Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93), 2. alinee 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) ter 10. in 12. člena začasnega poslovnika občinskega sveta je občinski svet občine Trbovlje na nadaljevanju 3. seje dne 3.4.1995 sprejel

O D L O K

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE UREJANJA P 9/3 GLOBUŠAK

1. člen

V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine Trbovlje in družbenega plana občine Trbovlje, se za območje urejanja P 9/3 - Globušak sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (PUP), ki jih je izdelal IBT - Razvoj mesta in arhitektura d.o.o. Trbovlje, pod št. 6246-2/201 v februarju 1994.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

- obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor;

- soglasja pristojnih organov, organizacij oz. skupnosti;

- besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;

- prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine na topografskem načrtu v M 1:5000;

- prikaze površin trajno namenjenih kmetijski rabi ter trajno varovalnih gozdov na katastrskem načrtu v M 1:500;

3. člen

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi odločitvami določajo:

I. Mejo območja urejanja;

II. Funkcijo območja urejanja;

III. Merila in pogoje za posege v prostor;

a. Merila in pogoje za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor;

b. Merila in pogoje za določanje funkcionalnih zemljišč;

c. Merila in pogoje za komunalno in prometno urejanje;

d. Merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja;

e. Merila in pogoje za delovanje DS;

IV. Končne določbe:

4. člen

Merila in pogoji tega odloka so splošni in se konkretizirajo v lokacijski dokumentaciji, kot strokovni podlagi za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Lokacijsko dokumentacijo izdela pristojna organizacija za urbanistično načrtovanje.

V postopku izdelave lokacijske dokumentacije se za konkreten poseg v prostor ponovno pridobijo tudi potrebna soglasja organizacij in skupnosti.

5. člen

Lokacijsko dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak poseg v prostor, razen za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, za postavitev začasnih objektov in naprav ter za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obravnavanega objekta, za kar zadostuje odločba o priglasitvi del.

6. člen

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor, zahteva analizo prostorskih ureditvenih pogojev, če je to potrebno:

- za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnim posegom onemogočil racionalno izrabo prostora;

- za ugotovitev in odpravo motenj v okolju, ki jih povzroča obstoječa ali bodoča dejavnost na območju urejanja.

Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi v okviru izdelave lokacijske dokumentacije.

I. MEJA OBMOČJA UREJANJA

7. člen

Meja območja urejanja P 9/3 - Globušak je razvidna iz grafičnega prikaza prostorskih ureditvenih pogojev v M 1:1000.

Območje se nahaja v k.o. Trbovlje.

Opis poteka meje območja urejanja P 9/3 - Globušak: Izhodiščna točka meje območja urejanja je najjužnejša točka obravnavanega območja in je J vogal parcele št. 499/1. Od izhodiščne točke poteka meja proti SZ po jugozahodni meji te parcele do parcele št. 494/2, po njeni JV meji proti JZ do vrha brežine parcele št. 494/1 in jo po njej prečka. Nadaljuje se po JZ mejah parcel št. 494/4, 492/2, 492/4 in 492/5 do parcele št. 486/1, katero prečka v smeri SZ do vzhodnega vogala parcele št. 488/2. V nadaljevanju poteka po meji med to parcelo in potokom proti Z do JZ vogala parcele št. 314, gre po njeni zahodni meji, prečka v smeri S parcelo št. 537/9 in se na njeni meji med izmero v M 1:500 in 1:2880 obrne proti SV. Tu prečka parcelo št. 537/9 ter cesto in se nadaljuje proti S po parcelni meji parcele št. 537/13, prečka parceli št. 537/7 in 537/8 do JZ vogala parcele št. 537/11. V nadaljevanju prečka parcelo št. 537/8 v smeri proti točki 140 na meji med izmerama. Nadaljuje se po parcelni meji parcele št. 537/10 proti S in V, prečka potok Globušasco (parc. št. 1821/2) in gre naprej po S in V meji parcele št. 484 do poti, jo prečka in se nadaljuje po parcelni meji parcele št. 483/1 do točke št. 144 na meji med izmerama. V nadaljevanju prečka parceli št. 483/1 in 476/2 v smeri JV do meje med parcelama št. 476/2 in 476/21. Poteka po njej proti JZ in po Sv parcelni meji parcele št. 493/2, prečka parcelo št. 476/4, gre po SV parcelni meji parcele št. 476/5, prečka parcelo št. 476/10 v smeri proti S vogalu parcele št. 476/6 in se nadaljuje po njeni SV parcelni meji do V vogala parcele , gre po JV meji te parcele proti JZ še 5 m, kjer se obrne proti JV, prečka parcelo št. 476/22 in se na parcelni meji med parcelama št. 476/22 in 471/2 obrne proti J, prečka parcelo št. 471/2 v smeri proti SV vogalu parcele št. 471/6 ter se nadaljuje po vzhodnih mejah parcele št. 471/6 in .405. V podaljšku parcele št. .405 prečka parcelo št. 469/1 do objekta parcelne št. .1527. Nadaljuje se po parcelni meji parcele št. 496/1 do stopnic, katere prečka ter se nadaljuje po meji objekta št. 469/3 do JV parcelne meje parcele št. 469/2 in objekta 469/4. V podaljšku te prečka cesto parcelne št. 1787/3 ter se nadaljuje po opornem zidu med parcelami št. 499/14 in 499/15, 499/15 in 499/1 ter 499/1 in 499/16 vse do izhodiščne točke.

8. člen

Območje urejanja P 9/3 se nahaja v k.o. Trbovlje in meri 3,84 ha. V območju urejanja so sledeče parcele:

.282, .304, .306, .314, .395, .396, .397, .405, .412, 469/2, 469/3, 469/4, 470/3, 470/5, 470/8, 470/9, 470/13, 470/15, 470/16, 471/2-d, 471/6, 471/7, 474/3, 474/6, 475/2, 476/2, 476/4-d, 476/5, 476/6, 476/7, 476/8, 476/9, 476/10-d, 476/11, 476/12, 476/14, 476/15, 476/16, 476/17, 476/19-d, 476/22-d, 476/23, 476/25, 476/26, 483/1-d, 483/2, 483/3, 484, 486/1-d, 486/2, 492/2, 492/4, 492/5, 493/2, 494/2, 494/4, 494/6-d, 499/1, 499/14, 537/5, 537/6, 537/7-d, 537/8-d, 537/9-d, 537/10, 537/11, 537/12, 537/13, 537/14, 537/15, .576, .578, .615, .642, .750/1, .750/2, .876, .912, .926/1, .926/2, .1160, .1496, .1497, .1498, .1500, .1504, .1505, .1506, .1508, .1509, .1517, .1518, .1522, .1523, .1524, .1787/3-d, 1821/2, .2944, .2945, .3374;

II. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA

9. člen

Območje urejanja P 9/3 - Globušak je namenjeno proizvodnji dejavnosti in skladiščem V območju se nahajajo proizvodni objekti (Dinos, Strojegradnja, Orodjarstvo, Kapelari, odkupna postaja Koto - Koteks...), individualni stanovanjski objekti ter gospodarska poslopja. Pobočja nad objekti so strma in geološko nestabilna.

Predvideni posegi v prostor naj ne spreminjajo obstoječe namembnosti območja oz. naj jo zgolj dopolnjujejo.

III. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

a. Merila in pogoji za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor

10. člen

V območju urejanja so dovoljeni sledeči posegi:

- dopolnilna in nadomestna gradnja proizvodnih, skladiščnih, stanovanjskih in gospodarskih objektov;

- dozidave, nadzidave, rušitve, adaptacije ter tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

- gradnja pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš za potrebe občanov;

- odstranitev dotrajanih pomožnih objektov ter nadstrešnic;

- spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe poslovne in proizvodne dejavnosti ter skladišč;

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav;

- ureditev zunanjih površin (zelenic, dvorišč, parkirišč, platojev, peš poti...);

- postavitev reklamnih tabel, turističnih oznak, vrtnih ograj ter urbane opreme;

- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le-teh;

11. člen

Dopolnilna in nadomestna gradnja ter dozidave v območju so možne v kolikor to dovoljujejo geološke danosti, dostopnost, opremljenost zemljišča s komunalnimi vodi ter predpisani požarnovarnostni in sanitarno-tehnični odmiki.

12. člen

Glede na to, da je območje geološko nestabilno je potrebno za vsak poseg v prostor predhodno pridobiti geološko poročilo.

Geološko poročilo je sestavni del lokacijske dokumentacije.

13. člen

Novogradnja, dograditev, rekonstrukcija ali drugi posegi v prostor morajo v načelu vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto stanovanjske in proizvodnje gradnje in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam. Prilagajajo se obstoječim objektom in zasnovi po:

- zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča;

- odmiki od sosednjih objektov;

- višini in tlorisu objektov ter gradbeni črti;

- orientaciji objektov in smeri slemena;

- naklonu strehe;

- barvi in teksturi streh in fasad;

Pri gradnji vseh objektov je potrebno upoštevati osnovne značilnosti obstoječe gradnje v območju ter grupiranje objektov. Še posebno je potrebno varovati stavbno gmoto obstoječih objektov in upoštevati strešni naklon ter kvaliteto kritine in vse ostale detajle in fasadne elemente.

14. člen

Oblikovni kontrasti pri novih posegih v prostor s dopustni:

- kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja;

- kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.

Presojo tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije.

15. člen

Lega objektov:

- v območju, kjer ni izrazito začrtane gradbene linije objektov, mora biti odmik novih objektov min. 6,00 m od zunanjega roba cestišča;

- odmik objekta od parcelne meje mora biti tolikšen, da zagotavlja nemoteno vzdrževanje objekta in njegovo uporabo z lastnega funkcionalnega zemljišča (tako, da ni motena sosednja posest). Ta odmik naj znaša min. 2,00 m. V primerih, kjer tega odmika ni možno zagotoviti se odmik od parcelne meje izjemoma lahko zmanjša, vendar si mora investitor v tem primeru pridobiti vknjiženo služnost vzdrževanja objekta na sosednji parceli;

- odmik od sosednjih objektov mora biti tolikšen, da so zagotovljeni ustrezni požarno varnostni in sanitarno - tehnični pogoji;

- pri individualni in poslovni gradnji ta odmik znaša min. 6,00 m, pri proizvodnih objektih in skladiščih pa 1,5-2 višina višjega objekta;

Pogoji oblikovanja novogradenj, adaptacij, dozidav in nadzidav stanovanjskih objektov in pomožnih ter gospodarskih objektov:

16. člen

Novogradnje in adaptacije:

Tloris praviloma podolgovat, daljša stranica po možnosti vzporedna s plastnicami. Višina objekta ne sme izstopati iz gabaritov sosednjih objektov, s tem, da je pri visokopritličnih objektih kolenčni zid maksimalne višine 1,0 m.

Streha mora biti dvokapnica z naklonom 30 - 35, kritina pa temna - opeka ali tegola (svetla, salonitna in plastična ni dovoljena). Pri vseh obstoječih in novih objektih je dovoljena izraba podstrehe v stanovanjske namene. Objekti naj bodo ometani, barve od ubito bele do svetlih pastelnih barv, obdelava lesenih elementov na stavbnem pohištvu pa naj bo v temni barvi.

17. člen

Dozidave:

Dozidava objekta se mora skladati s celotno stavbno maso objekta in mora biti skladna z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

Dozidana površina naj praviloma ne presega 40% zazidane površine obstoječega objekta. V primerih, ko se dograjuje tlorisno manjši objekt je dozidana površina lahko večja, vendar usklajena z določili 13. člena.

Če se objekt dograjuje mora biti nagib strešine v istem naklonu kot pri osnovnem objektu z enako kritino. Ravne strehe so dopustne le kot terase.

18. člen

Nadzidave:

Nadzidana lahko obsega celoten tloris ali samo njegov del.

Nadzidava v območju urejanja je razdeljena na dva tipa objektov z ozirom na višino in vrsto zazidave individualne stanovanjske gradnje. Tako je nadzidava možna pod naslednjimi pogoji:

TIP A

Objekti že imajo optimalni višinski gabarit za individualno stanovanjsko gradnjo (klet+pritličje+izkoriščeno podstrešje s kolenčnim zidom v = 1,00 m ali klet + 2 nadstropji) ali pa gre za montažno gradnjo, tako da pri teh objektih nadzidava ni možna.

TIP B

Objekti (klet+pritličje) pri katerih se nadzidava dovoljuje, in sicer:

- za eno etažo pri položnejših naklonih streh, vendar kolenčni zid ni dovoljen;

- pri strmejših naklonih (nad 30) za izkoriščeno podstrešje s kolenčnim zidom do 1,00 m.

Nadzidave objektov naj ne presegajo optimalnih višinskih gabaritov za individualno stanovanjsko gradnjo. Kota slemena naj ne presega višine + 10,00 m. Ob nadzidavi celotnega tlorisa je potrebno kritino prilagoditi določilom odloka.

19. člen

Pomožni in gospodarski objekti:

Pomožni objekti za potrebe občanov po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Gospodarski objekti po tem odloku so objekti, ki so namenjeni kmetijski dejavnosti (skednji, kozolci...).

Pomožni objekti se lahko gradijo le kot samostojni objekti na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš. Objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni s stanovanjskim objektom ter grajenim okoljem.

Velikost pomožnega objekta ne sme presegati 12m², lahko je le pritlične izvedbe, streha pa mora biti dvokapnica.

Gospodarski objekti naj bodo locirani v sklopu kmetij.

20. člen

Spremembe namembnosti in dejavnosti:

Sprememba dejavnosti se mora prilagajati namembnosti območja in mora biti brez kvarnih vplivov na območje in sosednja območja.

V območju so dovoljene dejavnosti:

- proizvodna dejavnost in skladišča;

- trgovska, gostinska in turistična;

- storitvena in uslužnostna;

- predstavniška in druge manjše poslovne dejavnosti;

Presoja vplivov na okolje se opravi v postopku pridobitve dovoljenja. Za gostinsko dejavnost je potrebno predhodno pridobiti pozitivno mnenje sveta krajevne skupnosti.

Pri spremembi namembnosti objektov mora investitor zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi.

21. člen

Vzdrževanje in adaptacije:

Pri navedenih delih je potrebno:

- ohraniti prvotne členitve fasad;

- pri zamenjavi kritine ni dopustna uporaba svetlosivih kritin in valovitega salonita;

- objekti pa naj bodo ometani v svetlih nevsiljivih tonih.

22. člen

Začasni objekti in urbana oprema:

Začasni objekti in naprave, namenjeni zadovoljevanju potreb storitvenih in družbenih dejavnosti, sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na površinah, kjer v tekočem planskem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor. Za njihovo namembnost veljajo pogoji, ki veljajo za takšne trajne posege v prostor. Postaviti jih je mogoče na zemljiščih, ki so prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem in ne motijo dejavnosti, kateri je območje namenjeno.

Reklamne table, turistične oznake in druga urbana oprema odprtega prostora mora biti postavljena tako, da dopolnjuje javni prostor in ne ovira vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov (upoštevati je potrebno 106. člen zakona o cestah). Postavi se lahko le na zemljišču, za katere je bilo pridobljeno soglasje lastnika.

Urbana oprema odprtega prostora kot so nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila..., mora biti oblikovana enotno (uporabijo naj se tipizirani elementi).

Plakatiranje je dovoljeno le na posebej oblikovanih in označenih javnih mestih.

23. člen

Urejanje okolice in javnih površin:

Okolico objektov in vse posege v prostor je potrebno urediti v smislu obstoječe kulturne krajine.

Gnojne jame in odprta gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.

Nivojske razlike se premoščajo z brežinami, le izjemoma z opornimi zidovi, ki naj bodo obdelani z naravnimi materiali in ne smejo presegati višine 0,40 m nad raščenim terenom.

Ograje niso dovoljene. V kolikor je to nujno potrebno zaradi zavarovanja zemljišča, objektov in naprav pred vplivi okolice, morajo biti ustrezno oblikovane in prilagojene celotni arhitekturi območja. Locirajo se lahko na parcelno mejo, vendar tako, da ne ovirajo preglednosti na cestnih površinah. Priporočajo se ograje iz grmovnic, lahko pa so tudi lesene, vendar ne višje od 0,90 m. Okrog proizvodnih kompleksov se dovoljujejo žične ograje višine 2,00 m.

Vse obstoječe zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati. Ni dovoljeno uničevati drevja in grmovnic ter spreminjati okoliških pogojev, ki so potrebni za njihov razvoj.

Ustrezno je potrebno vzdrževati in dograjevati tudi javno razsvetljavo.

b. Merila in pogoji za določanje funkcionalnih zemljišč

24. člen

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

- namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih in gospodarskih objektov, konfiguracijo terena, parcelne meje, lokacijo komunalnih vodov, lego sosednjih objektov in druge omejitve rabe zemljišč;

- urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje). Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen v širšem območju.

25. člen

Gradbena parcela za individualno stanovanjsko hišo lahko meri največ 600 m², za gospodarska poslopja max. 800 m², za proizvodne objekte pa se velikost prilagaja potrebam dejavnosti, ki se vrši v njih.

Velikost gradbene parcele ne sme odstopiti od velikosti okoliških parcel v območju za več kot 25%.

Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,00 m, širina dovoza do objekta pa min. 2,75 m.

Za proizvodnje objekte ter gospodarska poslopja je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta minimalno 5,00 m, širina dovoza do objekta pa min. 3,50 m.

Za pomožne objekte se določi minimalni obseg funkcionalnega zemljišča oz. mora le ta stati na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta.

Za vse objekte velja, da kolikor je parcela manjša od gradbene parcele (ugotovljeno na osnovi navedenih meril), se upošteva kot funkcionalno zemljišče dejanska površina parcele.

Pri vseh novih posegih v prostor se velikost funkcionalnega zemljišča določi v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja.

c. Merila in pogoji za komunalno in prometno urejanje

26. člen

Vsi novozgrajeni in vsi objekti, ki se bodo adaptirali, nadzidali ali dozidali se morajo obvezno priključiti na javno komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo.

Komunalna ureditev mora biti izvedena na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti,...).

27. člen

Prometno urejanje:

Pri prometnem urejanju je potrebno upoštevati Zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 - prečiščeno besedilo).

- interni dovozi in priključki naj bodo na javno cestno omrežje pravilno izvedeni s skupnim priključkom, tako da se z njim ne ovira promet in da se ne poškoduje cesta (108. in 109. člen zakona o cestah);

- vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, da dovoza na parcelo ni mogoče urediti neposredno z javne prometne površine, je potrebno zagotoviti služnostno pot preko sosednjega zemljišča;

- uvozi na dvorišča morajo biti pregledni in ne smejo ovirati vzdrževanja javnih cest;

- vsi objekti morajo imeti zagotovljen urgentni dostop. Individualni vsaj z ene strani javni pa vsaj z dveh smeri;

- pri novogradnji in dozidavi je potrebno upoštevati odmik od prometnih površin in gradbeno črto že zgrajenih objektov;

- parkirišča morajo biti zagotovljena na parceli uporabnika in morajo biti opremljena z lovilci olj;

- na površinah, ki so namenjene notranjemu prometu (dostava, dovozi, urgentni promet), so dopustni samo posegi, skladno z osnovnim namenom teh površin;

- v varovalnem pasu cest so dovoljeni le posegi po določilih 100. in 101. člen zakona;

- vse posege na cesti in v njenem varovalnem pasu lahko izvaja le organizacija določena v 99. členu zakona,

Komunalno in energetsko urejanje:

28. člen

Pri gradnji je potrebno upoštevati vse obstoječe sanitarno - tehnične predpise, zagotoviti je potrebno predpisane odmike med kanalizacijo in vodovodom (min. horizontalni odmik 0,50 m). V kolikor to ni možno doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih vodov je potrebno po izvedbi zatraviti ter vrisati v kataster pri geodetski upravi. Nadzemne energetske objekte je potrebno postavljati nevpadljivo.

29. člen

Vodovodno omrežje:

- vodovodno omrežje v območju urejanja je bilo že obnovljeno tako, da ima omrežje v območju urejanja takšno zmogljivost, da je zagotovljena požarna zaščita območja ter možnost priključitve novih porabnikov;

- potrebna bo rekonstrukcija vodovodnega rezervoarja Globušak zaradi njegove dotrajanosti, kar je potrebno projektno obdelati;

- vsi obstoječi in novozgrajeni objekti morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca vodovoda;

- v območju mora biti zagotovljeno zadostno število hidrantnih mest.

30. člen

Kanalizacijsko omrežje:

-načeloma je potrebno reševati kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu fekalnih in meteornih voda;

- ker že obstaja kanalizacijsko omrežje bo objekte možno preko greznic priključiti nanj po pogojih upravljavca;

- sekundarno kolektorsko omrežje v območju je že zgrajeno, vendar še ni priključeno na razbremenilnik (začasno priključeno na javno kanalizacijsko omrežje);

- meteorne vode iz povoznih površin je potrebno predhodno očistiti preko lovilcev maščob, ostale meteorne vode iz zelenih in gozdnih površin pa je potrebno speljati v naravne recipiente (odprte jarke);

- tehnološke odpadne vode je možno priključiti na kanalizacijsko omrežje le, če so predhodno očiščene do te mere kot to zahteva sanitarna inšpekcija;

- uporabniki prostora, ki na svojem dvorišču skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije...) lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju snovi ta v celoti prestreže.

- uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo;

pri urejanju greznic je potrebno upoštevati Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85);

31. člen

Ogrevanje:

- ogrevanje objektov v območju urejanja je predvideno s širjenjem vročevodnega omrežja oz. z gradnjo plinovodnega omrežja;

- do izvedbe predvidenih omrežij se priporoča ogrevanje individualnih stanovanjskih objektov na lahko kurilno olje ali tekoči naftni plin;

- ureditev deponij za lahko kurilno olje morajo biti izvedene po Pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67);

- postavitev nadzemnih cistern za tekoči naftni plin se morajo izvajati v skladu s Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS št. 22/91).

32. člen

Odpadki:

- v območju urejanja je urejeno organizirano zbiranje, odvažanje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo;

- odpadki se zbirajo v tipizirane zabojnike, okolica le-teh pa je urejena;

- odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje;

- glede odvažanja odpadkov in deponiranja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 80/70) in Zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78, 20/86).

33. člen

Električno in PTT omrežje:

- za novogradnje mora upravljavec električnega omrežja zagotoviti ustrezne napetostne razmere na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju;

- ob glavnih cestah in ulicah je potrebno dograditi javno razsvetljavo;

- električno omrežje naj bo urejeno v kabelski izvedbi, kjer to onemogočajo terenske danosti so elektrovodi lahko prostozračni, vendar ne smejo potekati v smeri varovalnih pogledov;

- v primeru, da je na mestu predvidene gradnje ali dozidave položen zemeljski kabel je potrebno pred pričetkom del zakoličiti traso kablovoda;

- za vsako spremembo namembnosti prostorov, novogradnjo ali dozidavo je potrebno soglasje Elektro Trbovlje;

- eventualne prestavitve ter potrebni elaborat prestavitev zaradi novih posegov izvaja upravljalec na stroške investitorja;

- izvedbo novih in obnovitev obstoječih telefonskih priključkov je potrebno po možnosti realizirati z zemeljskim kablom;

d. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja

34. člen

Za zagotovitev kvalitetnejšega sanitarno - higienskega in epidemiološkega varstva občanov ter varstva elementov človekovega fizičnega okolja, tako da se v čim večji meri omeji možnost poslabšanja bivalnih pogojev in zdravstvenega stanja prebivalstva ter degradacija okolja je potrebno:

- pristopiti k sanaciji obstoječih virov motenj v okolju;

- dograditi vročevodno oz. urediti plinovodno omrežje;

- pri projektiranju in gradnji objektov upoštevati Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in Pravilnik o projektiranju brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87).

35. člen

Požarnovarnostno urejanje:

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93):

- z merili in pogoji za lego objektov tega odloka preprečujemo širjenje in prenos požara z objekta na objekt. V primeru da predpisanega odmika med objekti ni možno zagotoviti, se le-ta lahko zmanjša, če so zagotovljeni drugi požarnovarnostni ter tehnični ukrepi;

- do vsakega objekta mora biti zagotovljen dovoz z gasilskimi vozili, do javnega objekta mora biti dovoz z dveh smeri;

- evakuacija ljudi poteka na proste zelene površine, ki jih je v območju dovolj;

- zunanja hidrantna mreža mora biti zasnovana po Pravilniku o teh. norm. za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) tako, da bo mogoče požar na vsakem objektu gasiti z najmanj dveh smeri;

- vodovodno omrežje je potrebno dimenzionirati tako, da bodo zagotovljene zadostne količine oz. kapacitete požarne vode ter bo mogoče urediti požarno zaščito celotnega območja urejanja;

- po Pravilniku o tehničnih norm. za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) znaša količina vode na en požar 10 l/s, ne glede na odpornost objekta proti požaru v sklopu naselja;

- pri proizvodnih in skladiščnih objektih je potrebno upoštevati še dodatne veljavne predpise, ki so vezani na dejavnost v objektu;

- upoštevati je potrebno vse še veljavne predpise ter podzakonske akte, ki bodo izdani na podlagi zakona o varstvu pred požarom;

36. člen

Varovanje zraka:

Vsi viri emisij morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak škodljivih snovi oz. da njihova koncentracija ni večja od dovoljene.

Pri varovanju zraka je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja (Ur.list RS, št. 32/93), s tem, da se predvidi način ogrevanja, ki ne izpušča v zrak  večjih količin škodljivih snovi, kot je to dovoljeno po tem zakonu ter Odloku o norm. za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (Ur.list SRS, št. 19/88). Upoštevati je potrebno tudi Odlok o varstvu zraka na območju občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 9/87, 23/89 in 5/91) ter Zakon o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74).

37. člen

Varstvo pred hrupom:

Za varstvo pred hrupom je potrebno:

- zmanjšati prekomeren hrup na izvoru z aktivno ali pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken);

- v stanovanjskih območjih so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa;

- za območje urejanja, velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa;

 - upoštevati normativne še veljavne določbe Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) ter Odloka o maks. dovoljenih ravneh hrupa za posamezno področje naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).

38. člen

Varstvo voda:

Varstvo voda pred onesnaženjem je zagotovljeno z merili in pogoji za komunalno opremljanje.

Na geološko labilnih območjih je potrebno predhodno pridobiti hidrogeološko mnenje.

Pri varovanju voda je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86), Pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (Uradni list SFRJ, št. 33/87) ter Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).

39. člen

Varovanje tal:

Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo v celotni debelini jo deponirati na primernem kraju in jo kasneje uporabiti za ureditev okolice ali pa odstopiti za izboljšanje neplodnih zemljišč. Med gradnjo mora izvajalec vegetacijo zavarovati pred poškodbami.

Po končani gradnji mora urediti okolico objekta, odstraniti provizorije in odvečni material.

Nelegalna odlagališča odpadkov, delno porušene objekte in ruševine v naselju je potrebno v dogovoru z lastnikom urediti in sanirati do takšne mere, da le-te ne bodo degradirale sicer kvalitetnih ambientov.

e. Merila in pogoji za delovanje DS

40. člen

To področje se ureja na podlagi veljavnih predpisov.

IV. KONČNE  DOLOČBE

41. člen

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, podjetjem in drugim organizacijam stalno na vpogled pri upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje in ekologijo in pri upravnem organu občine Trbovlje, pristojnem za urejanje prostora.

42. člen

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

43. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 35200-7/94

Datum: 03.04.1995    

                                                                                                 PREDSEDNIK

                                                                                           OBČINSKEGA SVETA

                                                                                             OBČINE TRBOVLJE

                                                                                                 Slavko POTRATA

                                                                                                               s.r.