
vključi v krajinsko zasnovo območja; pri izvedbi del naj se posamezna
drevesa zaščiti pred poškodbami; |
– gradbene
odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato urejenem
odlagališču; |
– gradnja
in ureditev okolice objektov naj se izvede brez škarp, teras, ograj in
drugih objektov za premoščanje višinskih razlik; prehodi v okoliški
teren naj bodo mehki in zatravljeni; |
– okolica
objektov naj se uredi z zasaditvijo avtohtonega drevja, grmovnic ter
zatravi z mešanico avtohtonih trav; tujerodnih rastlinskih vrst naj se
ne vnaša; |
– osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi
rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom, ter časovno omejena; |
– območja
urejanja naj se ne ograjuje. |
|
124. člen |
(NV 5918
Žiče – Lipa in NV 5990 Stoparjeva lipa) |
Pri
načrtovanju in izvedbi posegov v območjih z naravovarstvenim statusom
ali drugimi naravovarstvenimi vsebinami NV 5918 Žiče – Lipa in NV 5990
Stoparjeva lipa je potrebno poleg pogojev za celostno ohranjanje območij
s posebnim statusom upoštevati še naslednje varstvene pogoje, usmeritve
in priporočila: |
– življenjske razmere na rastišču lipe se ohranja nespremenjene, zato se
ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča
oziroma površine nad koreninami, s hojo, vožnjo ali kako drugače ne
tepta tal, ne poplavlja rastišča, spreminja višine podtalnice, kislosti
oziroma alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi na
rastišče ter ne odlaga odpadkov; |
– podlaga
se na rastišču utrjuje le v tolikšni meri, da se omogoči zadostno
zračnost in vodo prepustnost tal nad koreninskim sistemom; |
– na
rastišče se praviloma ne postavlja objektov ali naprav; v primeru, da
drugih prostorskih možnosti ni se manjše objekte kot so svetilke, klopi
ipd., postavlja v primerni oddaljenosti na način, da se ekološke razmere
na rastišču ne spremenijo ter da je njena vidna podoba čim manj
spremenjena; |
– vej,
debel, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali drugače
poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu; |
– na
deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja
tujih teles kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov,
table, omarice, antene ipd. |
|
125. člen |
(druga
priporočila) |
(1) V
primeru odkritja podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame,
brezna) in najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati glede
na določila Zakona o varstvu narave. |
(2) Pri
posegih, ki so povezani z obsežnimi zemeljskimi deli (gradnja cest,
plinovodov, vodovodov, kanalizacije, kablovodov, rudarska dejavnost) se
po predhodnem dogovoru z pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo
narave omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z
vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških
naravnih vrednot. Pri posegih povezanih z manj obsežnimi zemeljskimi
deli (izkopi za individualne stanovanjske hiše, greznice, bazne postaje
in podobno) se investitorja seznani z možnostjo obstoja naravnih
vrednot, ter predlogom, da o najdbi čim prej obvesti pristojno območno
enoto Zavoda RS za varstvo narave. Pri zemeljskih delih v kmetijstvu
(oranje in rigolanje), kjer se fosilni ostanki pričakujejo v bližini
površja, se pristojni območni enoti Zavoda RS za varstvo narave omogoči
spremljanje stanja med izvajanjem zemeljskih del. |
(3) Če
investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o
najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo
narave. Novo odkrite naravne vrednote se varuje glede na zvrst in tip
naravne vrednote in glede na tip posega, na osnovi katerih strokovna
služba izbere najprimernejši način varovanja. V primerih, ko ni možno
zagotoviti niti in-situ niti ex-situ varstva, se zagotovi natančno
evidentiranje in dokumentiranje območja najdbe izjemnih geoloških
fenomenov. |
(4) Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in
dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo tako, da
je njihov neugoden vpliv čim manjši. V primeru, da se ugotovi obstoj
habitatnega tipa se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v
obsegu: |
– da se v
kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih
tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te
razširjenosti pokriva; |
– da se v
kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa
in procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji priloge 2
Uredbe o habitatnih tipih in |
– da se
ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in
živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo
varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. |
(5) Za
varstvo zavarovanih prostoživečih vrst, ki so zavarovane z Uredbo o
zavarovanih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrstah, se poleg
pogojev iz četrtega odstavka tega člena upoštevajo še naslednja
priporočila: Netopirji (vse vrste): Cerkev sv. Petra v Žičah, cerkev sv.
Jurija in sv. Ane v Slovenskih Konjicah so habitat zavarovane vrste
netopirjev. Pred morebitno obnovo cerkve se pri izvedbi upošteva pogoje
za njihovo ohranitev, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo narave,
OE Celje. V mnenju se opredelijo način in čas izvedbe obnovitvenih del
in posegov na objektu ter neposredni okolici. |
|
126. člen |
(pogoji za
MHE na Dravinji) |
(1) V
primeru gradnje malih hidroelektrarn na Dravinji je potrebno pri
projektiranju in izvedbi upoštevati naslednje pogoje za ohranjanje
narave: |
– hidroenergetska raba vode se lahko izvede le ob pogoju, da se
izboljšajo življenjske razmere vodnim in na vodo vezanih organizmov s
ponovno vzpostavitvijo vrstno in višinsko pestre avtohtone obrežne
vegetacije na odsekih brežine, kjer je bila odstranjena in morfoloških
oblik v strugi, ki so značilne za tovrstni tip vodotoka (meandri,
zajede, prodišča ipd.); |
– pragov
in jezov se v strugi Dravinje ne gradi; |
– količina
odvzema vode mora upoštevati ekološko sprejemljiv pretok. |
(2) Gradnja male hidroelektrarne na Dravinji na Bregu pri Slovenskih
Konjicah naj se izvede le ob zagotavljanju ohranjanja zooloških in
hidroloških lastnosti naravne vrednote. |
(3) Za
odvzem vode je treba pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu z
določili predpisov s področja urejanja voda. |
|
127. člen |
(pogoji za
ČN ob Dravinji) |
(1) V
priobalnem pasu Dravinje se načrtuje dostop do čistilne naprave in trasa
kanalizacijskega voda v taki oddaljenosti od zgornjega roba brežine, da
ne bo prišlo do sprememb funkcionalnih lastnosti obrežja in dna struge
vodotoka. |
(2) Po
končanih gradbenih delih naj se razgaljene površine zatravi s travno
mešanico avtohtonih trav in cvetnic. Vzdolž brežine reke Dravinje, kjer
je bila odstranjena obrežna grmovna in drevesna vegetacija, se z
zasaditvami rastišču primernih avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst
vzpostavi zveznost in pestra višinska strukturiranost obrežne
vegetacije. |
(3) Iztok
odpadne vode iz kanalizacijskega sistema v naravo mora biti onemogočen z
vgradnjo ustreznih varnostnih naprav. |
(4) Morfologija dna struge se ne spreminja, zato se prečkanje izvede ob
obstoječih mostovih na način, da se kanalizacijski vod namesti na
obstoječi most ali pa se prečkanje vodotokov izvede s podvrtavanjem
struge (vsaj 1 m pod obstoječim dnom vodotoka); utrjevanje dna struge in
brežin se na mestu podvrtavanja ne izvaja. Vsa dela se izvajajo z
brežine in ne iz dna struge. Z gradbenimi stroji naj se v vodotok ne
dostopa. V času del je treba paziti, da se ne poslabša kvaliteta vode.
Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnegakoli drugega odpadnega
materiala ni dovoljeno odlagati v bližino vodotoka. Dela, ki povzročajo
hrup ter motnje v vodotoku, naj se ne izvajajo v času drstitve rib (od
začetka marca do konca junija). |
|
3.1.11
Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
128. člen |
(okolje) |
(1) Gradnje in posegi v prostor v vseh EUP so možne, če v okolju ne
povzročajo večjih motenj kot so dovoljene s predpisi. Pri gradnjah je
potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. |
(2) Gradnja objektov, rekonstrukcije, vzdrževalna dela in spremembe
namembnosti so možne, če dejavnost ne bo imela negativnih vplivov na
okolje in na obstoječo prevladujočo rabo oziroma dejavnost ter na
objekte, ki se že nahajajo v okolici predvidenega objekta. |
(3) Širitev posamezne obstoječe dejavnosti, ki ima prekomerne vplive na
okolje, je pogojena s sanacijo negativnih vplivov na okolje, ki jih
povzroča posamezna dejavnost. |
|
129. člen |
(dodatno
dovoljene dejavnosti) |
V območjih
in enotah urejanja, kje je določena kot prevladujoča namenska raba
oziroma dejavnost z oznako SS (območja za stanovanja), je poleg
upoštevanja vseh drugih določil tega odloka pri uvajanju novih, dodatno
dovoljenih rab oziroma dejavnosti, potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
– dovoljen
je obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih, |
– zaradi
dejavnosti se lahko uredi največ pet parkirnih mest za osebna vozila,
brez manipulacijskih in parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene
stroje, |
– delovni
čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne moti stanovanjskega
okolja. |
|
130. člen |
(vodovarstvena območja) |
(1) Vodovarstvena območja so določena z namenom, da se zavaruje vodno
telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno
vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi
lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost vrednost ali njeno količino.
Pri načrtovanju na vodovarstvenih območjih je potrebno dosledno
upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja
(Uradni list RS, št. 64/04, 5/06) ter omejitve in pogoje iz veljavnega
predpisa. |
(2) Na
vodovarstvenih območjih se strogo spoštuje režim, ki je predpisan s
predpisi, ki na teh območjih urejajo vodovarstveni režim, kar velja za
vse vrste rabe na dveh vodovarstvenih območjih na območju Konjiške gore
in vodovarstvenem območju na južnem območju Zbelovske gore. |
(3) Za
varovanje vodnih virov je potrebno upoštevati poleg drugih predpisov, ki
urejajo vodno gospodarstvo, tudi naslednje pogoje: |
– posegi v
območje širšega varstvenega pasu vodnega vira pitne vode so mogoči ob
upoštevanju pogojev iz predhodnega soglasja upravljavca oziroma skrbnika
vodnih virov pitne vode v občini; |
– v
proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni
tehnološki postopki, katerih morebitne škodljive vplive v okolje
(prekomerni hrup, onesnaževanje zraka, površinskih voda in podtalnice
ter odvodnjavanje tekočih in trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi
ukrepi preprečiti, kar je potrebno prikazati v investicijskem elaboratu
in zagotoviti s projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta; |
– za
poseganje na katerakoli vodovarstvena območja je treba pridobiti vodno
soglasje ter pogoje in soglasja upravljavca in skrbnika vodnih virov za
oskrbo s pitno vodo. |
(4) Pri
načrtovanju in izvajanju posegov na vodovarstvenih območjih je potrebno
upoštevati obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda
na način, da: |
– ni
predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5 m radiu od objekta merske
mreže; |
– ne bodo
povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda; |
– se v
bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z
asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače; |
– bo
odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno
zatekanje; |
– je
zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže. |
(5) Varujejo se tudi vsi vodni viri z manjšo izdatnostjo (zajeti in
nezajeti), ki nimajo določenega varstvenega pasu. Obstoječe hišne
vodnjake je potrebno ohranjati in vzdrževati. |
|
131. člen |
(varstvo
tal, podtalja in plodne zemlje) |
(1) Pri
gradnjah je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Plodno
zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov, izvedbo prometnih
površin in pred drugimi ureditvami, se lahko uporabi za ureditev zelenic
na gradbeni parceli oziroma na drugih zemljiščih, kjer so takšne
ureditve potrebne. |
(2) Zemeljski izkopi, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti na mestu
nastanka, se prvenstveno uporabljajo za sanacije degradiranih območij
kot material za rekultivacijo tal, nasipavanje stavbnih zemljišč in
nasipavanje območij mineralnih surovin za zapolnitev tal po izkopu, pod
pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter v primeru,
da je takšen način sanacije predviden z rudarskim projektom. Po izvedbi
zemeljskih del naj se razgaljene površine čim prej ozeleni z avtohtonimi
vrstami ter se jih nato ustrezno vzdržuje, da se prepreči naselitev
oziroma širjenje invazivnih vrst. |
(3) Vse
samostojne garaže, garaže v objektih in vsa parkirišča izven objektov
morajo biti opremljena z lovilci olj. Odvajanja padavinskih voda z
urejenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom
ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok
padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odtoke
(zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). |
(4) Vsi
objekti morajo imeti zagotovljen odvod padavinskih vod tako, da
odvodnjavanje ne povzroča škode na sosednjih zemljiščih in napravah.
Padavinske vode iz območij poselitve (streh objektov, cest, parkirišč in
drugih utrjenih površin zunanjih ureditev) je treba, če ni možnosti
priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri čemer
morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin. Če ponikanje na terenu ni možno, kar je potrebno
računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok,
če tega ni, pa razpršeno po terenu. |
(5) Na
območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti
izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v
podtalnico ali v kanalizacijo. |
(6) Vnos
odpadkov v tla se lahko izvaja le z ustreznim okoljevarstvenim
dovoljenjem. Vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla z blatom
čistilnih naprav, kompostom ali muljem se sme izvajati le v skladu s
pripadajočim okoljevarstveni dovoljenjem ali gnojitvenim načrtom. |
|
132. člen |
(krajina) |
(1) Pri
gospodarjenju s prostorom (kmetijska proizvodnja in gospodarstvo,
prenova, obnova, novogradnja, vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva,
agro in hidromelioracije, vzdrževanje obrežij in drugega vaškega
zelenja), je potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin: |
– ohranjanje krajinskih vzorcev naravnih prvin in njihovih površinskih
in volumenskih razmerij ter fiziografske in ekološke strukture krajine
(predvsem mikro vegetacijski elementi in specifične biocenoze),
ohranjanje krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora (razmerja
kmetijske rabe, naselij in gozda) ter zaščita gozdnega roba, |
– dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov,
preprečevanje erozije in drugo), s pogojem, da so pridobljeni projektni
pogoji soglasjedajalcev. |
(2) Vsi
posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi
strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva naravne
značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova
zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah). |
|
3.1.12
Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
|
133. člen |
(poplavno
ogrožena območja) |
(1) Poplavno ogrožena območja so vodna, priobalna in druga zemljišča,
kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov začasno prelije izven vodnega
zemljišča. Poplavno ogrožena območja v občini se nahajajo ob reki
Dravinji in potoku Oplotnica. Na teh območjih je potrebno zagotoviti
varne življenjske razmere, ki ne ogrožajo človekovega življenja ali
njegove materialne dobrine. Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno,
razen v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta odlok in predpisi s
področja urejanja voda. |
(2) Za del
poplavno ogroženih območij so na osnovi strokovne študije določeni
razredi poplavne nevarnosti. Ta območja se nahajajo v naslednjih območij
EUP: UN1, UN2, UN3, AP5, AP6, OP10, OP11, OP12, OP13 in AC16. |
(3) Za
preostala poplavno ogrožena območja, kjer razredi poplavne nevarnosti
niso določeni, je privzeta opozorilna karta poplavne nevarnosti (ARSO)
in se nahajajo v naslednjih območjih EUP: UN1, UN2, AP5, AP6, OP7, OP10,
OP12, OP13 in AC16. |
(4) Poplavno ogrožena območja z določenimi razredi poplavne nevarnosti
ter preostala poplavno ogrožena območja so razvidna v grafičnem prikazu
strateškega dela OPN na listu št. 4.5 Usmeritve za prostorski razvoj
občine: območje za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
območja za obrambne potrebe. |
(5) Izvajanje dejavnosti v poplavno ogroženih območjih se vrši glede na
razred poplavne nevarnosti. Pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti,
ki imajo lahko vpliv na doseganje okoljskih ciljev v povezavi z
ogroženostjo zaradi poplav in z njimi povezane erozije, so določeni v
skladu z veljavnimi predpisi s teh področij. |
(6) Za
vsak poseg na poplavno območje, mora investitor pridobiti vodno soglasje
in s strokovnimi podlagami dokazati, da je možno območje urediti tako,
da bo poplavna varnost objekta zagotovljena in da poseg v prostor ne bo
povečal poplavne ogroženosti območja. |
(7) Za
posege na poplavnih območjih, priobalnem zemljišču celinskih voda ter za
vse posege v zaledne površine zbirnih območij vodotokov oziroma posege,
ki bi lahko vplivali na vode ali vodni režim, je potrebno predhodno
upoštevati zahtevane pogoje oziroma predpise s področja urejanja voda
ter pridobiti vodno soglasje. |
(8) Na
poplavno ogroženih območjih je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
naslednje pogoje: |
a) Posegi
so dopustni le na podlagi projektnih pogojev in soglasja. |
b)
Poplavne površine se ohrani kot retencijska območja, kjer se bo voda ob
večjih neurjih začasno razlila in bo s tem zmanjšana nevarnost
poplavljanja naseljenih območij. Zagotoviti je potrebno omejeno
gospodarjenje s prostorom ter ekstenzivno kmetijsko proizvodnjo na
travnikih in pašnikih. |
c) Vsi
objekti (mostovi, prepusti), ki bodo prečkali vodotoke morajo imeti
elemente za varen pretok pričakovanih visokih voda in morajo biti
dimenzionirani v skladu z vodnim soglasjem. |
č) Za
odvod meteornih voda s prometnih površin naj cevni prepusti ne bodo
premera manjšega od 0,5 m, vode iztokov pa naj se v načelu izlivajo v
ustaljene jarke. Iztoki morajo biti oblikovani tako, da ne koncentrirajo
iztočnih voda temveč da jih razpršijo. |
d) Na
mestih, kjer je pričakovana večja koncentracija hudournih voda, naj bodo
cevni prepusti preko hudourniških strug izvedeni brez vpadnih jaškov,
vtoki pa oblikovani v obliki drče. Pri večji prodonosnosti je potrebno
izvesti ustrezne usedalnike naplavin. |
e)
Nivelete in tlorisne rešitve mostov in prepustov morajo biti usklajene z
navezavo hudourniških strug s tokom in proti toku. |
f) Pri
projektiranju komunalnih vodov je potrebno upoštevati predpisane
horizontalne in vertikalne medsebojne odmike. Vsi objekti in trase vodov
morajo biti odmaknjene od vrha neurejene brežine struge: |
– vodotoka
1. reda v naselju vsaj 15 m, zunaj naselja pa najmanj 40 m; |
– pri vseh
ostalih vodotokih 5 m. |
Pri
prečkanju vodov (kablovodov, cevovodov) preko neurejenih hudourniških
strug je potrebno vode položiti tako, da je teme vodov položeno najmanj
1,5 m pod obstoječo niveleto struge, zavarovani pa morajo biti tako, da
jih hudourne vode ne morejo odkriti ali poškodovati. Po položitvi je
potrebno v strugi vzpostaviti najmanj prvotno stanje ter zaščititi z
gradnjo načete brežine struge (kamnita obloga, kamnomet, zatravitev,
zasaditev). Za posamezno prečkanje vodotoka je potrebno pridobiti pogoje
in vodno soglasje pristojnega organa za vode. |
g) V
pasovih ob vodotokih, ki jih določajo odmiki navedeni v alineji f), ni
dovoljeno postavljati nobenih začasnih objektov ali deponirati
materiala. Navedeni pasovi morajo biti stalno prehodni za vzdrževanje
vodotoka. |
h)
Zasipavanje strug s kakršnimkoli materialom ni dovoljeno. |
(9) Na
poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. |
(10) Na
poplavno ogroženih območjih, kjer so določeni razredi poplavne
nevarnosti, je za posamezna območja nepozidanih stavbnih zemljišč
načrtovana izvedba ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti. Površine
za nadomestne retencije so določene kot MOEUP z naslednjimi oznakami:
UN2/045, OP13/016, OP13/017 in OP13/018 in so prikazane v grafičnem
prikazu izvedbenega dela OPN. Ta območja so namenjena denivelaciji
oziroma izvedbi nadomestne retencije, ki jo je treba izvesti pred
pričetkom vseh novogradenj na poplavnem območju po planu. Za posamezna
območja nepozidanih stavbnih zemljišč so podani lokalni omilitveni
ukrepi (varovalni) skladno z elaboratom št. 86 (november 2012), DHD
d.o.o. Omilitveni ukrepi so navedeni v Prilogi 6 k temu odloku. Lokacije
nasipov, kot informativnih ukrepov, ki bodo izboljšali stanje za naselje
Mlače in Zbelovo so razvidne v grafičnem prikazu strateškega dela na
listu št. 4.5 Usmeritve za prostorski razvoj občine: območje za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja za obrambne potrebe.
Nasipi se nahajajo v naslednjih območjih EUP: nasip v Ločah v UN2 in
OP13 ter nasip Zbelovo v OP13. |
(11) Na
poplavno ogroženih območjih, kjer so določeni razredi poplavne
nevarnosti in ki so navedena v drugem odstavku tega člena, so dovoljene
le dejavnosti in posegi, ki jih dovoljujejo veljavni predpisi s tega
področja, ob pogoju, da so omilitveni ukrepi izvedeni pred načrtovanim
posegom. Novogradnje in posegi na poplavno ogroženih območjih, kjer so
določeni razredi poplavne nevarnosti, so dovoljene šele po izvedbi
ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti, ki so navedeni v desetem
odstavku tega člena. |
(12) Pri
posegih na območja nepozidanih stavnih zemljišč, ki ležijo znotraj
poplavno ogroženih območij, za katere na osnovi strokovnih študij še
niso določeni specifični omilitveni ukrepi, je potrebno upoštevati
naslednje splošne omilitvene ukrepe: |
a)
Omilitveni ukrepi za novogradnje: |
– Kot
varovalni ukrep je potrebna izvedba platoja ter upoštevanje usmeritev,
ki veljajo za izvedbo infrastrukture. |
– Za
individualno gradnjo je potrebna izvedba objektov z visokimi pritličji
ali izvedba platoja. |
– Na
lokacijah novogradenj je potrebno ustrezno varnostno nadvišanje nad koto
gladine. Pri koti Q100 znaša nadvišanje najmanj 0,5 m, na nekaterih
območjih v Zbelovem pa 1 m. Za občutljive dejavnosti in objekte (vrtci,
šole, domovi za starostnike, gasilci, kemična industrija ipd.) znaša
ustrezno varnostno nadvišanje najmanj 0,3 m nad koto gladine pri Q500. V
primeru da je vrednost Q100 + varnostno nadvišanje višja, se upošteva
višja vrednost. |
– Izvedba
kleti ni primerna. V primeru gradnje kleti je potrebna ustrezna
protipoplavna gradnja (hidroizolacija, tesnjenje odprtin, protipovratne
zaklopke na kanalizaciji) zaradi preprečitve vdora vode v kletne
prostore do kote pritličja. |
– Objekte
je potrebno znotraj posamezne parcele locirati tako, da je zagotovljen
čim večji odmik od vodotoka oziroma čim manjši razred poplavne
nevarnosti. |
– Prekomerno tlakovanje oziroma asfaltiranje in betoniranje površin ni
dovoljeno. Najprimernejši tlakovci so travne plošče. Kjer je možno je
potrebno predvideti ponikanje padavinske vode. Z arhitektonskimi ukrepi
je potrebno zagotoviti čim manj vodoneprepustnih površin in omogočiti
delno zadrževanje padavinske vode za robniki in drugimi
mikrodepresijami. |
– Občutljive dejavnosti, ki so navedene v Prilogi 2 Uredbe o pogojih in
omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja (Uredba), je potrebno usmerjati oziroma načrtovati izven
poplavnega območja Q500. |
– Vhodi v
objekte in vse druge odprtine morajo biti najmanj 5 do10 cm nad koto
ohišnic, zaradi preprečitve vdora meteorne vode. Naklon ohišnic naj bo
stran od objekta. |
b)
Usmeritve za rekonstrukcijo in izvedbo infrastrukture: |
– Za
zmanjševanje ogroženosti obstoječih objektov je smiselna izvedba
celovitih omilitvenih ukrepov. |
– Namesto
rekonstrukcije obstoječih objektov z občutljivimi dejavnostmi se
vzpodbuja preselitev teh dejavnosti oziroma dejavnosti, ki so navedene v
Prilogi 2 Uredbe, na lokacije izven poplavnega območja Q100 oziroma
Q500, skladno s pogoji Uredbe. |
– Pri
rekonstrukcijah je potrebno smiselno upoštevati omilitvene ukrepe za
novogradnje. |
(13) Na
poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
|
134. člen |
(erozijska
območja) |
(1) Erozijska območja so zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom
površinske, globinske in bočne erozijske vode. Na teh območjih je
prepovedano: |
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov; |
– ogoljevanje površin; |
– krčenje
tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne
odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča
območja pred škodljivimi vplivi erozije; |
– zasipanje izvirov; |
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih; |
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje varnostnih razmer; |
– odlaganje ali skladiščenje lesa ali drugih materialov; |
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom; |
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja
pretočne sposobnosti hudourniške struge; |
– vlačenje
lesa. |
(2) Za
erozijsko ogrožene površine, ki prenesejo le skrbno premišljene posege v
prostor in spadajo v drugo kategorijo erodiranosti ter vsa nestabilna
zemljišča je potrebno upoštevati zahtevane zaščitne ukrepe. Za erozijsko
ogrožene površine, ki spadajo v prvo kategorijo erodiranosti ter vsa
pogojno erozijsko ogrožena zemljišča je zahtevana izvedba običajnih
zaščitnih ukrepov. |
(3) Ureditev odvodnje na hribovitih terenih mora biti načrtovana tako,
da bodo padavinske vode speljane izven plazovitih in erozijsko ogroženih
območij; v primeru, da to ni mogoče, mora biti odvodnja po erozijsko
nestabilni ali plazoviti, ogroženi, brežini načrtovana in izvedena s
kanaletami ali drugače utrjenimi muldami. |
|
135. člen |
(plazljiva
območja) |
(1) Plazljivo zemljišče je zemljišče, kjer je zaradi pojava vode in
geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribovskih
sestojev. Na teh območjih je prepovedano: |
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi
lahko pospešili zamakanje zemljišč; |
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode; |
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča; |
– krčenje
in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje
plazenje zemljišč. |
(2) Za
območja plazov je potrebno izvesti geološko-geomehansko analizo z
določitvijo območja varovanja (območje strogega varovanja, območje
zahtevnih zaščitnih ukrepov, območje običajnih zaščitnih ukrepov) s
predlogom sanacije. |
|
136. člen |
(varstvo
pred požarom) |
Za varstvo
pred požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa
je potrebno: |
– ob
objektih zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno
evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov in naprav; |
– zagotoviti potrebne odmike med objekti in odmike od meje parcel v
skladu z veljavnimi predpisi ali ustrezno protipožarno ločitev objektov; |
– zagotoviti takšno izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bodo
omogočali vožnjo za interventna vozila (širina vsaj 3,5 m ter da
prenesejo osni pritisk vozil do 10 t); |
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječe oziroma
predvidene hidrantne mreže v skladu s predpisi; |
– upoštevati je potrebno razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbližje
gasilske enote; |
– izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
137. člen |
(zaščita
in reševanje) |
Interese
in potrebe po zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je
potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje. |
|
3.1.13
Obrambne potrebe |
|
138. člen |
(obramba) |
(1) Na
območju Občine Slovenske Konjice se nahaja območje izključne rabe za
potrebe obrambe Tepanjski vrh. Na območjih izključne rabe so dovoljene
prostorske ureditve, gradnja novih objektov, odstranitev objektov ter
investicijska in tekoča vzdrževalna dela na obstoječi infrastrukturi in
ureditev ostale infrastrukture za obrambne potrebe. |
(2) Na
območju Občine Slovenske Konjice se nahajata dve območji možne izključne
rabe za potrebe obrambe: vzletno pristajalna steza Senožet in Stolpnik.
Posegi na območjih možne izključne rabe ne smejo onemogočati uporabe
območja posebnega pomena za obrambo v primeru vojnega in izrednega
stanja, krize ter za usposabljanje. Posegi so lahko samo takšni, da je v
navedenih primerih rabo za obrambne potrebe mogoče takoj vzpostaviti. Za
posege v prostor možne izključne rabe je potrebno predhodno pridobiti
soglasje organa pristojnega za obrambo. |
(3) Na
območju občine se nahajata dve območji omejene in nadzorovane rabe
prostora za potrebe obrambe: Tepanjski vrh in Stolpnik. V območjih
omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je dovoljena
obstoječa primarna (kmetijska in gozdna) raba ter uporaba komunikacij.
Na območju niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so
namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter
zadrževanju večjega števila ljudi. V 4 metrskem pasu ob ograjenih
območjih za potrebe obrambe niso dovoljene gradnje objektov visoke
gradnje in ureditve s podrastjo in drevjem. Uporaba objektov ne sme
omejevati funkcionalnosti območja za potrebe obrambe. Za vse posege v
območja omejene in nadzorovane rabe je treba pridobiti soglasje organa
pristojnega za obrambo. |
(4) Pri
posegih v prostor, ki meji na območja izključne rabe, območja možne
izključne rabe ter na območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe
obrambe, je potrebno upoštevati pogoje iz 84. člena tega odloka. |
|
139. člen |
(seizmološke, hidrološke in druge geotehnične značilnosti zemljišč) |
(1) Pri
načrtovanju in izvedbi objektov je potrebno upoštevati pogoje za varen
način gradnje objektov, ki veljajo za 7. stopnjo (cono) potresne
ogroženosti (vir: Ocena potresne ogroženosti RS, verzija 1.0, marec
2006; spletni vir: ARSO;
http://www.arso.gov.si/potresi/potresna %20nevarnost/). Pri
projektiranju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise, ki
opredeljujejo potresno odporno gradnjo, pri čemer se uporablja karta
projektnega pospeška tal. |
(2) Za
vsak poseg v prostor je potrebno predhodno pridobiti in upoštevati
geološko-geotehnične pogoje za gradnjo. |
|
3.1.14
Varovanje zdravja |
|
140. člen |
(skupni
pogoji za varovanje zdravja) |
Za
varovanje zdravja ljudi pred vplivi iz okolja je pri posegih v prostor
potrebno upoštevati naslednje skupne pogoje: |
a) za
večino prebivalstva je potrebno zagotoviti oskrbo z zdravstveno ustrezno
pitno vodo; |
b)
varovati je potrebno kmetijska zemljišča za oskrbo prebivalstva s
kakovostno, lokalno pridelano hrano; |
c)
spremljati je potrebno stanje okolja pri čemer se uporabijo naslednji
kazalci: |
– število
individualnih kurišč in način ogrevanja le teh; |
– delež
prebivalcev, ki komunalno odpadno vodo odvaja na ustrezen način; |
– delež
prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje preko javnega vodovoda; |
– količino
porabljene pitne vode; |
– kakovost
pitne vode na vodnih virih; |
– število
in lokacije nelegalnih in saniranih odlagališč odpadkov; |
– poraba
električne energije letno na prebivalca namenjene javni razsvetljavi ter
razsvetljavi občinskih cest; |
– število
in lokacije zavezancev za prve meritve emisij v zrak; |
– število
in lokacije zavezancev za prve meritve hrupa; |
– število
stanovanjskih objektov na območjih, kjer je predpisana I. stopnja
varstva v varovalnem pasu virov EMS; |
– število
območij s PNRP SS lociranih neposredno ob območjih s PNRP IG in IK; |
– PLDP na
državnih in regionalnih cestah ter cestah z večjo obremenitvijo skozi
naselja, kjer pretok presega milijon vozil letno; |
– površino
namenske rabe prostora na vodovarstvenih območjih, |
– površino
stanovanjskih območij in število objektov z varovanimi prostori,
izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa in proizvodnih
dejavnosti; |
– površino
nepozidanih stavbnih površin v naseljih. |
141. člen |
(zrak in
osončenje) |
(1) Za
varstvo zraka je potrebno poleg vseh pogojev, ki jih določajo predpisi s
področja varstva zraka, upoštevati še naslednje pogoje: |
– za
obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v
zrak ter pripraviti program sanacije za tiste vire emisij, ki povzročajo
prekomerne emisije v zrak; |
– pri
načrtovanju in gradnji novih objektov je treba zagotoviti, da pri
obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije; |
– proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte se sme priključevati
le na ekološko čiste oziroma obnovljive vire energije; |
– zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije
objektov; |
– po
izgradnji plinovoda obvezno priključevati vse porabnike na plinovodno
omrežje, kjer je to tehnično možno; |
– težiti
za tem, da se ob objektih, ki so vir onesnaževanja, urejajo večje zelene
površine; |
– objekti,
ki povzročajo povečane emisije v zrak se lahko umeščajo le na območja,
kjer je PNRP določena za industrijsko (IP), gospodarsko (IG) in
kmetijsko dejavnost (IK); |
– nove
objekte, ki so vir vonjav (večje farme, bioplinarne, kompostarne), je
potrebno locirati v primerni oddaljenosti od območij strnjene poselitve. |
(2) Pri
vseh stanovanjskih bivalnih prostorih je potrebno zagotoviti minimalno
zahtevano osončenje, skladno z veljavnimi pravilniki o načrtovanju
objektov. |
(3) Minimalen čas potrebnega osončenja bivalnih, stanovanjskih prostorov
je: |
– v
zimskem solsticiju 2 uri, |
– v
poletnem ekvinokciju 3 ure, |
– v
poletnem solsticiju 5 ur na dan. |
(4) Minimalen čas potrebnega osončenja bivalnih prostorov ni potrebno
upoštevati pri obstoječih stanovanjskih objektih v starih mestnih
jedrih. |
|
142. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1) Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene
za posamezna območja osnovne in podrobne rabe glede na občutljivost za
škodljive učinke hrupa, so na osnovi 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju ter ob upoštevanju v 65. in 66. členu tega
odloka določene osnovne in podrobnejše namenske rabe posameznih območij,
določene za naslednje stopnje varstva pred hrupom: |
I. stopnja
varstva pred hrupom velja za vsa zavarovana območja ohranjanja narave
oziroma mirna območja na prostem, razen površin na naslednjih območjih: |
– na
območju prometne infrastrukture (PC); |
– na
območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti (G); |
– na
območju za potrebe obrambe (f) in izvajanje nalog policije; |
– na
območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
II.
stopnja varstva pred hrupom velja za površine, na katerih ni dopusten
noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa in velja za
površine z naslednjimi PNRP: |
– stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene
(SB) in površine počitniških hiš (SP); |
– površine
za turizem (BT). |
III.
stopnja varstva pred hrupom za površine, na katerih je dopusten poseg v
okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in velja za površine z
naslednjimi PNRP: |
– površine
podeželskega naselja (SK); |
– osrednja
(CU) in druga (CD) območja centralnih dejavnosti; |
– površine
drugih območij (BD) in športni centri (BC); |
– površine
za oddih, šport in rekreacijo (ZS), parki (ZP), druge urejene zelene
površine (ZD) in pokopališča (ZK); |
– površine
razpršene poselitve (A); |
– celinske
vode (VC), razen površin vodne infrastrukture. |
IV.
stopnja varstva pred hrupom velja za površine, na katerih je dopusten
poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa in velja
za površine z naslednjimi PNRP: |
– gospodarske cone (IG) in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
(IK); |
– površine
cest (PC), površine železnic (PŽ), površine letališč (PL) in ostale
prometne površine (PO); |
– območja
energetske (E) in okoljske (O) infrastrukture; |
– najboljša kmetijska zemljišča (K1) in druga kmetijska zemljišča (K2); |
– območja
gozdnih zemljišč (G); |
– površine
nadzemnega pridobivalnega prostora (LN); |
– območja
za potrebe obrambe zunaj naselij (f). |
(2) S tem
odlokom so določena območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom.
Območja II. stopnje varstva pred hrupom občina določi ločeno in pošlje v
potrditev na ministrstvo, pristojno za okolje. Vlogi se priloži
dokumentacijo iz katere je razvidno, da so na predlaganih območjih
izpolnjenje zahteve II. stopnje varstva pred hrupom. Do uveljavitve
območij z II. stopnjo varstva pred hrupom, ki bodo pripravljena do prvih
sprememb OPN, veljajo na teh območjih kriteriji za III. stopnjo varstva
pred hrupom. |
(3) Na
območjih II. stopnje varstva pred hrupom oziroma na njihovih delih s tem
OPN ni določenih mirnih območij poselitve. |
(4) Vse
obstoječe stanovanjske objekte na območjih IV. stopnje varstva pred
hrupom je treba varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva
pred hrupom. |
|
143. člen |
(varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Za
varstvo pred elektromagnetnim sevanjem je potrebno upoštevati Uredbo o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(2) Skladno z gornjo uredbo, sta določeni dve stopnji varstva pred
sevanjem, glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali
življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih
povzročajo viri sevanja: |
– I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. V prostoru Občine Slovenske Konjice se kot I.
območje upoštevajo zemljišča z naslednjimi PNRP: |
– območja
stanovanj: stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne
namene (SB), površine podeželskega naselja (SK) in površine počitniških
hiš (SP); |
– območja
centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) in
druga območja centralnih dejavnosti (CD); |
– posebna
območja: površine za turizem (BT), površine drugih območij in športni
centri (BC); |
– območja
zelenih površin: površine za oddih, šport in rekreacijo (ZS), parki
(ZP), druge urejene zelene površine (ZD) in pokopališča (ZK); |
– površine
razpršene poselitve (A). |
– II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. V prostoru Občine
Slovenske Konjice se kot II. območje upoštevajo zemljišča z naslednjimi
PNRP: |
– območja
proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo (IK); |
– območja
prometne infrastrukture: površine cest (PC), površine železnic (PŽ),
letališča (PL) in ostale prometne površine (PO); |
– območja
energetske (E) in okoljske (O) infrastrukture; |
– območja
kmetijskih zemljišč: najboljša kmetijska zemljišča (K1) in druga
kmetijska zemljišča (K2); |
– območja
gozdnih zemljišč (G); |
– območja
površinskih voda: celinske vode (VC); |
– območja
drugih zemljišč: površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) in
območja za potrebe obrambe zunaj naselij (f). |
– II.
stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki ležijo znotraj
I. območij varstva pred sevanjem in so namenjene javnemu cestnemu
prometu. |
(3) Minimalni potrebni odmiki od virov EMS so območja v katere ni
dovoljeno umeščanje objektov z varovanimi prostori in znašajo: |
– za 400
kV: minimalni odmik je 42 m do 46 m na višini 1 m od tal; |
– za 220
kV: minimalni odmik je 18 m do 24 m na višini 1 m od tal; |
– za 110
kV: minimalni odmik je 11 m do 14 m na višini 1 m od tal. |
(4) Dejavnosti in objekti se v prostor umeščajo glede na prisotnost
virov EMS. Vir EMS ne sme povzročiti čezmerne celotne obremenitve
območja s sevanjem. Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji virov
sevanja je potrebno izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in
rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene, in hkrati
omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi
sevanja. Območja stanovanj se umeščajo izven varovalnih pasov
elektroenergetskega omrežja (visoko frekvenčni viri sevanja). |
|
144. člen |
(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja oziroma prostorsko umeščanje virov
svetlobe) |
(1) Pri
gradnji javne razsvetljave in pri drugih oblikah osvetljevanja, ki
povzročajo svetlobno onesnaževanje okolja, je treba upoštevati pogoje iz
Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki se
nanašajo na: |
– ciljne
vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo cest
in drugih nepokritih javnih površin, |
– mejne
vrednosti električne priključne moči svetilk za razsvetljavo nepokritih
površin, kjer se izvajajo industrijske, poslovne in druge dejavnosti, |
– mejne
vrednosti za svetlost fasad in površin kulturnih spomenikov, |
– pogoje
in mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za osvetljevanje
objektov za oglaševanje, |
– pogoje
usmerjene osvetlitve kulturnih spomenikov, |
– mejne
vrednosti za osvetljenost, ki jo povzročajo svetilke za razsvetljavo
nepokritih površin na varovanih prostorih stavb, |
– način
ugotavljanja izpolnjevanja pogojev uredbe, |
– prepoved
uporabe, če svetloba seva v obliki svetlobnih snopov proti nebu ali
površinam, ki svetlobo odbijajo proti nebu, |
– ukrepe
za zmanjšanje emisije svetlobe v okolje. |
(2) Osvetljevanje objektov z varovanimi prostori ne sme presegati mejnih
vrednosti, ki so opredeljene z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. |
(3) Cilji
Občine Slovenske Konjice na področju zmanjševanja svetlobnega
onesnaževanja so predvsem: zmanjšati rabo energije za javno razsvetljavo
za 45 % in optimizirati obratovanje, upravljanje in vzdrževanje javne
razsvetljave. Primarno je potrebno uporabljati varčne svetilke. |
|
145. člen |
(pogoji za
neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam) |
Pri
načrtovanju, gradnji, uporabi in vzdrževanju objektov vseh vrst v javni
uporabi in pri večstanovanjskih stavbah se mora funkcionalno prizadetim
osebam zagotoviti neoviran dostop, vstop in uporaba teh objektov. |
|
3.1.15
Začasni PIP za območja, kjer so predvideni
OPPN |
|
146. člen |
(začasni
PIP za območja, kjer so predvideni OPPN) |
(1) Območja oziroma MOEUP, za katera je predvidena izdelava OPPN so v
posameznih EUP naslednja: |
UN1:
UN1/003, UN1/006, UN1/012, UN1/025-del, UN1/032-del, UN1/035-del,
UN1/036-del, UN1/040-del, UN1/043, UN1/049, UN1/051, UN1/052, UN1/054,
UN1/057-del, UN1/059, UN1/066, UN1/094, UN1/103-del, UN1/108,
UN1/110-del, UN1/116, UN1/135. |
UN2:
UN2/013, UN2/016, UN2/018, UN2/019, UN2/024. |
UN3:
UN3/005-del, UN3/24. |
AP4:
AP4/002, AP4/013. |
AP6:
AP6/012, AP6/017. |
OP9:
OP9/009. |
OP12:
OP12/002, OP12/025, OP12/027, OP12/053, OP12/055, OP12/056. |
(2) V
območjih oziroma MOEUP, ki so navedene v prvem odstavku tega člena, je
do izdelave OPPN možno izvajati gradnje in posege v prostor, ki ne bodo
ovirali izvajanja gradenj in ureditev predvidenih z OPPN. Ob smiselnem
upoštevanju določil skupnih PIP so dovoljeni naslednji posegi: |
– gradnja
komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov; |
– rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih objektov; |
– gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov v okviru obstoječih parcel namenjenih
gradnji, za potrebe prebivalcev, ki tam prebivajo. |
|
3.2
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
prostora |
|
3.2.1
Enota urejanja prostora UN1 |
|
147. člen |
(dopustna
izraba prostora) |
Dopustne
izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih površin na
parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP naslednje: |
PNRP |
minimalen delež zelenih površin v % |
MOEUP |
SS
|
10
|
UN1/008, UN1/013, UN1/018, UN1/023 del, UN1/028 del, UN1/030,
UN1/033 del, UN1/037, UN1/038, UN1/041, UN1/045, UN1/047,
UN1/064, UN1/072, UN1/074, UN1/103 del, UN1/112, UN1/115,
UN1/122, UN1/124, UN1/131 del |
SS
|
20
|
UN1/061 del, UN1/026 del, UN1/034 |
SS
|
30
|
UN1/001, UN1/002, UN1/077, UN1/078, UN1/079, UN1/080, UN1/081,
UN1/082, UN1/083, UN1/084, UN1/085, UN1/088, UN1/091, UN1/100,
UN1/101, UN1/102, UN1/104, UN1/106, UN1/133 |
SB
|
20
|
UN1/042 |
SK
|
40
|
UN1/014, UN1/087 |
CU
|
10
|
UN1/025 del, UN1/029, UN1/032 del, UN1/048, UN1/050, UN1/119,
UN1/123 |
CU
|
20
|
UN1/092 |
CD
|
20
|
UN1/004, UN1/024, UN1/044 |
IG
|
10
|
UN1/031 del, UN1/055 del, UN1/071, UN1/114, UN1/118, UN1/129 del |
BT
|
10
|
UN1/009 |
BC
|
40
|
UN1/019, UN1/109, UN1/137 |
ZS
|
95
|
UN1/136 |
ZP
|
80
|
UN1/007 |
ZP
|
100 |
UN1/127 |
ZD
|
60
|
UN1/005, UN1/062 |
ZD
|
90
|
UN1/011, UN1/016, UN1/017, UN1/020, UN1/021, UN1/022, UN1/065,
UN1/067, UN1/069, UN1/070, UN1/073, UN1/075, UN1/076, UN1/086,
UN1/089, UN1/090, UN1/093, UN1/105, UN1/107, UN1/111, UN1/113,
UN1/120, UN1/132 |
A
|
20
|
UN1/010, UN1/060 |
|
148. člen |
(namembnost, vrste objektov in gradenj, dejavnosti) |
Dopustne
namembnosti, vrste objektov in gradenj in dodatno dovoljene dejavnosti,
ki so dovoljeni za posamezno PNRP in MOEUP, so naslednje: |
PNRP |
MOEUP |
namembnost in vrste posegov v prostor |
SS
|
UN1/001, UN1/002, UN1/077, UN1/078, UN1/079, UN1/080, UN1/081,
UN1/082, UN1/083, UN1/084, UN1/085, UN1/088, UN1/091, UN1/100,
UN1/101, UN1/102, UN1/104, UN1/106, UN1/133 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN |
SS
|
|
dopustni objekti |
UN1/008, UN1/013, UN1/018,
UN1/023 del, UN1/028 del, UN1/030,
UN1/033 del, UN1/037, UN1/038, UN1/041, UN1/045, UN1/047,
UN1/064, UN1/072, UN1/074, UN1/103 del, UN1/112, UN1/115,
UN1/122, UN1/124,
UN1/131 del |
enostanovanjske stavbe; stavbe za rastlinsko pridelavo in stavbe
za spravilo pridelka; lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu, rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
izobraževanje; zdravstvo in socialno varstvo; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in
zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN |
SS
|
UN1/061 del,
UN1/026 del,
UN1/034 |
dopustni objekti |
večstanovanjske stavbe; garažne stavbe; lokalne ceste in javne
poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; odstranitev in vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne
poslovne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan
sprejetja OPN |
SK
|
UN1/014,
UN1/087 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; druge raznovrstne
poslovne dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na
dan sprejetja OPN |
SB
|
UN1/042 |
dopustni objekti |
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine; stavbe za
zdravstveno oskrbo; lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni
(distribucijski); elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
zdravstvo in socialno varstvo; kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnosti |
CU
|
UN1/025 del,
UN1/029,
UN1/032 del,
UN1/048,
UN1/119,
UN1/123 |
dopustni objekti |
stanovanjske stavbe; gostinske stavbe; poslovne in upravne
stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, stavbe
splošnega družbenega pomena, druge nestanovanjske stavbe
(obredne stavbe, kulturna dediščina, ki se uporablja v druge
namene); objekti prometne infrastrukture; cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; drugi gradbeni
inženirski objekti |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
oskrba z električno energijo, plinom, paro; vzdrževanje in
popravilo motornih vozil; promet, skladiščenje; gostinstvo;
informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in
zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne
poslovne dejavnosti; dejavnost javne uprave in obrambe;
dejavnost obvezne socialne varnosti; izobraževanje; zdravstvo in
socialno varstvo; kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan
sprejetja OPN |
CU
|
UN1/050 |
dopustni objekti |
stavbe splošnega družbenega pomena, druge nestanovanjske stavbe
(obredne stavbe, kulturna dediščina, ki se uporablja v druge
namene); objekti prometne infrastrukture; cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; drugi gradbeni
inženirski objekti |
dopustne vrste gradenj in posegov |
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
izobraževanje; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
|
CU
|
UN1/092 |
dopustni objekti |
stanovanjske stavbe; gostilne, restavracije, točilnice; druge
poslovne stavbe; stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe za
promet in stavbe za izvajanje komunikacij; stavbe splošnega
družbenega pomena, druge nestanovanjske stavbe (obredne stavbe);
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste; lokalni (distribucijski); elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; vzdrževanje in popravilo
motornih vozil; promet, skladiščenje; gostinstvo; informacijske
in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge
dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
|
CD
|
UN1/024,
UN1/044 |
dopustni objekti |
gostilne, restavracije, točilnice; poslovne in upravne stavbe;
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe
splošnega družbenega pomena; lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni
(distribucijski); elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne
poslovne dejavnosti; izobraževanje; kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti
na dan sprejetja OPN |
IG
|
UN1/031 del,
UN1/055 del,
UN1/071,
UN1/114,
UN1/118,
UN1/129 del |
dopustni objekti |
poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti; stavbe za promet in stavbe za izvajanje
komunikacij; industrijske stavbe in skladišča; lokalne ceste in
javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; drugi gradbeni
inženirski objekti |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
predelovalne dejavnosti; oskrba z električno energijo, plinom in
paro; oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje
okolja; gradbeništvo; vzdrževanje in popravila motornih vozil;
promet in skladiščenje; gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; |
BT
|
UN1/009 |
dopustni objekti |
gostinske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane
ceste in gozdne ceste; lokalni (distribucijski);
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta, drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
BC
|
UN1/019,
UN1/109,
UN1/137 |
dopustni objekti |
gostilne, restavracije, točilnice; stavbe za šport; lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za
šport rekreacijo in prosti čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, vzdrževanje objekta, drugi
posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; kulturne razvedrilne, rekreacijske dejavnosti
|
ZS
|
UN1/136 |
dopustni objekti |
lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; nezahtevni
objekti: ograje, škarpe in podporni zidovi; pomožni
infrastrukturni objekti; enostavni objekti: za lastne potrebe;
infrastrukturni pomožni; vadbeni objekti |
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZP
|
UN1/007 |
dopustni objekti |
stavbe splošnega družbenega pomena; lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
rekonstrukcija, odstranitev, vzdrževanje, sprememba namembnost |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZP
|
UN1/127 |
dopustni objekti |
niso dovoljeni |
dopustne vrste gradenj in posegov |
niso dovoljeni |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZD
|
UN1/005, UN1/016, UN1/017, UN1/062, UN1/065, UN1/067, UN1/069,
UN1/070, UN1/073, UN1/075, UN1/076, UN1/086, UN1/089, UN1/090,
UN1/093, UN1/105, UN1/107, UN1/111, UN1/113, UN1/120, UN1/132, |
dopustni objekti |
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba, rekonstrukcija in vzdrževanje zgoraj navedenih objektov
|
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZD
|
UN1/011, UN1/020, UN1/021, UN1/022, |
dopustni objekti |
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba, rekonstrukcija in vzdrževanje zgoraj navedenih objektov
|
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene, območje je prednostno namenjeno kmetijski rabi
|
ZK
|
UN1/046 |
dopustni objekti |
druge nestanovanjske stavbe, drugi gradbeni inženirski objekti,
ceste |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
dejavnosti v povezavi s pogrebno dejavnostjo |
E
|
UN1/099 |
dopustni objekti |
objekti za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja
energetike |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
dejavnosti s področja energetike |
A
|
UN1/010,
UN1/060 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostilne, restavracije in točilnice;
nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; druge
raznovrstne poslovne dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene
dejavnosti na dan sprejetja OPN |
|
149. člen |
(možnosti
glede oblikovanja stavb) |
(1) |
V
EUP UN1 je dovoljeno posamezne stavbe oblikovati v kontrastu z
okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar
je različnost oziroma nasprotnost oblike utemeljena v cilju
vzpostavljanja prostorske dominante ali večje razpoznavnosti
območja. Primerne lokacije za takšne gradnje so na primer
prometna vozlišča, morebitno neustrezno oblikovano obrobje
naselja, središče naselja ali dominantna lega. Za te posege je
priporočeno, da investitor pridobi idejne rešitve na natečaju,
kjer je v postopku izvedbe natečaja udeležena tudi Občina
Slovenske Konjice. |
(2) V
varovanem območju mestnega jedra Slovenske Konjice z vplivnim območjem
je umeščanje stavb, ki bodo oblikovane na podlagi določil iz prvega
odstavka tega člena, dopustno izjemoma, če njihova umestitev na
prizadene varovanih vrednot. Umestitev je treba uskladiti s pristojno
službo za varstvo kulturne dediščine v postopku pridobivanja
kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, praviloma s prostorsko in
tehnično preveritvijo variantnih rešitev. |
|
150. člen |
(posebni
pogoji za urejanje parkirišč v UN1/023del, UN1/026, UN1/034del in
UN1/061) |
Pri
urejanju parkirnih površin na posameznih navedenih MOEUP je potrebno
upoštevati pogoje iz naslednjih odlokov: |
– za
UN1/034del se upošteva Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu Prevrat Slovenske
Konjice (Uradni list RS, št. 27/11); |
– za
UN1/061 se upošteva Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembi
zazidalnega načrta nad Milenkovo (Žičko) cesto v Slovenskih Konjicah
Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 27/11); |
– za
UN1/026, UN1/023del in UN1/034del se upošteva Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za 4 območja v
centru Slovenske Konjice in območje dela ZN Škalce III Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 27/11). |
|
151. člen |
(UN1/004 –
vinska klet Škalce) |
Na območju
UN1/004 so dovoljeni le tisti posegi, ki omogočajo nemoteno delovanje
vinske kleti Škalce. |
|
152. člen |
(UN1/010 –
vinogradniško območje Škalce – Dobrovlje /VO_1/, UN1/060 – vinogradniško
območje Škalce – Gabrovlje /VO-3/) |
(1) Na
vinogradniških območjih UN1/010 in UN1/060 je v okviru površin razpršene
poselitve (A) dovoljena gradnja zidanic oziroma vinskih kleti, ob
upoštevanju pogoja, da je investitor lastnik najmanj trideset arov
urejenega intenzivnega nasada, za kar mora investitor predložiti
potrdilo iz registra vinogradov pri UE Slovenske Konjice. |
(2) V
okviru površin razpršene poselitve (A), na kateri je ugotovljen obstoj
obstoječe stanovanjske hiše in njej pripadajočih objektov je dovoljeno: |
– dopustni
objekti: enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; druge nestanovanjske
stavbe kmetijske narave; lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski
distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; |
– dopustne
vrste gradenj in posegov: gradnja novega objekta; dozidava, nadzidava,
rekonstrukcija; odstranitev; sprememba namembnosti s pogojem, da je nova
namembnost objekta objekt za potrebe kmetijstva; vzdrževanje objekta; |
– dodatno
dovoljene dejavnosti: vinotoč. |
|
|
153. člen |
(UN1/076,
UN1/105 in UN1/132 – vinogradniška območja Vešenik /VO_4/) |
Na
vinogradniških območjih UN1/076, UN1/105 in UN1/132 je dovoljena gradnja
zidanic oziroma vinskih kleti, ob upoštevanju pogoja, da je investitor
lastnik najmanj trideset arov urejenega intenzivnega nasada, za kar mora
investitor predložiti potrdilo iz registra vinogradov pri UE Slovenske
Konjice. Velikost stavbnega zemljišča za zidanico z novo PNRP (A) se
določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
154. člen |
(UN1/137 –
športni center Bezina) |
Za posege
na območju UN1/137 se kot strokovna podlaga uporabijo rešitve iz
projekta AP 259/2007-SP (ARHENA) za večnamensko igrišče, objekt KS
Bezina, ribnik in dovozno cesto. |
|
155. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
(1) Na
območju EUP UN1 je evidentiranih štiriindevetdeset enot kulturne
dediščine. Ime, režim, podrežim, evidenčna številka in lega v MOEUP
oziroma delu MOEUP so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto lahko velja
več vrst režimov, kar pomeni, da se posamezna enota lahko na seznamu
pojavi večkrat. |
Ime |
režim |
podrežim |
EVDŠ |
MOEUP |
Slovenske Konjice – Hiša Tattenbachova 2 |
dediščina |
stavbna dediščina |
21804 |
UN1/002 |
Slovenske Konjice – Grad Konjice |
vplivno območje |
|
665 |
UN1/005,
UN1/012 del, UN1/013, UN1/045, UN1/046, UN1/047, UN1/048,
UN1/050 del, UN1/065 |
Slovenske Konjice – Dvorec Prevrat |
dediščina |
stavbna dediščina |
19074 |
UN1/007 |
Dobrava pri Konjicah – Gospodarsko poslopje na domačiji Dobrava
1 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19110 |
UN1/008 |
Dobrava pri Konjicah – Hiša Dobrava pri Konjicah 1 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19109 |
UN1/008, UN1/011 |
Dobrava pri Konjicah – Dvorec |
spomenik |
|
10202 |
UN1/009 |
Škalce – Vinogradniško območje |
dediščina |
kulturna krajina |
10514 |
UN1/010 del, UN1/023 del, UN1/059,
UN1/084 del |
Škalce – Vinogradniški dvorec Škalce 69 |
dediščina priporočilno |
stavbna dediščina |
28276 |
UN1/023 |
Slovenske Konjice – Vila Liptovska 14 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25297 |
UN1/025 |
Slovenske Konjice – Hiša Škalska 6 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19078 |
UN1/026 |
Slovenske Konjice – Hiša Liptovska 32 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19075 |
UN1/031 |
Slovenske Konjice – Hiša Liptovska 36 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19077 |
UN1/031 |
Slovenske Konjice – Mestno jedro |
vplivno območje |
|
664 |
UN1/031, UN1/032, UN1/041, UN1/042. UN1/044, UN1/049, UN1/050,
UN1/051, UN1/052, UN1/054, UN1/055, UN1/058, UN1/061, UN1/118,
UN1/121, UN1/122, UN1/123, UN1/124, UN1/126, UN1/127, UN1/135 |
Slovenske Konjice – Vila Marija |
dediščina |
stavbna dediščina |
19072 |
UN1/041 |
Slovenske Konjice – Osnovna Šola Pod goro |
dediščina |
stavbna dediščina |
25296 |
UN1/044 |
Slovenske Konjice – Grad Konjice |
spomenik |
|
665 |
UN1/046 |
Slovenske Konjice – Cerkev sv. Ane |
spomenik |
|
3380 |
UN1/046 |
Slovenske Konjice – Park dvorca Trebnik |
spomenik |
|
10271 |
UN1/049, UN1/051, UN1/052, |
Slovenske Konjice – Vrtnarija dvorca Trebnik |
dediščina |
vrtnoarhitekturna dediščina |
26387 |
UN1/050 |
Slovenske Konjice – Dvorec Trebnik |
spomenik |
|
7864 |
UN1/052 |
Slovenske Konjice – Gospodarsko poslopje dvorca Trebnik |
dediščina |
stavbna dediščina |
10273 |
UN1/052 |
Škalce – Vinogradniški dvorec |
spomenik |
|
10192 |
UN1/059 |
Škalce – Viničarija Škalce 57 |
dediščina |
stavbna dediščina |
14256 |
UN1/059 |
Škalce – Hiša Škalce 90 |
dediščina |
stavbna dediščina |
15631 |
UN1/059 |
Škalce – Hiša Škalce 60 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19124 |
UN1/059 |
Slovenske Konjice – Hiša Liptovska 35 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19076 |
UN1/122 |
Slovenske Konjice – Vila Šolska 2 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19079 |
UN1/122 |
Slovenske Konjice – Vila Žička 6 |
spomenik |
|
10193 |
UN1/124 |
Slovenske Konjice – Hiša Žička 13 |
dediščina |
stavbna dediščina |
21806 |
UN1/124 |
Slovenske Konjice – Mestno jedro |
spomenik |
|
664 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Cerkev sv. Jurija |
spomenik |
|
3379 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Vrt družine Pipuš |
spomenik |
|
7927 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 4 |
spomenik |
|
10206 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 5 |
spomenik |
|
10207 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 10 |
spomenik |
|
10208 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 12 |
spomenik |
|
10209 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 18 |
spomenik |
|
10210 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 5 |
spomenik |
|
10211 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 3 |
spomenik |
|
10212 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 1 |
spomenik |
|
10213 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 2 |
spomenik |
|
10214 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 7 |
spomenik |
|
10215 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 15 |
spomenik |
|
10216 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 17 |
spomenik |
|
10217 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 21 |
spomenik |
|
10218 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 22 |
spomenik |
|
10219 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 23 |
spomenik |
|
10220 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 24 |
spomenik |
|
10221 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 25 |
spomenik |
|
10222 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 26 |
spomenik |
|
10223 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 27 |
spomenik |
|
10224 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 28 |
spomenik |
|
10225 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 29 |
spomenik |
|
10226 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 31 |
spomenik |
|
10227 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 34 |
spomenik |
|
10228 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hranilnica Stari trg 29 |
spomenik |
|
10229 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Kaplanija Stari trg 38 |
spomenik |
|
10230 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 39 |
spomenik |
|
10231 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Župnišče Stari trg 40 |
spomenik |
|
10232 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša domačije Pipuš |
spomenik |
|
10233 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša ulica Adolfa Tavčarja 11 |
spomenik |
|
10234 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Znamenje sv. Florijana |
spomenik |
|
10236 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Grajska 8 |
dediščina |
stavbna dediščina |
10270 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Marijino znamenje |
spomenik |
|
10360 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 9 |
dediščina |
stavbna dediščina |
14427 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Gospodarsko poslopje domačije Pipuš |
dediščina |
stavbna dediščina |
14302 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Mlin Mlinska 1a |
dediščina |
stavbna dediščina |
19092 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Žička 17 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24813 |
UN1/131 |
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 2 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24820 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 3 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24821 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 8 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24822 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 9 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24823 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 20 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24825 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 12 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24826 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 14 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24827 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 16 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24828 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 18 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24829 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 19 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24830 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 20 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24831 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 30 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24832 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 32 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24833 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 33 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24834 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 35 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24835 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 41 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24836 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša ulica Adolfa Tavčarja 1 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24837 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Stara šola |
dediščina |
stavbna dediščina |
24838 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Grajska 1 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25287 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Grajska 3 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25288 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 6 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25289 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 10 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25290 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 13 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25291 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Grajska 5 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25292 |
UN1/125 |
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 6 |
dediščina |
stavbna dediščina |
26386 |
UN1/125 |
Spodnje Preloge – Hiša Sp. Preloge 29 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19071 |
–
|
(2) Za vse
enote kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja
3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne
dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje. |
(3) Za
območje trškega jedra Slovenskih Konjice velja splošni varstveni režim,
ki določa varovanje celovitosti, intaktnosti, likovno arhitekturne
vrednosti in historične pričevalnosti urbanističnega spomenika s
pripadajočimi vplivnimi območji. |
(4) Na
območju parka dvorca Trebnik se varuje kompozicijo zasnove (oblika,
struktura, velikost, poteze), kulturne sestavine (grajeni objekti,
parkovna oprema, skulpture), naravne sestavine, ki so vključene v
kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.), funkcionalno zasnovo z
navezavo na stavbno dediščino oziroma stavbe in površine, ki so pomembne
za delovanje celote in podobo v širšem prostoru z navezavo na okoliški
prostor. Vrtno arhitekturno dediščino stalno vzdržuje primerno
usposobljen izvajalec v soglasju s pristojno kulturno varstveno službo. |
(5) V
vinogradniškem območju Škalce se varuje krajinsko zgradbo in prepoznavno
podobo (naravne in kulturne prvine), odprt prostor pred urbanizacijo,
procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (tradicionalno
rabo), tipologijo krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva in
način navezave na stavbno in naselbinsko dediščino oziroma grajeno
strukturo. Zaradi krajinskih kvalitet, prepoznavne prostorske podobe in
kontinuirane rabe vinogradniškega območja Škalc je za del varovanega
območja z oznako MOEUP UN1/059 predvidena izdelava OPPN, kjer se bodo
lahko določila funkcionalna območja za posamezne rabe prostora. Dela
varovanega območja z oznakama MOEUP UN1/004 (območje vinske kleti) in
UN1/015 (območje golf igrišča) se urejata na osnovi veljavnih PIA, kot
je to določeno v 157. členu tega odloka. |
|
156. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območju EUP UN1 sta evidentirani dve naravni vrednoti, ki sta navedeni v
spodnji tabeli. Naravni vrednoti sta navedeni z njihovim imenom,
statusom in identifikacijsko številko. |
Ime |
status |
ident. št. |
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495V |
Koprivnica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6066 |
(2) Za vse
navedene naravne vrednote veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja
3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
157. člen |
(podaljšana veljavnost PIA) |
MOEUP, ki
se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA) se ne
urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji: |
MOEUP |
veljavni odlok o PIA |
UN1/015 |
Odlok o lokacijskem načrtu (LN) za golf Škalce (Uradni list RS,
št. 5/05) |
UN1/025 del |
Odlok o zazidalnem načrtu (ZN) Novi center Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 4/01 in 30/06) |
UN1/026 del |
Odlok o ZN Novi center Slovenske Konjice (Uradni list RS, št.
4/01 in 30/06)
Odlok o OPPN za stanovanjski blok 3K (zahodno od kompleksa ZN
Novi center in severno od vrtca Slomškova) (Uradni list RS, št.
44/09) |
UN1/027 |
Odlok o OPPN za vzhodno obvoznico od križišča s cesto
Celje–Maribor do priključka na obstoječi cesti Slovenske
Konjice–Oplotnica (Uradni list RS, št. 16/15) |
UN1/028 del |
Odlok o OPPN za območje Vešenik (Lamut) (Uradni list RS, št.
30/15) |
UN1/031 del |
Odlok o ZN za podjetniško, proizvodno in obrtniško cono “LIP”
Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 93/01, spremembe in
dopolnitve (s.i.d.): Uradni list RS, št. 11/07 in 128/04) |
UN1/032 del |
Odlok o OPPN vrtec Prevrat (Uradni list RS, št. 58/11)
Odlok o LN »IBIKO« za stanovanjsko poslovni objekt v Slovenskih
Konjicah (Uradni list RS, št. 76/06)
Odlok o s.i.d. odloka o s.i.d. odloka o ZN Prevrat (Uradni list
RS, št. 55/13)
Odlok o OPPN C5 JZ kare "za poslovno stanovanjski objekt Šmid" v
Slovenskih Konjicah (Uradni list RS, št. 55/12) (del območja ob
Dravinji med Škalsko cesto in Liptovsko cesto) |
UN1/033 del |
Odlok o s.i.d. dela ZN Prevrat – območje Konec (Uradni list RS,
št. 68/03, 45/012) |
UN1/035 del |
Odlok o občinskem LN Slovenske Konjice Center vzhod (Uradni list
RS, št. 79/06) |
UN1/039 |
Odlok o LN Spodnje Preloge (Uradni list RS, št. 62/06, s.i.d. v
št. 93/07, 90/09, 21/16) |
UN1/040 del |
Odlok o OPPN za območje Spodnje Preloge (Podbregar) (Uradni list
RS, št. 29/16) |
UN1/055 del |
Odlok o sprejetju LN Podjetniško obrtna cona Pod goro II Slov.
Konjice (Uradni list RS, št. 62/07, s.i.d. v št. 75/10, 17/14) |
UN1/056 |
Odlok o LN za podjetniško in obrtniško cono ''KOSTROJ''
Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 5/05, s.i.d. v št. 26/14,
52/14) |
UN1/057 del |
Odlok o s.i.d. ZN stanovanjska soseska ob Mizarski ulici (Uradni
list SRS, št. 40/86 in 08/91)
Odlok o s.i.d. delov ZN ob Mizarski ulici – za skupino
investitorjev (Uradni list RS, št. 54/04)
Odlok o s.i.d. odloka o s.i.d. ZN stanovanjska soseska ob
Mizarski cesti – zmanjšanje območja VK (Uradni list RS, št.
3/14) |
UN1/058
UN1/061 del |
Odlok o OPPN Pristava – večstanovanjski objekt Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 75/10) |
UN1/063
UN1/128
UN1/130 |
Odlok o s.i.d. ZN stanovanjska soseska ob Mizarski ulici (Uradni
list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 08/91) |
UN1/095 del
UN1/096 del |
Odlok o občinskem LN Slovenske Konjice Center vzhod (Uradni list
RS, št. 79/06) |
UN1/110 del |
Odlok o s.i.d. odloka o ZN industrijska cona Slov. Konjice,
Baumuller, Banex (Uradni list RS, št. 61/02 in 120/05)
|
UN1/117 |
Odlok o ZN obrtna cona – si.d. ZN Industrijska cona Slov.
Konjice-območje Konusa (Uradni list RS, št. 39/93)
Odlok o s.i.d. ZN »Obrtna cona Slovenske Konjice« (Uradni list
RS, št. 2/08, 18/11) |
UN1/125 |
Odlok o sprejetju ZN prenove starega mestnega jedra Slovenske
Konjice (Uradni list SRS, št. 35/85, s.i.d. v Uradni list RS,
št. 28/03, 98/09, 50/15)
Odlok o s.i.d. ZN prenove starega mestnega jedra Slovenske
Konjice – Kangler (Uradni list RS, št. 1/98)
Odlok o s.i.d. ZN prenove starega mestnega jedra Slovenske
Konjice – poslovno-stanovanjski objekt in stanovanjske hiše
(Uradni list RS, št. 4/00) |
UN1/126 |
Odlok o sprejetju LN Podjetniško obrtna cona Pod goro II Slov.
Konjice (Uradni list RS, št 62/07, s.i.d. v št. 75/10) |
UN1/129 del |
Odlok o LN za podjetniško in obrtniško cono ''KOSTROJ''
Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 5/05)
Odlok o s.i.d. odloka o ZN industrijske cone Slovenske Konjice
(Uradni list SRS, št. 41/86 in Uradni list RS, št. 56/97) – za
dejavnost Podbukovšek s.p. (Uradni list RS, št. 52/14)
objavljeno v Uradni list RS, št. 24/15) |
UN1/131 del |
Odlok o s.i.d. odloka o ZN ob Mizarski – objekt Karitas (Uradni
list RS, št. 27/01)
Odlok o s.i.d. odloka o s.i.d. ZN stanovanjska soseska ob
Mizarski cesti – Pristovnik (Uradni list RS, št. 17/16) |
|
158. člen |
(usmeritve
za OPPN) |
Za
posamezna MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za
gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem
upoštevanju ostalih določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: |
MOEUP |
usmeritve za OPPN |
UN1/003 |
OPPN_10 za območje Športni center Bezina (UN1/003):
upoštevajo se rešitve iz SP: 021/02 (KONING d.o.o.) |
UN1/006 |
OPPN_11 za Kamnolom Konjiška gora:
upoštevajo se rešitve iz SP: 240/06 (RC PLANIRANJE) |
UN1/012 |
OPPN_12 za območje Vezna cesta do pokopališča (UN1/012):
– namenska raba prostora: PC
– vrste objektov: prometna infrastruktura
– zazidalna zasnova: obvozna cesta
– vrste dovoljenih dejavnosti: promet |
UN1/025 del
UN1/032 del |
OPPN_13 za območje Gologrančevo (UN1/025 del) in
OPPN_14 za območje Center ZŠAM (UN1/032 del):
– namenska raba prostora: CU
– vrste objektov: večstanovanjske stavbe; nestanovanjske stavbe:
gostinske, poslovne in upravne, trgovske, za storitvene
dejavnosti, stavbe splošnega družbenega pomena
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
izobraževanje; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;
druge dejavnosti |
UN1/035 del |
OPPN_15 za območje vzhodno od območja Hofer (UN1/035 del):
– namenska raba prostora: BD
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe: gostilne, restavracije,
točilnice; druge poslovne stavbe, trgovske, za storitvene
dejavnosti; drugi gradbeni inženirski objekti
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: promet in skladiščenje;
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge dejavnosti |
UN1/036 del
UN1/040 del |
OPPN_16 za območje Ob stanovanjski soseski Preloge (S32)
(UN1/036 del),
OPPN_17 za območje Ob stanovanjski soseski Preloge (S32)
(UN1/040 del);
– namenska raba prostora: SS
– vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu
bivanju
– zazidalna zasnova: priporočena strnjena gradnja, lahko tudi
prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: informacijske in komunikacijske
dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z
nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti;
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
UN1/094
UN1/103 del
UN1/108 |
OPPN_23 za območje Bezina (UN1/094),
OPPN_24 za območje Škalce nad cesto v Oplotnico (UN1/103 del) in
OPPN_25 za območje pod Vešenikom ob Bezini (UN1/108):
– namenska raba prostora: SS
– vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu
bivanju
– zazidalna zasnova: priporočena strnjena gradnja, lahko tudi
prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti |
UN1/043 |
OPPN_18 za območje Športni center ob gimnaziji /UN1/043):
– namenska raba prostora BC
– vrste objektov:gostilne, restavracije, točilnice; stavbe
splošnega družbenega pomena,
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; strokovne, znanstvene in tehnične
dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
izobraževanje; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
UN1/049
UN1/051
UN1/052
UN1/054
UN1/135 |
OPPN_19 za območje Graščina Trebnik s širšim območjem (UN1/049,
UN1/051, UN1/052, UN1/054 in UN1/135):
– namenska raba CU
– vrste objektov in vrste dovoljenih dejavnosti se določijo po
predhodnem usklajevanju programa in pogojev varstva kulturne
dediščine ter ohranjanja narave |
UN1/057 del |
OPPN_20 za območje vinske kleti ob Mizarski (UN1/57 del):
– namenska raba prostora: SS
– vrste objektov: enostanovanjske stavbe in nestanovanjske
stavbe: gostinske, poslovne in upravne, trgovske, za storitvene
dejavnosti, stavbe splošnega družbenega pomena
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
izobraževanje; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;
druge dejavnosti |
UN1/059 |
OPPN_21 za območje Vinogradniško območje Škalce /VO_2/
(UN1/059):
– Upoštevajo se kulturnovarstvene usmeritve in pogoji, ki bodo
pridobljeni v postopku priprave OPPN
– Upoštevajo se rešitve iz strokovnih podlag, ki so sestavni del
Odloka o spremembi PUP za območje gozdov in l. območja
kmetijskih v občini Slovenske Konjice – za območje Škalc (Uradni
list RS, št. 28/96), S.i.d. poseg št. 13 (vinotoč) (Uradni list
RS, št. 9/07 in 3/13), kolikor niso v nasprotju s
kulturnovarstvenimi smernicami in pogoji |
UN1/066
UN1/110 del |
OPPN_22 za proizvodno območje južno od območja Banex (UN1/066 in
UN1/110 del):
– namenska raba prostora IG
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe: poslovne, trgovske, za
storitvene dejavnosti, industrijske stavbe in skladišča drugi
gradbeni inženirski objekti,
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: informacijske in komunikacijske
dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z
nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti;
druge dejavnosti, predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet
in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne dejavnosti |
UN1/116 |
OPPN_26 za območje bivšega inštituta Konus (UN1/116):
– namenska raba prostora IG
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe; poslovne in upravne
stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;
industrijske stavbe in skladišča; stavbe splošnega družbenega
pomena
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: predelovalne dejavnosti; promet
in skladiščenje; gostinstvo; informacijske in komunikacijske
dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z
nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti;
druge raznovrstne poslovne dejavnosti; izobraževanje; kulturne,
razvedrilne, rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti |
|
159. člen |
(varstvo
vojnih grobišč) |
(1) V
spodnji tabeli sta navedeni vojni grobišči, ki ležita na območju EUP
UN1. |
Opis |
Lokacija |
Krajevno pokopališče Slovenske Konjice, na sredini pokopališča
obkroženo z visokimi cipresami, grobišče neznanega števila
neznanih borcev NOV |
|
Nad graščino Trebnik, v bližini električnega daljnovodnega
stebra je grobišče okoli 30–40 domačinov iz Slovenskih Konjic,
pobitih maja ali junija 1945 |
46º19'56.42" |
(2) Na
vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v
nasprotju z Zakonom o vojnih grobiščih, poškodovati grobišča ali
odtujiti njihove sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki
pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim
redom vojnih grobišč. |
|
3.2.2
Enota urejanja prostora UN2 |
|
160. člen |
(dopustna
izraba prostora) |
Dopustne
izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih površin na
parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP naslednje: |
PNRP |
minimalen delež zelenih površin v % |
MOEUP |
SS
|
20
|
UN2/006, UN2/014, UN2/025, UN2/043 del |
SS
|
30
|
UN2/001, UN2/004, UN2/005, UN2/026, UN2/028, UN2/033, UN2/034,
UN2/036, UN2/044 |
CU
|
10
|
UN2/002, UN2/009, UN2/012 del, UN2/041 del, UN2/042 |
CD
|
40
|
UN2/032 |
IG
|
10
|
UN2/027, UN2/029, UN2/035 |
ZS
|
95
|
UN2/017 del, UN2/020, UN2/047 |
ZD
|
95
|
UN2/021, UN2/022 del, UN2/039 del, UN2/040, UN2/046 |
ZD
|
100 |
UN2/045 |
|
161. člen |
(namembnost, vrste objektov in gradenj, dejavnosti) |
Dopustne
namembnosti, vrste objektov in gradenj in dodatno dovoljene dejavnosti,
ki so dovoljeni za posamezno PNRP in MOEUP, so naslednje: |
PNRP |
MOEUP |
namembnost in vrste posegov v prostor |
SS
|
UN2/001, UN2/004, UN2/005, UN2/026, UN2/028, UN2/034, UN2/036,
UN2/044 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in
zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, in zatečene dejavnosti
na dan sprejetja OPN |
SS
|
UN2/006, UN2/014, UN2/025, UN2/043 del |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe, stavbe za rastlinsko pridelavo in stavbe
za spravilo pridelka; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu, rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti in zatečene dejavnosti na
dan sprejetja OPN |
SS
|
UN2/033, UN2/034
(del znotraj varovanega vplivnega območja dvorca Pogled)
|
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
novogradnje na lokaciji predhodno odstranjenih dotrajanih,
legalno zgrajenih objektov, ki imajo svoj status skladen z
gradbenim dovoljenjem; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
CU
|
UN2/002, UN2/042 |
dopustni objekti |
stanovanjske stavbe; gostilne, restavracije, točilnice; druge
poslovne stavbe; stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe za
promet in stavbe za izvajanje komunikacij; stavbe splošnega
družbenega pomena, druge nestanovanjske stavbe (obredne stavbe);
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste; lokalni (distribucijski); elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas in zatečene dejavnosti na dan sprejetja
OPN |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
lov, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; informacijske
in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne
varnosti; izobraževanje; zdravstvo in socialno varstvo; kulturne
rekreacijske in razvedrilne dejavnosti; druge dejavnosti
|
CU
|
UN2/009, UN2/012 del, UN2/041 del |
dopustni objekti |
stanovanjske stavbe; gostinske stavbe; poslovne in upravne
stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, stavbe
splošnega družbenega pomena, druge nestanovanjske stavbe
(obredne stavbe, kulturna dediščina, ki se uporablja v druge
namene); objekti prometne infrastrukture; cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; drugi gradbeni
inženirski objekti |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
lov, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; informacijske
in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne
varnosti; izobraževanje; zdravstvo in socialno varstvo; kulturne
rekreacijske in razvedrilne dejavnosti; druge dejavnosti in
zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN |
CD
|
UN2/032 |
dopustni objekti |
kulturna dediščina, ki se uporablja v druge namene; lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
rekonstrukcija in vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti;
kulturne, razvedrilne in rekreac. dejavnosti |
IG
|
UN2/027, UN2/029, UN2/035 |
dopustni objekti |
gostilne, restavracije, točilnice; poslovne in upravne stavbe;
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe za
promet in stavbe za izvajanje komunikacij; industrijske stavbe
in skladišča; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane
ceste in gozdne ceste; cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi; drugi gradbeni inženirski objekti
|
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu); rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje;
druge raznovrstne posl. dejavnosti |
ZS
|
UN2/017 del, UN2/020,
UN2/047 |
dopustni objekti |
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
|
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZD
|
UN2/021, UN2/039 del, UN2/046 |
dopustni objekti |
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi |
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba, rekonstrukcija in vzdrževanje zgoraj navedenih objektov
|
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZD
|
UN2/045 |
dopustni objekti |
niso dovoljeni |
dopustne vrste gradenj in posegov |
niso dovoljene |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZK
ZD
|
UN2/023,
UN2/022 del, UN2/040 |
dopustni objekti |
druge nestanovanjske stavbe, drugi gradbeni inženirski objekti,
ceste |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
dejavnosti v povezavi s pogrebno dejavnostjo |
|
162. člen |
(možnosti
glede oblikovanja stavb) |
V EUP UN2
veljajo za možnosti glede oblikovanja stavb enaki pogoji, ki veljajo v
EUP UN1 in so navedeni v prvem odstavku 149. člena tega odloka. |
|
163. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
(1) Na
območju EUP UN2 je evidentiranih šestnajst enot kulturne dediščine. Ime,
režim, podrežim, evidenčna številka in lega v MOEUP oziroma delu MOEUP
so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto lahko velja več vrst režimov,
kar pomeni, da se posamezna enota lahko na seznamu pojavi večkrat. |
Ime |
režim |
podrežim |
EVDŠ |
MOEUP |
Mlače – Dvorec Pogled |
vplivno območje |
|
10204 |
UN2/016,
UN2/017 del, UN2/018, UN2/019, UN2/020, UN2/032, UN2/033,
UN2/034 del |
Mlače – Park dvorca Pogled |
dediščina |
vrtnoarhitekturna dediščina |
25808 |
UN2/020, UN2/033 |
Loče pri Poljčanah – Hiša Stari trg 1 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24815 |
UN2/012 |
Loče pri Poljčanah – Hiša Stari trg 3 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24817 |
UN2/012 |
Loče pri Poljčanah – Trško jedro |
dediščina |
naselbinska dediščina |
19115 |
UN2/012 del,
UN2/021 del,
UN2/037 del, UN2/041 |
Mlače – Dvorec Pogled |
spomenik |
|
10204 |
UN2/032 |
Mlače – Kozolec na domačiji Mlače3 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19100 |
UN2/036 |
Loče pri Poljčanah – Cerkev sv. Duha |
spomenik |
|
3111 |
UN2/041 |
Loče pri Poljčanah – Gospodarsko poslopje na domačiji Stari trg
18 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19116 |
UN2/041 |
Loče pri Poljčanah – Hiša Stari trg 33 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24816 |
UN2/041 |
Loče pri Poljčanah – Hiša Stari trg 26 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24818 |
UN2/041 |
Loče pri Poljčanah – Hiša Stari trg 34 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24819 |
UN2/041 |
Loče pri Poljčanah – Župnišče |
dediščina |
stavbna dediščina |
25284 |
UN2/041 |
Loče pri Poljčanah – Hiša Stari trg 29 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25285 |
UN2/041 |
Lipoglav – Hiša Lipoglav 63 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24925 |
UN2/044 |
(2) Za vse
enote kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja
3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne
dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje. |
(3) Za
varovano trško jedro Loč velja: Celotni varovani del naselja je potrebno
ohraniti in obnavljati v prvotni tradicionalni podobi, trško jedro mora
ohraniti historično funkcijo, urbanistično-tlorisno zasnovo ter vse
tipološke značilnosti gradnje. Pri načrtovanju prenove se morajo
ohraniti in primerno obnoviti vsi varovani objekti na osnovi
kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja na projektno
dokumentacijo. Objekti, ki nimajo lastnosti dediščine se morajo
obravnavati kot sestavni del zavarovane naselbinske strukture – kot
ambientalno vezivno tkivo. Vsi posegi na teh objektih morajo biti
skladni z značajem zavarovanega prostora. |
Gradnje v
varovanem trškem jedru so sprejemljive pod naslednjimi pogoji: |
– novi
stanovanjski objekti morajo biti locirani v neposredni bližini glavne
komunikacije, ob obstoječih hišah, novi gospodarski objekti morajo biti
locirani v funkcionalnem zemljišču vasi, ob obstoječih tovrstnih
objektih; |
– novi
objekti morajo imeti tradicionalne podolgovate mase; |
– strehe
morajo biti simetrične dvokapnice, krite z opečno kritino; |
– oblikovanje zunanjščine mora slediti tradiciji gradnje v vasi in |
– vse
zunanje ureditve se morajo skladati z značilnimi elementi kulturne
krajine. |
Na
območjih načrtovanih gradbenih posegov je potrebno izvesti predhodne
arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, na
podlagi katerih bodo podani nadaljnji ukrepi varstva nepremične
arheološke dediščine. Posegi v zemeljske plasti naj bodo minimalni. V
primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva sprememba izvedbenega
projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja – in situ. |
(4) Na
območju dvorca Pogled se varuje tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine
(členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno
pohištvo, barva, detajli itd.), funkcionalna zasnova v notranjem in
pripadajočem zunanjem prostoru, komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico (pripadajoč odprt prostor z niveleto površin ter
lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin,
odnos do drugih objektov na parceli do sosednjih stavb) in prostorski
kontekst, pojavnost in vedute. Varuje se tudi širša okolica objekta
oziroma vplivno območje, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane
stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin. |
(5) Na
območju parka dvorca Pogled se varuje kompozicijo zasnove (oblika,
struktura, velikost, poteze), kulturne sestavine (grajeni objekti,
parkovna oprema, skulpture), naravne sestavine, ki so vključene v
kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.), funkcionalno zasnovo z
navezavo na stavbno dediščino oziroma stavbe in površine, ki so pomembne
za delovanje celote in podobo v širšem prostoru z navezavo na okoliški
prostor. Vrtno arhitekturno dediščino stalno vzdržuje primerno
usposobljen izvajalec v soglasju s pristojno kulturno varstveno službo. |
(6) Na
območju dvorca Pogled s parkom in vplivnim območjem se varujejo tudi
širša okolica objektov ter arheološka plasti. |
|
164. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območju EUP UN2 sta evidentirani dve enoti naravnih vrednot, ki sta
navedeni v spodnji tabeli. Naravni vrednoti sta navedeni z njunim
imenom, statusom in identifikacijsko številko. |
Ime |
status |
ident. št. |
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495V |
Klokočovnik |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5940 |
(2) Za
navedeni naravni vrednoti veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja
3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
165. člen |
(podaljšana veljavnost PIA) |
MOEUP, ki
se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA) se ne
urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji: |
MOEUP |
veljavni odlok o PIA |
UN2/003 |
Odlok o ZN industrijske cone v Ločah (Uradni list RS, št. 17/87) |
UN2/010, UN2/011, UN2/012 del |
Odlok o lokacijskem načrtu "Livada" Loče (Uradni list RS, št.
106/06) |
UN2/014 del |
Odlok o OPPN za del območja S 7/2 – Loče (Uradni list RS, št.
37/11) |
UN2/017 del |
Odlok o s.i.d. ZN Loče za razširitev poslovnega centra Kračun
(Uradni list RS, št. 68/03 in 11/07) |
UN2/022 del, UN2/041 del |
Odlok o s.i.d. ZN naselja Loče – stanovanjska in obrtno servisna
zazidava (Uradni list RS, št. 64/97) |
UN2/043 del |
Odlok o s.i.d. odloka ZN Loče – stanovanjsko obrtno servisna
dejavnost – za stanovanjsko gradnjo (Uradni list RS, št. 29/16) |
|
166. člen |
(usmeritve
za OPPN) |
Za
posamezna MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za
gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem
upoštevanju ostalih določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: |
MOEUP |
usmeritve za OPPN |
UN2/013
UN2/016 |
OPPN_27 za stanovanjsko območje zahodno od reg. ceste /
Industrijska ulica (UN2/013) in
OPPN_28 za stanovanjsko območje vzhodno od obstoječega območja
stanovanjskih hiš (UN2/016):
– namenska raba prostora SS
– vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu
bivanju
– zazidalna zasnova: priporočena strnjena gradnja, lahko tudi
prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti |
UN2/018 |
OPPN_29 za novo območje centralnih dejavnosti severno od
regionalne ceste (UN2/018):
– namenska raba prostora CU
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe: gostinske, poslovne,
trgovske, za storitvene dejavnosti, objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, drugi gradbeni inženirski objekti
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti, druge dejavnosti, predelovalne dejavnosti;
gradbeništvo; promet in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne
dejavnosti
– posege in dejavnosti se načrtuje in izvaja tako, da se bo na
sosednjem zemljišču s parc. št. 395/1 k.o. Loče zagotavljalo
ohranjanje mokrišča v ugodnem stanju
Pred izdelavo OPPN za UN2/018 je potrebno izdelati
hidrološko-hidravlično študijo. |
UN2/019 |
OPPN_30 za območje za šport in rekreacijo severno od reg.
ceste/Slomškova ulica (UN2/019):
– namenska raba prostora BC
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe: gostinske, objekti za
šport, rekreacijo in prosti čas, drugi gradbeni inženirski
objekti,
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; kulturne, razvedrilne
in rekreacijske dejavnosti |
UN2/024 |
OPPN_31 za obstoječe območje obrtno proizvodnih dejavnosti južno
od reg. ceste (UN2/024):
– namenska raba prostora IG
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe: industrijske stavbe in
skladišča, drugi gradbeni inženirski objekti; ceste
– zazidalna zasnova: zeleni zaščitni pas proti sosednjim
območjem, z upoštevanjem njihove namenske rabe; prosto stoječi
objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: predelovalne dejavnosti;
gradbeništvo; promet in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne
dejavnosti |
|
3.2.3
Enota urejanja prostora UN3 |
|
167. člen |
(dopustna
izraba prostora) |
Dopustne
izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih površin na
parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP naslednje: |
PNRP |
minimalen delež zelenih površin v % |
MOEUP |
SS
|
20
|
UN3/007, UN3/008, UN3/009, UN3/010, UN3/019, UN3/020 del |
SK
|
20
|
UN3/004 del, UN3/006, UN3/012, UN3/020 del, UN3/023 |
CU
|
20
|
UN3/022, UN3/025 |
CD
|
20
|
UN3/021 |
IG
|
10
|
UN3/002, UN3/026 |
ZS
|
20
|
UN3/015 |
ZD
|
10
|
UN3/004 del, UN3/020 del |
A
|
20
|
UN3 |
|
168. člen |
(namembnost, vrste objektov in gradenj, dejavnosti) |
Dopustne
namembnosti, vrste objektov in gradenj in dodatno dovoljene dejavnosti,
ki so dovoljeni za posamezno PNRP in MOEUP, so naslednje: |
PNRP |
MOEUP |
namembnost in vrste posegov v prostor |
SS
|
UN3/007,
UN3/008,
UN3/009,
UN3/010,
UN3/019 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; stavbe za rastlinsko pridelavo in stavbe
za spravilo pridelka; lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,in zatečene dejavnosti na
dan sprejetja OPN |
SK
|
UN3/004 del,
UN3/006,
UN3/012,
UN3/020 del |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
lov, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo; vzdrževanje in popravila
motornih vozil; gostinstvo; informacijske in komunikacijske
dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z
nepremičninami; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne
rekreacijske in razvedrilne dejavnosti in zatečene dejavnosti na
dan sprejetja OPN |
SK
|
UN3/023 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; druge nestanovanjske kmetijske stavbe;
kmetijske narave; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane
ceste in gozdne ceste; lokalni elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, vzdrževanje objekta
|
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo in zatečene dejavnosti
na dan sprejetja OPN |
CU
|
UN3/022,
UN3/025 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; stanovanjske stavbe za posebne družbene
skupine; gostilne, restavracije in točilnice; poslovne in
upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti; stavbe splošnega družbenega pomena; lokalne ceste in
javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja; objekti za šport rekreacijo in prosti
čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne
poslovne dejavnosti; dejavnost javne uprave in obrambe,
izobraževanje; zdravstvo in socialno varstvo; kulturne
rekreacijske in razvedrilne dejavnosti in zatečene dejavnosti na
dan sprejetja OPN |
CD
|
UN3/021 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; stanovanjske stavbe za posebne družbene
skupine; gostilne, restavracije in točilnice; poslovne in
upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti; stavbe splošnega družbenega pomena; lokalne ceste in
javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja; objekti za šport rekreacijo in prosti
čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; informacijske, komunikacijske, finančne in
zavarovalniške dej.; poslovanje z nepremičninami; strokovne,
znanstvene in tehnične dej.; druge raznovrstne poslovne dej.;
dej. javne uprave in obrambe, izobraževanje; zdravstvo in
socialno varstvo; kulturne rekreacijske in razvedrilne
dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
|
IG
|
UN3/002,
UN3/026 |
dopustni objekti |
gostilne, restavracije, točilnice; poslovne in upravne stavbe;
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe za
promet in stavbe za izvajanje komunikacij; industrijske stavbe
in skladišča; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane
ceste in gozdne ceste; cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi; drugi gradbeni inženirski objekti
|
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje;
druge raznovrstne poslovne dejavnosti |
ZS
|
UN3/015 |
dopustni objekti |
stavbe za šport; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane
ceste in gozdne ceste; lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja; objekti za šport rekreacijo in prosti čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZD
|
UN3/004 del UN3/020 del |
dopustni objekti |
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi |
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba, rekonstrukcija in vzdrževanje zgoraj navedenih objektov
|
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
O
|
UN3/001 |
dopustni objekti |
objekti za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja
okoljske infrastrukture |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
dejavnosti s področja okoljske infrastrukture |
A
|
UN3 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostilne, restavracije in točilnice;
nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; druge
raznovrstne poslovne dejavnosti, druge dejavnosti in zatečene
dejavnosti na dan sprejetja OPN |
|
169. člen |
(možnosti
glede oblikovanja stavb) |
V EUP UN3
veljajo za možnosti glede oblikovanja stavb enaki pogoji, ki veljajo v
EUP UN1 in so navedeni v 149. členu tega odloka. |
|
170. člen |
(UN3/025 –
turistično območje nad regionalno cesto) |
Za posege
na območju UN3/025 se kot strokovna podlaga uporabijo rešitve iz
projekta SP 14/06 – SP (BIRO 2001) v obsegu, ki je skladen z obsegom
območja UN3/025 ter drugimi pogoji tega odloka. |
|
171. člen |
(UN3/026 –
območje Klas) |
Za posege
na območju UN3/026 se kot strokovna podlaga uporabijo rešitve iz
projekta SP: 30-792/97 (URBIS) v obsegu, ki je skladen z obsegom območja
UN3/026 ter drugimi pogoji tega odloka. |
|
172. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
(1) Na
območju EUP UN3 je evidentirana ena enota kulturne dediščine. Ime,
režim, podrežim, evidenčna številka in lega v MOEUP je v spodnji tabeli. |
Ime |
režim |
podrežim |
EVDŠ |
MOEUP |
Tepanje – Hiša Tepanje 5 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25283 |
UN3/003 |
(2) Za
navedeno enoto kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja
3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora,
podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah
kulturne dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje. |
|
173. člen |
(podaljšana veljavnost PIA) |
MOEUP, ki
se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA) se ne
urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji: |
MOEUP |
veljavni odlok o PIA |
UN3/003 del,
UN3/011,
UN3/013 del,
UN3/014 del |
Odlok o sprejetju sprememb ZN Tepanje (Uradni list SRS, št.
1/86, s.i.d. v št. 46/86)
Odlok o s.i.d. ZN naselja Tepanje (Uradni list RS, št. 53/92,
54/98, 41/99, 46/10, 59/01, 37/11, 95/12) |
UN3/005 del |
Odlok o ureditvenem načrtu za bencinski servis Tepanje, obrtno
cono in razširitev AC baze Tepanje (Uradni list RS, št. 28/03) |
UN3/013 del
UN3/014 del |
Odlok o s.i.d. ZN naselja Tepanje (za območje 4 in 5) (Uradni
list RS, št. 87/15) |
|
174. člen |
(usmeritve
za OPPN) |
Za
posamezna MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za
gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem
upoštevanju ostalih določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: |
MOEUP |
usmeritve za OPPN |
UN3/005 del |
OPPN_32 za območje vzhodno od AC Tepanje do priključka na AC1
(UN3/005 del):
– namenska raba prostora IG
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe: industrijske stavbe in
skladišča, drugi gradbeni inženirski objekti; ceste
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: predelovalne dejavnosti;
gradbeništvo; promet in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne
dejavnosti |
UN3/024 |
OPPN_33 za območje industrijsko obrtne cone Tepanje (UN3/024):
upoštevajo se rešitve iz SP: 04/07-S (BIRO 2001) v obsegu, ki je
skladen z obsegom območja ter drugimi pogoji tega odloka. |
|
3.2.4
Enote urejanja prostora AP4, AP5 in AP6 |
|
175. člen |
(dopustna
izraba prostora) |
Dopustne
izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih površin na
parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP naslednje: |
PNRP |
minimalen delež zelenih površin v % |
MOEUP |
SS
|
30
|
AP4/010, AP4/011, AP6/001 del, AP6/008, AP6/009, AP6/018 |
SK
|
20
|
AP4/001, AP4/003, AP4/008, AP4/009, AP5/001, AP5/002, AP6/003,
AP6/004, AP6/005, AP6/006, AP6/010, AP6/011, AP6/013 del,
AP6/014, AP6/015, AP6/016 |
SP
|
40
|
AP4/004, AP4/005 |
IK
|
20
|
AP4, AP6 |
ZS
|
30
|
AP6/001 del |
ZD
|
95
|
AP4/006, AP6/013 del |
A
|
30
|
AP4, AP5; AP6 |
|
176. člen |
(namembnost, vrste objektov in gradenj, dejavnosti) |
Dopustne
namembnosti in vrste objektov, ki so dovoljeni za posamezno PNRP in
MOEUP, so naslednje: |
PNRP |
MOEUP |
namembnost in vrste posegov v prostor |
SS
|
AP4/010,
AP4/011,
AP6/001 del,
AP6/008,
AP6/009,
AP6/018 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; stavbe za šport; druge
nestanovanjske stavbe; lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; vzdrževanje in popravila motornih vozil; gostinstvo;
informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in
zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne
poslovne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan
sprejetja OPN |
SK
|
AP4/001, AP4/003,
AP4/008, AP4/009,
AP5/001, AP5/002,
AP6/003, AP6/004,
AP6/005, AP6/006,
AP6/010, AP6/011,
AP6/013, AP6/014,
AP6/015, AP6/016 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; stavbe za šport; druge
nestanovanjske stavbe; lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; informacijske
in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;
druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
|
SP
|
AP4/004,
AP4/005 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe – počitniške hišice; lokalne ceste in
javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni
cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje objekta
|
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
IK
|
AP4,
AP6 |
dopustni objekti |
nestanovanjske kmetijske stavbe, vendar le: za rastlinsko
pridelavo, za spravilo pridelka in druge nestanovanjske
kmetijske stavbe; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZS
|
AP6/001 del |
dopustni objekti |
stavbe za šport; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane
ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZD
|
AP4/006,
AP6/013 del |
dopustni objekti |
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba, rekonstrukcija in vzdrževanje zgoraj navedenih objektov
|
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
A
|
AP4,
AP5
AP6 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; druge nestanovanjske
stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; informacijske
in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;
druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
|
|
v
AP5
na
zemljiščih parc. št. 232/28, 1039 in 1040 k.o. Zbelovska gora |
posebni pogoji |
|
zaradi prisotnosti varovalnega gozda je potrebno pred posegom na
ta zemljišča pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove
Slovenije |
|
177. člen |
(AP4/012 –
kamnolom Pletovarje) |
V AP4/012
je dovoljena sanacija (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih
surovin) in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega
stanja. Nadaljnje izkoriščanje mineralnih surovin bo možno le v primeru
na novo podeljene rudarske pravice za izkoriščanje na podlagi Zakona o
rudarstvu. |
|
178. člen |
(AP6/007 –
območje posebnih ureditev Petelinjek) |
(1) V
okviru površin razpršene poselitve (A) znotraj AP6/007 so dovoljeni le
tisti posegi na objektih ter ureditve zunanjih površin, katerih obseg in
namembnost bosta predhodno usklajena s pogoji za ohranjanje narave. |
(2) V
primeru, da se bodo ribniki v Zbelovem uporabili kot naravno kopališče
je na območju ribnikov potrebno zagotoviti ureditev, ki bo omogočila
vzpostavitev naravnega kopališča v skladu z zahtevami zakonodaje. |
|
179. člen |
(vinogradniški predeli v AP4, AP5 in AP6) |
Na
vinogradniških predelih v območjih EUP AP4 in AP5 je v okviru površin
razpršene poselitve (A) dovoljena gradnja zidanic oziroma vinskih kleti,
ob upoštevanju pogoja, da je investitor lastnik najmanj trideset arov
urejenega intenzivnega nasada, za kar mora investitor predložiti
potrdilo iz registra vinogradov pri UE Slovenske Konjice. |
|
180. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
(1) Na
območju EUP AP4, AP5 in AP6 je skupno evidentiranih enainsedemdeset enot
kulturne dediščine. Ime, režim, podrežim, evidenčna številka in lega v
EUP in MOEUP, če ta obstaja, so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto
lahko velja več vrst režimov, kar pomeni, da se posamezna enota lahko na
seznamu pojavi večkrat. |
Ime |
režim |
podrežim |
EVDŠ |
EUP |
MOEUP |
Kamna Gora – Domačija Kamna Gora 1 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19106 |
AP4 |
AP4/003 |
Stare Slemene – Območje Žičke kartuzije |
vplivno območje |
|
7929 |
AP4 |
AP4/005, AP4/007 |
Stare Slemene – Zgornji samostan Žičke kartuzije |
spomenik |
|
692 |
AP4 |
AP4/007 |
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Cerkev Marijinega obiskanja |
spomenik |
|
759 |
AP4 |
AP4/007 |
Stare Slemene – Območje Žičke kartuzije |
dediščina |
stavbna dediščina |
7929 |
AP4 |
AP4/007 |
Stare Slemene – Območje Žičke kartuzije |
dediščina |
kulturna krajina |
7929 |
AP4 |
AP4/007 |
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Vaško jedro |
spomenik |
|
10198 |
AP4 |
AP4/007 |
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Kapelica |
dediščina |
stavbna dediščina |
15093 |
AP4 |
AP4/007 |
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Slopno znamenje s kapelo |
dediščina |
stavbna dediščina |
15094 |
AP4 |
AP4/007 |
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Župnišče |
dediščina |
stavbna dediščina |
15095 |
AP4 |
AP4/007 |
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Mežnarija |
dediščina |
stavbna dediščina |
19125 |
AP4 |
AP4/007 |
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Domačija Gramož |
dediščina |
stavbna dediščina |
26384 |
AP4 |
AP4/007 |
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Lorgerjev mlin |
dediščina |
stavbna dediščina |
26385 |
AP4 |
AP4/007 |
Škedenj – Prešnica na domačiji Škedenj 4 |
spomenik |
|
10239 |
AP4 |
AP4/009 |
Škedenj – Kozolec na domačiji Škedenj 4 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25670 |
AP4 |
AP4/009 |
Škedenj – Hiša Škedenj 4 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25671 |
AP4 |
AP4/009 |
Kamna Gora – Pristava Kamna Gora 19 |
spomenik |
|
10237 |
AP4 |
-
|
Sojek – Ribičeva klet |
dediščina |
stavbna dediščina |
19135 |
AP4 |
-
|
Tolsti vrh pri Slovenskih Konjicah – Hiša Tolsti vrh 10 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24839 |
AP4 |
-
|
Suhadol pri Slovenskih Konjicah – Hiša Suhadol 16 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19119 |
AP5 |
AP5/001 |
Suhadol pri Slovenskih Konjicah – Gospodarsko poslopje Baroni |
dediščina |
stavbna dediščina |
24467 |
AP5 |
AP5/001 |
Zbelovska Gora – Cerkev Matere božje |
spomenik |
|
10196 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Cerkev Matere božje |
vplivno območje |
|
10196 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Arheološko najdišče Ljubična gora |
spomenik |
|
10200 |
AP5 |
-
|
Zbelovo – Grad |
spomenik |
|
10205 |
AP5 |
-
|
Zbelovo – Grad |
vplivno območje |
|
10205 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Duhovniška hiša |
spomenik |
|
10238 |
AP5 |
-
|
Suhadol pri Slovenskih Konjicah – Domačija Suhadol 15 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19118 |
AP5 |
-
|
Suhadol pri Slovenskih Konjicah – Ratejev kozolec |
dediščina |
stavbna dediščina |
19120 |
AP5 |
-
|
Klokočovnik – Fidlerjeva klet |
dediščina |
stavbna dediščina |
19129 |
AP5 |
-
|
Klokočovnik – Kapelica na domačiji Klokočovnik 36 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19130 |
AP5 |
-
|
Klokočovnik – Hiša Klokočovnik 36 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19132 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Zidanica Zbelovska gora 28 |
dediščina |
stavbna dediščina |
21344 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Zidanica Zbelovska gora 91 |
dediščina |
stavbna dediščina |
21391 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Hiša Zbelovska Gora 67 |
dediščina |
stavbna dediščina |
21392 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Hiša Zbelovska Gora 34 |
dediščina |
stavbna dediščina |
21393 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Hiša Zbelovska Gora 36 |
dediščina |
stavbna dediščina |
21394 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Hiša Zbelovska Gora 4 |
dediščina |
stavbna dediščina |
21395 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Mlakarjeva zidanica |
dediščina |
stavbna dediščina |
21396 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Viničarija na domačiji Zbelovska Gora 17 |
dediščina |
stavbna dediščina |
21397 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Zidanica Zbelovska gora 102 |
dediščina |
stavbna dediščina |
21398 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Zidanica Zbelovska gora 107 |
dediščina |
stavbna dediščina |
21399 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Zidanica Zbelovska gora 24 |
dediščina |
stavbna dediščina |
21400 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Domačija Zbelovska Gora 58 |
dediščina |
stavbna dediščina |
21401 |
AP5 |
-
|
Klokočovnik – Jenkečeva viničarija |
dediščina |
stavbna dediščina |
24919 |
AP5 |
-
|
Klokočovnik – Kozolec na domačiji Klokočovnik 4 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24920 |
AP5 |
-
|
Klokočovnik – Krivčeva klet |
dediščina |
stavbna dediščina |
24921 |
AP5 |
-
|
Klokočovnik – Žnidarjeva viničarija |
dediščina |
stavbna dediščina |
24922 |
AP5 |
-
|
Lipoglav – Domačija Lipoglav 58 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24924 |
AP5 |
-
|
Zbelovska Gora – Zidanica Zbelovska gora 120 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25286 |
AP5 |
-
|
Suhadol pri Slovenskih Konjicah – Ratejeva klet |
dediščina |
stavbna dediščina |
25295 |
AP5 |
-
|
Sveti Jernej – Cerkev sv. Jerneja |
vplivno območje |
|
3035 |
AP6 |
AP6/002, AP6/009 del |
Ličenca – Domačija Ličenca 27 |
dediščina |
stavbna dediščina |
22006 |
AP6 del |
AP6/003 del |
Sveti Jernej – Cerkev sv. Jerneja |
spomenik |
|
3035 |
AP6 |
AP6/008 |
Sveti Jernej – Hiša Sveti Jernej 11 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19113 |
AP6 |
AP6/008 |
Sveti Jernej – Hiša Sveti Jernej 12 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19111 |
AP6 |
AP6/009 |
Sveti Jernej – Gospodarsko poslopje na domačiji Sveti Jernej 23 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19112 |
AP6 |
AP6/009 |
Podob – Gradišče Vrhek |
spomenik |
|
10199 |
AP6 |
AP6/013 |
Podob – Hiša Podob 6 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19103 |
AP6 |
AP6/013 |
Podob – Kozolec na domačiji Podob 6 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19104 |
AP6 |
AP6/013 |
Koble – Hiša Koble 12 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19133 |
AP6 |
AP6/014 |
Koble – Hiša Koble 14 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24923 |
AP6 |
AP6/014 |
Mlače – Hiša Mlače 19 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19105 |
AP6 |
AP6/015 |
Koble – Hiša Koble 26 |
dediščina |
stavbna dediščina |
10182 |
AP6 |
-
|
Zbelovo – Prazgodovinska naselbina Zbelovo |
dediščina |
stavbna dediščina |
10201 |
AP6 |
-
|
Mlače – Dvorec Pogled |
vplivno območje |
|
10204 |
AP6 del |
-
|
Mlače – Hiša Mlače 20 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19099 |
AP6 |
-
|
Sveti Jernej – Svinjaki na domačiji Sveti Jernej 12 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19114 |
AP6 |
-
|
Mlače – Park dvorca Pogled |
dediščina |
vrtnoarhitekturna dediščina |
25808 |
AP6 del |
-
|
Spodnje Grušovje – Arheološko najdišče Ragando |
arheološko najdišče |
|
25806 |
AP6 del |
-
|
Spodnje Grušovje – Antična cesta in grobišče |
arheološko najdišče |
|
220318 |
AP6 del |
-
|
(2) Za vse
enote kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja
3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne
dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje. |
(3) Za
naselbinski kulturni spomenik naselja Špitalič valjajo vsi varstveni
pogoji zapisani v 112. členu tega odloka. |
(4) Na
območju Žičke kartuzije je zahtevana minimalizacija posegov v zemeljske
plasti. V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva sprememba
izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja – in
situ. |
|
181. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območju EUP AP4, AP5 in AP6 je evidentiranih enajst naravnih vrednot, ki
so navedene v spodnji tabeli. Naravne vrednote so navedene z njihovim
imenom, statusom, identifikacijsko številko in EUP v kateri se delno ali
v celoti nahajajo. |
Ime |
status |
ident. št. |
EUP |
Žiče – rastišče žičkega grobeljnika |
naravna vrednota državnega pomena |
367 |
AP4 |
Konjiška gora – gozdni rezervat |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5607 V |
AP4 |
Škedenj – rastišče žičkega grobeljnika |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5966 OP |
AP4 |
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495 V |
AP5 |
Votla peč |
naravna vrednota državnega pomena |
41378 |
AP5 |
Suha Votla peč |
naravna vrednota državnega pomena |
44620 |
AP5 |
Ostrožni potok |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5851 |
AP5 |
Spodnje Laže – jelševje |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5916 |
AP5 |
Klokočovnik |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5940 |
AP5 |
Železnikova jama |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6056 |
AP5 |
Ličenca – dolina |
naravna vrednota državnega pomena |
5917 V |
AP6 |
(2) Na
območju EUP AP4 sta evidentirani dve predlagani naravni vrednoti,
navedeni v spodnji tabeli. Predlagani naravni vrednoti sta navedeni z
njunim imenom, statusom in identifikacijsko številko. |
Ime |
status |
ident. št. |
Žičnica s pritoki |
predlagana naravna vrednota lokalnega pomena |
p-65 |
Špitalič – lipa |
predlagana naravna vrednota lokalnega pomena |
p-102 |
(3) Na
območju EUP AP4 je evidentirano območje pričakovane naravne vrednote:
južni del območja Občine Slovenske Konjice, ki je zgrajen iz karbonatnih
kamnin (Območje karbonatnih kamnin). |
(4) Za
območje Stolpnik v AP4 se ohranja obstoječa namenska raba, bistveno
povečanje objekta naj se ne izvede (višinski, tlorisni gabariti). Možne
so rekonstrukcije skladno s tradicionalnim stavbarstvom na območju in
uporabo avtohtonih materialov. |
(5) Za vse
navedene naravne vrednote, predlagane naravne vrednote in območja
pričakovanih naravnih vrednot veljajo določila členov iz poglavja 3.1
Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora,
podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
182. člen |
(varstvo
vojnih grobišč) |
(1) V
spodnji tabeli je navedeno vojno grobišča, ki leži na območju EUP AP4. |
Opis |
V
Špitaliču na križišču pred Žičko kartuzijo je grobišče 24 borcev
13. Bračičeve brigade, ki so padli 25. 4. 1945 |
(2) Na
vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v
nasprotju z Zakonom o vojnih grobiščih, poškodovati grobišča ali
odtujiti njihove sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki
pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim
redom vojnih grobišč. |
|
183. člen |
(podaljšana veljavnost PIA) |
MOEUP, ki
se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA) se ne
urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji: |
MOEUP |
veljavni odlok o PIA |
AP4/007 |
Odlok o PUP za ureditveno območje naselja Špitalič (Uradni list
RS, št. 19/96)
Odlok o ureditvenem načrtu za območje Špitaliča, Doline sv.
Janeza do vključno Kartuzije Žiče (Uradni list RS, št. 87/99)
Z
vidika ohranjanja hidroloških in ekosistemskih lastnosti, zaradi
katerih ima Žičnica s pritoki status posebnega varstvenega
območja (območje Natura 2000) in predloga za naravo vrednoto,
naj se poleg usmeritev, ki so navedene v 122. členu upoštevajo
upošteva še naslednje varstvene usmeritve:
– V postopku presoje plana naj se ugotovi prisotnost habitatnih
tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne
na celotnem območju Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju ter
preveri ali je območje habitat zavarovanih vrst (rastline, kačji
pastirji, raki, ribe, ptice …). Rabo prostora in dejavnosti naj
se načrtuje z upoštevanjem usmeritev za ohranjanje habitatnih
tipov in habitatov vrst v ugodnem stanju.
– Posegi in dejavnosti na območju naj se izvajajo v obsegu in na
način, da se ohranijo ugodni pogoji za obstoj habitatnih tipov
in vrst vezanih na vodno okolje.
– Gradnja trajnih objektov naj se ne izvaja.
– Postavitev manjših začasnih objektov naj se izvaja le na
obstoječem peščenem zemljišču pred zgornjim ribnikom.
– Glede na to, da so se po opustitvi ribogojstva na območju
nekdanjih ribnikov vzpostavila nova življenjska okolja
predlagamo, da se ribnik ponovno vzpostavi le na območju zahodno
od obstoječega peščenega nasipa, oziroma zgornji ribnik, ostalo
zemljišče pa se prepusti naravnim procesom ter nameni
učno-vzgojni funkciji.
– Odvzem vode iz Žičnice mora biti le tolikšen, da so v vodotoku
zagotovljeni pogoji za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov
ter ekološka povezanost habitatov pred in za odvzemom vode.
– Projektne rešitve za ureditev območja naj se pripravi v
sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave. |
|
184. člen |
(usmeritve
za OPPN) |
Za
posamezna MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za
gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem
upoštevanju ostalih določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: |
MOEUP |
usmeritve za OPPN |
AP4/002
AP4/013 |
OPPN_01 za območje moto kros steze Škedenj (AP4/002 in AP4/013):
upoštevajo se rešitve iz SP: 05/07-SP (Biro 2001) v obsegu, ki
je skladen z obsegom območja ter drugimi pogoji tega odloka. |
AP6/012
AP6/017 |
OPPN_02 za območji centralnih dejavnosti (AP6/012) in
stanovanjske gradnje (AP6/017) v območju Zbelovo 2 (Območje PUP
IX.):
– namenska raba prostora SS in CU
– vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu
bivanju, nestanovanjske stavbe: gostinske, poslovne, trgovske,
za storitvene dejavnosti, objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, drugi gradbeni inženirski objekti
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti, druge dejavnosti, predelovalne dejavnosti;
gradbeništvo; promet in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne
dejavnosti |
|
3.2.5
Enote urejanja prostora OP7, OP8, OP9 in
OP14 |
|
185. člen |
(dopustna
izraba prostora) |
Dopustne
izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih površin na
parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP naslednje: |
PNRP |
minimalen delež zelenih površin v % |
MOEUP |
SS
|
30
|
OP8/001, OP8/002, OP8/005, OP8/006, OP9/001 del, OP9/002,
OP9/005, OP9/006, OP9/008, OP9/009, OP14/001, OP14/002,
OP14/003, OP14/004, OP14/005, OP14/006, OP14/007, OP14/008,
OP14/009, OP14/010, OP14/011, OP14/012, OP14/015 |
SK
|
20
|
OP8/003, OP8/004, OP9/001 del, OP9/003, OP14/013, OP14/014 |
A
|
30
|
|
|
186. člen |
(namembnost, vrste objektov in gradenj, dejavnosti) |
Dopustne
namembnosti in vrste objektov, ki so dovoljeni za posamezno PNRP in
MOEUP, so naslednje: |
PNRP |
MOEUP |
namembnost in vrste posegov v prostor |
SS
|
OP8/001, OP8/002,
OP8/005, OP8/006,
OP9/001 del, OP9/002, OP9/005, OP9/006, OP9/008, OP9/009,
OP14/001, OP14/002, OP14/003, OP14/004, OP14/005, OP14/006,
OP14/007, OP14/008, OP14/009, OP14/010, OP14/011, OP14/012,
OP14/015 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; stavbe za šport; druge
nestanovanjske stavbe; lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; vzdrževanje
in popravila motornih vozil; gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge
dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
|
SK
|
OP8/003,
OP8/004,
OP9/001 del,
OP9/003,
OP14/013,
OP14/014 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; stavbe za šport; druge
nestanovanjske stavbe; lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; vzdrževanje
in popravila motornih vozil; gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge
dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
|
A
splošno |
OP7,
OP8,
OP9,
OP14 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija,
odstranitev in vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo in zatečene dejavnosti na
dan sprejetja OPN |
A
kmetije |
OP7,
OP8,
OP9,
OP14 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; nestanovanjske
kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane
ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; vzdrževanje
in popravila motornih vozil; gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge
dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
|
|
187. člen |
(OP8/007 –
vinogradniško območje Polene – Preloge /VO_5/, OP9/004 – vinogradniško
območje Bezina – Strtenik /VO_6/, OP9/007 – vinogradniško območje
Gabrovnik – Brdo /VO-7/, OP9/010 – vinogradniško območje Tepanjski vrh –
jug /VO_8/, OP9/011 – vinogradniško območje Tepanjski vrh – sever
/VO_8/) |
(1) Za
območja OP9/004, OP9/007, OP9/010 in OP9/011 je v okviru površin
razpršene poselitve (A) dovoljena gradnja zidanic oziroma vinskih kleti,
ob upoštevanju pogoja, da je investitor lastnik najmanj trideset arov
urejenega intenzivnega nasada, za kar mora investitor predložiti
potrdilo iz registra vinogradov pri UE Slovenske Konjice. |
(2) V
okviru površin razpršene poselitve (A), na kateri je ugotovljen obstoj
obstoječe stanovanjske hiše in njej pripadajočih objektov ali na kateri
je predvideno formiranje nove kmetije je dovoljeno: |
– dopustni
objekti: enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; druge ne stanovanjske
stavbe kmetijske narave; lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski
distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; |
– dopustne
vrste gradenj in posegov: gradnja novega objekta za potrebe kmetije;
dozidava, nadzidava, rekonstrukcija; odstranitev; sprememba namembnosti
s pogojem, da je nova namembnost objekta za potrebe kmetije; vzdrževanje
objekta; |
– dodatno
dovoljene dejavnosti: vinotoč. |
|
188. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
(1) Na
območju EUP OP8, OP9 in OP14 so skupno evidentirane štiri enote kulturne
dediščine. Ime, režim, podrežim, evidenčna številka in lega v EUP in
MOEUP, če ta obstaja, so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto lahko
velja več vrst režima, kar pomeni, da se posamezna enota lahko na
seznamu pojavi večkrat. V EUP OP7 ni evidentiranih enot kulturne
dediščine. |
Ime |
režim |
podrežim |
EVDŠ |
EUP |
MOEUP |
Polene – prezentiran cestni tlak |
arheološko najdišče |
|
25805 |
OP8 |
OP8/004 |
Slovenske Konjice – Grad Konjice |
vplivno območje |
|
665 |
OP8 |
-
|
Malahorna – Cerkev sv. Barbare |
vplivno območje |
|
2928 |
OP9 |
OP9/004 |
Zeče – Hiša Zeče 31 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19121 |
OP14 |
OP14/006 |
(2) Za vse
enote kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja
3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne
dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje. |
|
189. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območju EUP OP7, OP9 in OP14 so evidentirane tri naravne vrednote, ki so
navedene v spodnji tabeli. Naravne vrednote so navedene z njihovim
imenom, statusom, identifikacijsko številko in EUP v kateri se delno ali
v celoti nahajajo. |
Ime |
status |
ident. št. |
EUP |
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495 V |
OP7 |
Stoparjeva lipa |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5990 |
OP9 |
Koprivnica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6066 |
OP14 |
(2) Za vse
navedene naravne vrednote veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja
3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
190. člen |
(OP9/012 /
območje trase načrtovanega prenosnega plinovoda R21AZ) |
MOEUP z
oznako OP9/012 predstavlja območje trase načrtovanega prenosnega
plinovoda R21AZ in se ureja na osnovi Uredbe o državnem prostorskem
načrtu za prenosne plinovodne zanke do Zreč (Uradni list RS, št. 15/41). |
|
191. člen |
(usmeritve
za OPPN) |
Za eno
MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in
prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih
določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: |
MOEUP |
usmeritve za OPPN |
OP9/009 |
OPPN_03 za območje usmerjene stanovanjske gradnje Slovenske
Konjice – Tepanjski vrh (OP9/009):
upoštevajo se rešitve iz SP: 02/07 – SP Biro 2001 v obsegu, ki
je skladen z obsegom območja ter drugimi pogoji tega odloka. |
|
3.2.6
Enote urejanja prostora OP10, OP 11, OP12
in OP13 |
|
192. člen |
(dopustna
izraba prostora) |
Dopustne
izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih površin na
parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP naslednje: |
PNRP |
minimalen delež zelenih površin v % |
MOEUP |
SS
|
30
|
OP10/003, OP10/004, OP10/005 del, OP10/006, OP10/008, OP12/004,
OP12/005, OP12/023, OP12/033, OP12/034, OP12/035, OP12/036,
OP12/039, OP12/040, OP12/044, OP12/050, OP12/052, OP13/005 del,
OP13/009, OP13/011, OP13/013 |
SK
|
20
|
OP10/005 del, OP10/007, OP11/002, OP11/003, OP12/003, OP12/007,
OP12/008, OP12/020, OP12/026, OP12/031, OP12/041, OP12/046,
OP12/049, OP12/054, OP13/003, OP13/004, OP13/006 |
CU
|
20
|
OP12/010, OP12/014, OP12/016, OP12/038, OP12/045 |
CD
|
20
|
OP12/048, OP13/010, OP13/014 |
IG
|
10
|
OP10/001, OP12/006, OP12/011, OP12/012, OP12/029, OP12/032 |
IK
|
20
|
OP12/060 |
BC
|
20
|
OP13/002 |
ZD
|
20
|
OP12/013, OP12/015, OP12/024, OP13/005 del, OP13/015 |
ZD
|
90
|
OP12/009, OP12/017, OP12/018, OP12/019, OP12/021, OP12/22,
OP12/028, OP12/030, OP12/037, OP12/042, OP12/043, OP12/051,
OP12/059, OP13/007, OP13/008, OP13/012 |
A
|
30
|
OP10, OP11, OP12, OP13 |
|
193. člen |
(namembnost, vrste objektov in gradenj, dejavnosti) |
Dopustne
namembnosti in vrste objektov, ki so dovoljeni za posamezno PNRP in
MOEUP, so naslednje: |
PNRP |
MOEUP |
namembnost in vrste posegov v prostor |
SS
|
OP10/003, OP10/004, OP10/005 del,
OP10/006, OP10/008, OP12/004, OP12/005, OP12/023, OP12/033,
OP12/034, OP12/035, OP12/036, OP12/039, OP12/040, OP12/044,
OP12/050, OP12/052, OP13/005 del, OP13/009, OP13/011, OP13/013 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; stavbe za šport; druge
nestanovanjske stavbe; lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; vzdrževanje
in popravila motornih vozil; gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge
dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
|
SK
|
OP10/005 del,
OP10/007, OP11/002, OP11/003, OP12/003, OP12/007, OP12/008,
OP12/020, OP12/026, OP12/031, OP12/041, OP12/046, OP12/049,
OP12/054, OP13/003, OP13/004, OP13/006 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; stavbe za šport; druge
nestanovanjske stavbe; lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; vzdrževanje
in popravila motornih vozil; gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge
dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
|
CU
|
OP12/014, OP12/016, OP12/038, OP12/045 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; poslovne in upravne
stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;
stavbe splošnega družbenega pomena, lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in
zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne
poslovne dejavnosti; kulturne rekreacijske in razvedrilne
dejavnosti; druge dejavnosti |
CU
|
OP12/010 |
dopustni objekti |
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
CD
|
OP12/048,
OP13/010 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; poslovne in upravne
stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;
stavbe splošnega družbenega pomena, lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu); rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti;
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
CD
|
OP13/014 |
dopustni objekti |
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
IG
|
OP10/001,
OP12/006,
OP12/011,
OP12/012,
OP12/029,
OP12/032 |
dopustni objekti |
druge poslovne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti; industrijske stavbe; lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu); rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje;
druge raznovrstne poslovne dejavnosti |
|
v
OP12/032
na
zemljišču
parc. št. 1063/3 k.o. Žiče |
posebni pogoji |
|
zaradi prisotnosti varovalnega gozda je potrebno pred posegom na
ta zemljišča pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove
Slovenije |
IK
|
OP12/060 |
dopustni objekti |
nestanovanjske kmetijske stavbe, vendar le: za rastlinsko
pridelavo, za spravilo pridelka in druge nestanovanjske
kmetijske stavbe; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
BC
|
OP13/002 |
dopustni objekti |
stavbe za šport; lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi
in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za
šport, rekreacijo in prosti čas; drugi gradbeni inženirski
objekti |
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZD
|
OP12/013,
OP12/015,
OP12/024 |
dopustni objekti |
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja nezahtevni objekti (ograje,
škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti)
|
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZD
|
OP12/009, OP12/017, OP12/018, OP12/019, OP12/021, OP12/022,
OP12/028, OP12/030, OP12/037, OP12/042, OP12/043, OP12/051,
OP12/059,
OP13/005 del, OP13/012
OP13/015 |
dopustni objekti |
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunik. omrežja
|
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba, rekonstrukcija in vzdrževanje zgoraj navedenih objektov
|
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZD
|
OP13/007, OP13/008 |
dopustni objekti |
mostovi, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunik. omrežja
|
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba, rekonstrukcija in vzdrževanje zgoraj navedenih objektov
|
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZK
|
OP12/47 |
dopustni objekti |
druge nestanovanjske stavbe, drugi gradbeni inženirski objekti,
ceste |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
dejavnosti v povezavi s pogrebno dejavnostjo |
A
splošno |
OP10,
OP11,
OP12,
OP13 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
dopustne vrste gradenj in posegov |
dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija,
odstranitev in vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo in zatečene dejavnosti na
dan sprejetja OPN |
|
v
OP10
na
zemljiščih
parc. št. 1650, 1652 in 1923
k.o. Konjiška vas |
posebni pogoji |
|
zaradi prisotnosti varovalnega gozda je potrebno pred posegom na
ta zemljišča pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove
Slovenije |
A
kmetije |
OP10,
OP11,
OP12,
OP13 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; nestanovanjske
kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane
ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; vzdrževanje
in popravila motornih vozil; gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge
dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
|
|
v
OP11
na
zemljišču
parc. št. 826 del
k.o. Spodnje Grušovje |
posebni pogoji |
|
na
navedeni parceli je dovoljena le gradnja novega kozolca
|
|
194. člen |
(OP10:
zemljišča v k.o. Konjiška vas) |
Na
zemljiščih s parcelnimi št. 33/3 in 33/4 k.o. Konjiška vas so dovoljeni
le tisti posegi, ki so navedeni v Odloku o OPPN športni park Konjiška
vas (Uradni list RS, št. 88/11). |
|
195. člen |
(OP10/001
– območje Golič, OP10/002 – območje CE-RO, OP11/001 – območje Hohler,
OP12/032 – območje obrtna cona Žiče, OP13/001 – območje skladišč
Zbelovo) |
(1) Na
območju OP10/001 so dovoljeni le tisti posegi, ki omogočajo nemoteno
delovanje obrtno proizvodnega območja Golič. |
(2) Na
območju OP10/002 so dovoljeni le tisti posegi, ki omogočajo nemoteno
delovanje odlagališča odpadkov. |
(3) V
OP11/001 so dovoljeni objekti in ureditve za mirne dejavnosti ter kmečki
turizem. |
(4) Na
območju OP12/032 so dovoljeni le tisti posegi, ki omogočajo nemoteno
delovanje obrtno proizvodnega območja Žiče. |
(5) Na
območju OP13/001 so dovoljeni le tisti posegi, ki omogočajo nemoteno
delovanje skladišč. |
|
196. člen |
(OP12/001
– vinogradniško območje Žička gorca /VO_9/) |
(1) Za
območja OP12/001 je v okviru površin razpršene poselitve (A) dovoljena
gradnja zidanic oziroma vinskih kleti, ob upoštevanju pogoja, da je
investitor lastnik najmanj trideset arov urejenega intenzivnega nasada,
za kar mora investitor predložiti potrdilo iz registra vinogradov pri UE
Slovenske Konjice. |
(2) V
okviru površin razpršene poselitve (A), na kateri je ugotovljen obstoj
obstoječe stanovanjske hiše in njej pripadajočih objektov je dovoljeno: |
– dopustni
objekti: druge ne stanovanjske stavbe kmetijske narave; lokalni
cevovodi, lokalni elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna
dostopovna omrežja; |
– dopustne
vrste gradenj in posegov: dozidava in nadzidava, rekonstrukcija;
odstranitev; sprememba namembnosti s pogojem, da je nova namembnost
objekta objekt za potrebe kmetijstva; vzdrževanje objekta; |
– dodatno
dovoljene dejavnosti: vinotoč. |
|
197. člen |
(OP13/002
– območje športnega centra Zbelovo) |
Na območju
OP13/002 so dovoljeni le tisti posegi, ki omogočajo nemoteno delovanje
športnega centra Zbelovo. V primeru širitve kopališča v Zbelovem je
potrebno z ustrezno strokovno oceno preveriti ali recipient odpadnih vod
lahko sprejme dodatne obremenitve z bazenskimi odpadnimi vodami. Oceno
mora izdelati pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa odpadnih
vod. |
|
198. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
(1) Na
območju EUP OP10, OP11, OP12 in OP13 je skupno evidentiranih
šestindvajset enot kulturne dediščine. Ime, režim, podrežim, evidenčna
številka in lega v EUP in MOEUP, če ta obstaja, so v spodnji tabeli. Za
posamezno enoto lahko velja več vrst režima, kar pomeni, da se posamezna
enota lahko na seznamu pojavi večkrat. |
Ime |
režim |
podrežim |
EVDŠ |
EUP |
MOEUP |
Dobrnež – Dvorec Golič |
spomenik |
|
10203 |
OP10 |
OP10/001 |
Dobrnež – Dvorec Golič |
vplivno območje |
|
10203 |
OP10 |
OP10/001 |
Blato – Prazgodovinska naselbina |
arheološko najdišče |
|
29007 |
OP10 |
OP10/003 |
Breg pri Konjicah – Hiša z mlinom Breg pri Konjicah 11 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19107 |
OP10 |
-
|
Konjiška vas – Rimskodobna naselbina Podmočle |
arheološko najdišče |
|
29008 |
OP10 |
-
|
Spodnje Grušovje pri Slovenskih Konjicah – Rjavčev kozolec |
dediščina |
stavbna dediščina |
19136 |
OP11 |
-
|
Žiče – Beranekova klet |
dediščina |
stavbna dediščina |
19122 |
OP12 |
OP12/001 |
Draža vas – Gradišče Homec |
arheološko najdišče |
|
25804 |
OP12 |
OP12/001 |
Žiče – vas |
dediščina |
naselbinska dediščina |
25297 |
OP12 |
OP12/033 del,
OP12/035, OP12/036, OP12/037, OP12/038, OP12/039, OP12/040,
OP12/041, OP12/042, OP12/043, OP12/044, OP12/045, OP12/046,
OP12/048, OP12/049, OP12/050,
OP12/051 del, |
Žiče – Cerkev sv. Petra |
spomenik |
|
3543 |
OP12 |
OP12/045 |
Žiče – Šola |
dediščina |
stavbna dediščina |
21343 |
OP12 |
OP12/036 |
Žiče – Posekova klet |
dediščina |
stavbna dediščina |
25239 |
OP12 |
OP12/045 |
Žiče – Hiša Žiče 68 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25280 |
OP12 |
OP12/045 |
Žiče – Hiša Žiče 70 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25294 |
OP12 |
OP12/045 |
Žiče – Gospodarsko poslopje na domačiji Žiče 88 |
dediščina |
stavbna dediščina |
25281 |
OP12 |
OP12/049 |
Perovec – Hiša Perovec 2 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19102 |
OP12 |
-
|
Klokočovnik – Hiša Klokočovnik 2 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19131 |
OP12 |
-
|
Spodnje Grušovje – Arheološko najdišče Ragando |
arheološko najdišče |
|
25806 |
OP12 |
-
|
Žiče – Bezenškova žaga in mlin |
dediščina |
stavbna dediščina |
25282 |
OP12 |
-
|
Spodnje Grušovje – Antična cesta in grobišče |
arheološko najdišče |
|
220318 |
OP12 |
-
|
Spodnje Laže – Gospodarsko poslopje na domačiji Spodnje Laže 32 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19123 |
OP13 |
OP13/003 |
Zbelovo – Hiša Zbelovo 26 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19127 |
OP13 |
OP13/006 |
Zbelovo – Hiša Zbelovo 1 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19128 |
OP13 |
OP13/009 |
Penoje – domačija Penoje 7 |
dediščina |
stavbna dediščina |
19101 |
OP13 |
-
|
Loče pri Poljčanah – Trško jedro |
dediščina |
naselbinska dediščina |
19115 |
OP13 |
-
|
Ličenca – Domačija Ličenca 27 |
dediščina |
stavbna dediščina |
22006 |
OP13 |
-
|
(2) Za vse
enote kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja
3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne
dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje. |
(3) Na
območju dvorca Golič z vplivnim območjem se varuje tlorisna in višinska
zasnova (gabariti), gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova,
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli itd.), funkcionalna
zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru, komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoč odprt prostor z niveleto
površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov
in površin, odnos do drugih objektov na parceli do sosednjih stavb) in
prostorski kontekst, pojavnost in vedute ter arheološke plasti. Varuje
se tudi širša okolica objekta oziroma vplivno območje, ki zagotavlja
funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru
brez motečih prvin. |
|
199. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območju EUP OP10, OP12 in OP13 je evidentiranih osem naravnih vrednot,
ki so navedene v spodnji tabeli. Naravne vrednote so navedene z njihovim
imenom, statusom, identifikacijsko številko in EUP v kateri se delno ali
v celoti nahajajo. |
Ime |
status |
ident. št. |
EUP |
Prežigal – gozdni rezervat |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5963 |
OP10 |
Slovenske Konjice – dobovi gozdovi |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6071 |
OP10, OP12 |
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495 V |
OP10, OP12, OP13 |
Žiče – rastišče žičkega grobeljnika |
naravna vrednota državnega pomena |
367 |
OP12 |
Žiče – lipa |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5918 |
OP12 |
Votla peč – nahajališče fosilov |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6103 |
OP12 |
Spodnje laže – jelševje |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5916 |
OP13 |
Ličenca – dolina |
naravna vrednota državnega pomena |
5917V |
OP13 |
(2) Na
območju EUP OP10 in OP12 je evidentirana predlagana naravna vrednota,
navedena v spodnji tabeli. Predlagana naravna vrednota je navedena z
njenim imenom, statusom in identifikacijsko številko. Gre za povečanje
že opredeljene naravne vrednote z nekaj ostanki dobovih gozdov v
bližini. |
Ime |
status |
ident. št. |
Slovenske Konjice – dobovi gozdovi |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6071 |
(3) Za vse
navedene naravne vrednote in predlagano naravno vrednoto veljajo
določila členov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za
enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
200. člen |
(OP12/057
in OP12/058 – območji nadomestnih habitatov ob letališču Senožet) |
(1) Območji OP12/057 in OP12/058 sta namenjeni vzpostavitvi nadomestnih
habitatov za ptice. V ta namen se izvajajo ukrepi za spremembo zemljišč
v mezotrofni travnik podobnega tipa, kot se nahaja v okolici letališča.
Pri vzpostavljanju nadomestnih habitatov naj sodeluje ZRSVN in
strokovnjak biolog. Nadomestni habitat mora biti vzpostavljen pred
sprejetjem OPPN, ki je predviden za območje letališča OP12/056 v 203.
členu tega odloka, in začetkom gradenj na območju letališča. |
(2) Za
vzpostavitev nadomestnih habitatov je pri obdelavi zemljišč na območjih
OP12/057 in OP12/058 potrebno upoštevati naslednje usmeritve: |
– Košnja
se opravlja najmanj enkrat in največ trikrat letno. |
– Prva
košnja se opravi po 1. juniju. |
– Prvi dve
košnji se mrvo spravi posušeno. |
– Mrvo
tretje košnje je možno balirati neposušeno. |
– Za
košnjo se ne uporablja rotacijskih kosilnic. |
– Pri
vsaki košnji mora ostati 2 % (20 arov) površin nepokošenih, ki se jih
pokosi pri naslednji košnji. Košnja poteka z enega roba travnika proti
drugemu, ali iz sredine travnika proti robu. Košnja nikoli ne poteka
krožno iz zunanjega roba proti notranjosti travnika. |
– Travnike
se ne gnoji z gnojevko ali umetnimi gnojili. Po potrebi se lahko gnoji s
preperelim hlevskim gnojem. Načrt gnojenja se uskladi s kmetijsko
svetovalno službo, kjer se upošteva najnižjo intenziteto rabe travinja. |
– Travnike, ki so bili v preteklem letu njivske površine se ne goji vsaj
prvih pet let od vzpostavitve travnika. |
– Zatravitev njiv se opravi z metuljnicami (detelje), ki se gojijo 2
leti, nato se zasejejo s senenim drobirjem s travnikov v Dravinjski
dolini oziroma s semensko mešanico s podobno vrstno sestavo. |
|
201. člen |
(OP10/009
in OP11/004 / območji trase načrtovanega prenosnega plinovoda R21AZ) |
MOEUP z
oznakama OP10/009 in OP11/004 predstavljata območji trase načrtovanega
prenosnega plinovoda R21AZ in se urejata na osnovi Uredbe o državnem
prostorskem načrtu za prenosne plinovodne zanke do Zreč (Uradni list RS,
št. 15/41). |
|
202. člen |
(varstvo
vojnih grobišč) |
(1) V
spodnji tabeli je navedeno vojno grobišče, ki leži na območju EUP OP11. |
Opis |
V
gozdu ob cesti Od Tepanj proti Oplotnici (parc.št.: 571/1 k.o.
Spodnje Grušovje) so bili pri sondiranju 3. julija 2010 najdeni
trije množični grobovi, kjer je pokopanih 300 beguncev, verjetno
Kočevarskih družin, ki so bili tam pobiti v maju oziroma juniju
1954 |
(2) Na
vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v
nasprotju z Zakonom o vojnih grobiščih, poškodovati grobišča ali
odtujiti njihove sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki
pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim
redom vojnih grobišč. |
|
203. člen |
(usmeritve
za OPPN) |
Za
posamezne MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za
gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem
upoštevanju ostalih določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: |
MOEUP |
usmeritve za OPPN |
OP12/002
OP12/053 |
OPPN_04 za območje obrtno proizvodne cone Tepanje – Perovec
(OP12/002) in
OPPN_07 za obrtno proizvodno območje Draža vas 1 (OP12/053):
– namenska raba prostora IG
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe: industrijske stavbe in
skladišča, drugi gradbeni inženirski objekti; ceste
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: predelovalne dejavnosti;
gradbeništvo; promet in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne
dejavnosti |
OP12/025
OP12/027 |
OPPN_05 za območje načrtovane stanovanjske gradnje 1 Draža vas
(OP12/025) in
OPPN_06 za območje načrtovane stanovanjske gradnje 2 Draža vas
(OP12/027);
– namenska raba prostora SS
– vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu
bivanju
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti |
OP12/055 |
OPPN_08 za območje čistilne naprave Žiče (OP12/055):
– namenska raba prostora O in PC
– vrste objektov: dovozna cesta in čistilna naprava
– vrste dovoljenih dejavnosti: ceste, lokalni cevovodi, lokalni
elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna
omrežja; oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki,
saniranje okolja.
Z
vidika ohranjanja lastnosti, zaradi katerih je širše območje
Dravinjske doline od Draže vasi do Zbelovega opredeljeno kot
območje Natura 2000 je pri načrtovanju ČN potrebno upoštevati
naslednje varstvene usmeritve:
– V priobalnem pasu Žičnice se načrtuje trasa ceste in
kanalizacijskega voda ter lokacija čistilne naprave v taki
oddaljenosti od zgornjega roba brežine, da ne bo prišlo do
sprememb funkcionalnih lastnosti obrežja in dna struge Žičnice.
– Vzdolž brežine Žičnice, kjer je bila odstranjena obrežna
grmovna in drevesna vegetacija, se z zasaditvami rastišču
primernih avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst vzpostavi
zveznost in pestra višinska strukturiranost obrežne vegetacije.
– Iztok odpadne vode iz kanalizacijskega sistema v naravo mora
biti onemogočen z vgradnjo ustreznih varnostnih naprav, ki bodo
preprečile onesnaženje Žičnice.
– Morfologija dna struge se ne spreminja, zato se prečkanje
izvede ob obstoječih mostovih na način, da se kanalizacijski vod
namesti na obstoječi most ali pa se prečkanje vodotokov izvede s
podvrtavanjem struge (vsaj 1 m pod obstoječim dnom vodotoka).
– Utrjevanje dna struge in brežin na mestu podvrtavanja se ne
izvaja.
– Dela se izvajajo v suhem vremenu, saj se s tem manjša možnost
izpiranja gradbenega materiala in zemlje v potok.
– Vsa dela naj se izvajajo z brežine in ne z dna struge. Z
gradbenimi stroji naj se ne vstopa v vodotok.
– V času del je treba paziti, da se ne slabša kvaliteta vode
(npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz
gradbenih strojev).
– Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnegakoli drugega
odpadnega materiala se ne odlaga na brežino vodotoka. Višek
izkopanega materiala se mora odpeljati na za to urejeno
deponijo.
– Dela, ki povzročajo hrup ter motnje v vodotoku naj se ne
izvajajo v času drstitve rib, to je od 1. marca do 1. avgusta.
|
OP12/056 |
OPPN_09 za območje letališča Senožet (OP12/056):
Pred sprejetjem OPPN in pričetkom gradenj mora biti na območjih
OP12/057 in OP12/058 vzpostavljen nadomestni habitat skladno z
določili 200. člena tega odloka.
Upoštevajo se rešitve iz SP: IDZ Rekonstrukcija in dozidava
letališke steze v Slovenskih Konjicah, Februar 2012 (ŠTAJERSKI
INŽENIRING) in pogoji iz Strokovnega mnenje in ocena vplivov na
naravovarstveno pomembne vrste ptic v primeru asfaltiranja
vzletno-pristajalne steze letališča Slovenske Konjice za
usmeritve Občini Sl. Konjice pri pripravi OPN (LUTRA, junij
2010)
Z
vidika ohranjanja lastnosti, zaradi katerih je širše območje
Dravinjske doline od Draže vasi do Zbelovega opredeljeno kot
območje Natura 2000 je pri načrtovanju ureditve potrebno
upoštevati naslednje varstvene usmeritve:
– V okviru OPPN se predvidi tudi monitoring vpliva posegov,
tehničnih ureditev in dejavnosti s stališča varstva
prostoživečih vrst in njihovih habitatov. Rezultatom monitoringa
se prilagodi obseg izvajanja dejavnosti.
– V okviru OPPN se predvidijo tudi ustrezni omilitveni ukrepi,
npr. nadomestni habitat (obseg, čas izvedbe, vzdrževanje),
časovne in prostorske omejitve izvajanja dejavnosti letališča
ipd.
– V postopku presoje plana naj se ugotovi prisotnost habitatnih
tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe prisotne
na celotnem območju Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju ter
preveri ali je območje habitata zavarovanih vrst (rastline,
metulji, hrošči, kačji pastirji, ptice itd.). Rabo prostora in
dejavnosti naj se načrtuje z upoštevanjem usmeritev za
ohranjanje habitatnih tipov in vrst v ugodnem stanju.
Prostorske ureditve in dejavnosti na območju se izvajajo v
obsegu in na način, da zaradi varnosti (protipoplavni ukrepi,
varnost zračnega prometa, bivalnega okolja ipd.) ali drugih
razlogov ne bo potrebno izvajati dodatnih posegov zaradi katerih
bi se lahko poslabšali življenjski pogoji živalskim vrstam
opredeljenega območja Natura 2000 in lastnosti zaradi katerih je
vodotok Dravinja opredeljen za naravno vrednoto. |
OP12
OP13 |
OP12 – Vodna akumulacija na Oplotnici v Perovcu
OP13 – Vodna akumulacija na Oplotnici v Perovcu
Izvedljivost dveh večjih vodnih akumulacij (na Oplotnici v
Perovcu in na Ličenci) se za akumulacijo na Ličenci preveri z
OPPN katerega obvezni sestavni del je celovita presoja vplivov
na okolje, za akumulacijo pri Perovcu pa je potrebna presoja
vplivov na okolje, če bo površina akumulacije večja od 15 ha ali
bo njena prostornina 250.000 m3 ali več. Če bo
površina in/ali prostornina manjša od navedenih vrednosti, mora
biti pred izdajo dovoljenja za poseg izdelana strokovna ocena
izvedljivosti posega, ki jo izdela biolog, strokovnjak za
biologijo jezer. Iz strokovne ocene mora biti razvidno, ali je
oziroma pod kakšnimi pogoji je poseg sprejemljiv. |
|
3.2.7
Enoti urejanja prostora AC15 in AC16 |
|
204. člen |
(trasa
avtoceste 1112 Hoče (Fram)–Hudinja–Arja vas) |
V enotah
urejanja prostora z oznako AC15 in AC16, ki predstavljata traso
avtoceste 1112 Hoče (Fram)–Hudinja–Arja vas in ki je v upravljanju
Družbe za avtoceste v RS d.d., so dovoljeni vsi posegi za normalno
funkcioniranje avtoceste. |
|
3.3
Spremljanje stanja okolja |
|
205. člen |
(spremljanje stanja okolja) |
Občina
Slovenska Konjice bo spremljala stanje okolja in z rezultati spremljanja
stanja okolja seznanila pristojno ministrstvo po petih letih od sprejema
tega odloka. |
|
4.
PREHODNE, POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
206. člen |
(prenehanje veljavnosti drugih aktov) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji občinski odloki: |
1. Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 (dopolnjen 1993, 1994, 1998) in
družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno
obdobje 1986–1990 za območje Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS,
št. 75/04, sklep Vlade RS, št. 350/00/2001-230 z dne 22. 6. 2004). |
2. Odlok o
spremembah in dopolnitvah ZN Industrijska cona Slovenske Konjice (Uradni
list SRS, št. 41/86, 31/88, 76/98, 92/05). |
3. Odlok o
ZN obrtna cona – spremembe in dopolnitve ZN industrijske cone – območje
IMP in Kongrad (Uradni list RS, št. 7/95). |
4. Odlok o
spremembah in dopolnitvah ZN Industrijska cona Slovenske Konjice –
območje Kostroja (Uradni list RS, št. 56/97). |
5. Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijske cone
Slovenske Konjice za Zazijal in Koželj (Uradni list RS, št. 62/07). |
6. Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu obrtna cona –
Menart d.o.o. (Uradni list RS, št. 58/11). |
7. Odlok o
sprejetju ZN industrijske cone Slovenske Konjice (Kongrad, Kostroj,
Mizarstvo, Elektro) (Uradni list SRS, št. 22/79 in Uradni list RS, št.
20/02). |
8. Odlok o
spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske
Konjice – območje Kostroja (Leskovar, Petrič) (Uradni list RS, št.
28/03). |
9. Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijske cone
Slovenske Konjice (razširitev dejavnosti Leskovar) Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 45/08). |
10. Odlok
o sprejetju spremembe in dopolnitve ZN osrednjega dela mesta Slovenske
Konjice (Uradni list SRS, št. 5/81, 40/85, 2/87 in Uradni list RS, št.
51/98 in 89/99). |
11. Odlok
o spremembah in dopolnitvah ZN osrednjega dela Slovenskih Konjic (Hotel
Dravinja) (Uradni list RS, št. 64/97). |
12. Odlok
o spremembah in dopolnitvah ZN osrednjega dela Slovenskih Konjic
(območje dvojčki) (Uradni list RS, št. 3/98, 41/99, 93/00, 84/01). |
13. Odlok
o spremembi dela ZN center Slovenske Konjice (za območje poslovno
storitvenih objektov – severni del Konusa) (Uradni list RS, št. 1/98,
54/98) |
14. Odlok
o spremembah in dopolnitvah ZN osrednjega dela Slovenskih Konjic
(območje Zdravstvenega doma) (Uradni list RS, št. 89/99). |
15. Odlok
o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN osrednjega dela Slovenskih
Konjic (knjižnica) (Uradni list RS, št. 45/00). |
16. Odlok
o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN osrednjega dela Slovenskih
Konjic (območje dvojčki) (Uradni list RS, št. 84/00). |
17. Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka zazidalnega načrta center Slovenske
Konjice – območje PSO Pluton (Uradni list RS, št. 122/04) |
18. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »VBM« Slovenske Konjice (Uradni
list RS, št. 109/08). |
19. Odlok
o spremembah in dopolnitvah ZN Prevrat (Uradni list SRS, št. 33/89,
12/84 in Uradni list RS, št. 1/92). |
20. Odlok
o spremembi dela ZN Prevrat v Slovenskih Konjicah (Uradni list RS, št.
50/98). |
21. Odlok
o spremembi dela ZN Center Slovenske Konjice – Prevrat (blokovna
gradnja) (Uradni list RS, št. 61/93). |
22. Odlok
o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Prevrat (Uradni list RS, št.
4/01). |
23. Odlok
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske cone ob
Mizarski cesti – območje Marovt (Uradni list RS, št. 30/06). |
24. Odlok
o ZN športno – rekreacijski center Slovenske Konjice (Uradni list SRS,
št. 7/77). |
25. Odlok
o ZN Šolski kompleks Edvard Kardelj Slovenske Konjice (Uradni list RS,
št. 5/90). |
26. Odlok
o spremembah in dopolnitvah ZN Šolski kompleks – tenis dvorana (Uradni
list RS, št. 58/99). |
27. Odlok
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta šolski kompleks Pod Goro
– Gimnazija Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 28/03). |
28. Odlok
o ureditvenem načrtu pokopališča Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št.
29/89) |
29. Odlok
o sprejetju dopolnitve ZN na Milenkovo cesto (Uradni list SRS, št.
21/85). |
30. Odlok
o spremembi dela ZN nad Milenkovo (Žičko) cesto v Slovenskih Konjicah (v
nadaljevanju: Žička cesta) (Uradni list RS, št. 61/93, 09/98, 97/03). |
31. Odlok
o PUP za 4. območja v centru Slovenskih Konjic in za območje dela ZN
Škalce III (Uradni list RS, št. 30/95). |
32. Odlok
o spremembah in dopolnitvah PUP za 4 območja v centru Slovenskih Konjic
in za območje dela ZN Škalce III (območje 2) (Uradni list RS, št.
89/99). |
33. Odlok
o izvedbenem načrtu stanovanjske cone Vešenik – del A in B (Uradni list
SRS, št. 30/87). |
34. Odlok
o spremembah in dopolnitvah odloka o IZN stanovanjske cone Vešenik – del
A in B (Uradni list RS, št. 7/95, 88/99, 71/00 in 19/01). |
35. Odlok
o PUP za ureditveno območje Vešenik (območje urejanja S13, S29 in D5 v
Slovenskih Konjicah (Uradni list RS, št. 43/02). |
36. Odlok
o LN za Spodnje Preloge v Slov. Konjicah (del območja urejanja S32)
(Uradni list RS, št. 84/01). |
37. Odlok
o PUP za ureditveno območje naselja Bezina (Uradni list RS, št. 62/95,
93/00). |
38. Odlok
o ZN Loče – stanovanjsko obrtna servisna dejavnost (Uradni list SRS, št.
21/87 in Uradni list RS, št. 53/92, 76/98 in 84/98). |
39. Odlok
o PUP za ureditveno območje naselja Draža vas (Uradni list RS, št. 2/94,
45/00, 90/02). |
40. Odlok
o ZN Golič (Uradni list SRS, št. 43/88 in Uradni list RS, št. 28/89,
39/95). |
41. Odlok
o PUP za ureditveno območje naselja Špitalič (Uradni list RS, št.
19/96). |
42. Odlok
o PUP za naselje Zbelovo (Uradni list RS, št. 10/97). |
43. Odlok
o PUP za ureditveno območje naselja Žiče (Uradni list RS, št. 8/95,
87/99). |
44. Odlok
o PUP za dele naselij (kjer so že realizirani prostorski izvedbeni
načrti in kjer bodo taki načrti izdelani v naslednjem srednjeročnem
obdobju) Slovenske Konjice, Zreče, Loče in Vitanje znotraj mej
ureditvenih območij za ta naselja (Uradni list SRS, št. 22/89 s
spremembami: Uradni list RS, št. 56/98, 4/00, 43/02, 92/05). |
45. Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 123/04, 81/10, 17/11). |
46. Odlok
o prostorskih ureditvenih pogojih za izjemne posege na podlagi sprememb
in dopolnitev planskih aktov Občine Slovenske Konjice v letu 2001
(Uradni list RS, št. 75/04). |
47. Odlok
o zazidalnem načrtu Bezina (Uradni list RS, št. 71/00). |
|
207. člen |
(dokončanje postopkov) |
Postopki
za izdajo gradbenih dovoljenj, ki so se začeli na podlagi
razveljavljenih odlokov prejšnjega člena tega odloka, se končajo po
določilih teh odlokov. |
|
208. člen |
(vpogled) |
Grafični
del tega odloka iz 2. člena tega odloka ter obvezne priloge iz 3. člena
tega odloka so na vpogled na upravi Občine Slovenske Konjice in Upravni
enoti Slovenske Konjice. |
|
209. člen |
(nadzor
nad izvajanjem) |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne državne in občinske
inšpekcijske službe. |
|
210. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
35001-0002/2005(131) |
Slovenske Konjice, dne 27. oktobra 2016 |
|
Župan |
Občine Slovenske Konjice |
Miran Gorinšek l.r. |
|
|
|
|
|
|
|