Na podlagi prvega odstavka 6. člena
Zakona
o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06) je Občinski svet
Občine Rogaška Slatina na podlagi 16. člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 26/12) na 29.
redni seji dne 27. 11. 2013, Občinski svet Občine Podčetrtek na podlagi
17. člena
Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 54/10) na 23. redni
seji dne 13. 12. 2013 ter Občinski svet Občine Rogatec na podlagi 16.
člena Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 13/06, 27/06, 50/10,
56/11) na 18. redni seji dne 19. 12. 2013 sprejeli |
|
S K U P N I O B Č I N S K I P R O G R A M V A R N O S T I |
Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec in Občine Podčetrtek |
|
s katerim se v Občini Rogaška Slatina, Občini
Rogatec in Občini Podčetrtek (v nadaljevanju: občinah) na podlagi ocene
varnostnih razmer podrobneje določa vrsto in obseg nalog redarstva ter
navedene naloge usklajuje s predpisi, programskimi dokumenti Ministrstva
za notranje zadeve in policije na področju javne varnosti ter z drugimi
potrebami varnosti v občinah. Pri tem so za Skupni občinski program
varnosti občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek (v nadaljevanju:
SOPV) in za delovanje medobčinskega redarstva občin ključnega pomena
predvsem Zakon o občinskem redarstvu, Zakon o varstvu javnega reda in
miru, Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o cestah, Zakon o
voznikih, Zakon o motornih vozilih, Zakon o prekrških, Zakon o lokalni
samoupravi in občinski odloki in predpisi.
Po 21. členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 –
UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF) občina za zadovoljevanje potreb
svojih prebivalcev opravlja vrsto nalog med drugim tudi naloge
občinskega redarstva. Na podlagi 49.a člena istega zakona, ki določa da
občine lahko ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave, so
občine Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek ustanovile Medobčinski
inšpektorat in redarstvo občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek (v
nadaljevanju MIR(1)) kot organ skupne občinske uprave zadolžen za javno
varnost in javni red na območju vseh treh občin (Odlok o ustanovitvi
organa skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva
občin Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 52/12 z dne 9. 7. 2012),
Rogatec (Uradni list RS, št. 75/12 z dne 5. 10. 2012) in Podčetrtek
(Uradni list RS, št. 79/12 z dne 19. 10. 2012).
Občinski sveti na predlog županov sprejmejo občinski program varnosti, s
katerim na podlagi ocene varnostnih razmer v občinah podrobneje določijo
vrsto in obseg nalog medobčinskega redarstva. Skupni program varnosti
obsega cilje, ki na celovit način urejajo oziroma zagotavljajo ustrezno
stopnjo in kvaliteto varnosti v občinah. To se bo dosegalo z ustrezno
varnostno politiko ter sistemskimi, pravnimi in organizacijskimi
predpisi ter ukrepi organov in služb občin ter konkretnimi ukrepi MIR,
ki bodo usmerjeni v zagotavljanje javne in druge varnosti v občinah.
SOPV je zasnovan razvojno in hkrati dovolj konkretno ter ima naravo
priporočil in programskih smernic, ki se bodo lahko realizirala skozi
letne programe dela MIR in drugih organov in služb občin. Realizacija
vseh ciljev SOPV bo odvisna tudi od razpoložljivih finančnih sredstev,
ki jih občine namenjajo za to področje dela ter od pravilnega
razumevanja varnosti, kot temeljne človekove vrednote in potrebe, s
strani tistih, ki odločajo o finančnih in drugih vložkih v varnost.
Posredno pa je cilj SOPV tudi racionalizacija dela na področju
občinskega redarstva v okviru skupne občinske uprave in zmanjšanje
stroškov za to dejavnost.
Zato je namen SOPV dvigniti tudi varnostno kulturo vseh tistih, ki se
tako ali drugače v občinah srečujejo z varnostnimi problemi in vprašanji
ter so v okviru svojih pristojnosti odgovorni za varnost. Cilj SOPV je
tudi spodbuditi vse druge, ki so jim Rogaška Slatina, Rogatec in
Podčetrtek dom ali poslovni oziroma drugi center, k samozaščitnemu
varnostnemu ravnanju.
Za uresničitev vseh navedenih in mnogih drugih varnostnih ter
samozaščitnih ciljev bo vsekakor zelo pomembno sodelovanje vseh
občinskih organov in služb občin ter MIR z državnimi in drugimi organi,
službami, institucijami ter civilno družbo in sosednjimi občinami ter
njihovimi organi in seveda predvsem s sosednjimi občinskimi redarstvi. |
1 UVOD |
SOPV je temeljni strateško-varnostni dokument,
s katerim so opredeljena izhodišča in usmeritve za zagotavljanje javne
varnosti ter varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev in
obiskovalcev občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek. Namen SOPV je
določiti enotne kriterije za zagotavljanje javne varnosti v občinah in
opredeliti ukrepe ter ravnanja pristojnih, ki zagotavljajo javno varnost
in javni red na območju občin.
Pojem javna varnost lahko opredelimo kot dobrino, ki jo lahko
pridobivamo in uživamo na družbeno organiziran način, ki mora biti v
določeni količini na razpolago vsem članom družbe, ki ima to posebno
značilnost, da se zagotavlja vedno le na javnopraven, na državo
naslonjen in zato arbitraren način in jo lahko zagotavljamo samo in
izključno prek države. Pomeni tudi stanje, v katerem so izključeni
materialni protipravni akti, s katerimi se rušijo ali ogrožajo temeljne
svoboščine in pravice občanov, osnovni elementi družbene ureditve ali
druge zaščitene vrednote.
Namen SOPV je tudi načrtno zagotavljati kvaliteto javnega prostora in
območij v občinah Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek. Kvaliteten
javni prostor pomeni predvsem zadovoljstvo občanov z okoljem, kjer
živijo in delajo ter z okoljem, kjer se šolajo in igrajo njihovi otroci.
Kvaliteten javni prostor pomeni tudi zadovoljivo stopnjo javne varnosti
in javnega reda. To konkretno pomeni, da so občinske ceste, ulice, parki
in drugi odprti prostori čisti, varni in urejeni.
SOPV je zelo pomemben in temeljni dokument, v katerem so na podlagi
nacionalno-varnostne politike in strategije zajeti ukrepi in naloge, ki
so ključnega pomena za delovanje vseh organov in služb Občine Rogaška
Slatina, Občine Rogatec in Občine Podčetrtek, predvsem pa za delovanje
redarja v Skupni občinski upravi MIR. V njem so opredeljena tudi
izhodišča za zagotavljanje varnosti v občinah, cilji in ukrepi za
zagotovitev teh ciljev na ta način, da so opredeljeni konkretni nosilci
oziroma odgovorne službe za dosego želenih ciljev. Posebno pozornost pa
SOPV namenja tudi finančnim sredstvom, ki so potrebna za dosego zgoraj
navedenih ciljev.
Namen SOPV je tudi vzpostaviti partnerski odnos med policijo in MIR pri
zagotavljanju javne varnosti v lokalni skupnosti oziroma pri izvajanju
vseh pristojnosti redarja, ki so opredeljene v 3. členu Zakona o
občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06, v nadaljevanju: ZORed).
Prav zaradi tega so v SOPV opredeljene tudi zakonske osnove za
vzpostavitev in delo redarske službe ter za sodelovanje s Policijsko
postajo Rogaška Slatina, Policijsko postajo Šmarje pri Jelšah,
občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zasebno
varnostnimi družbami in drugimi pri zagotavljanju javne varnosti ter
javnega reda na območju občin. |
2 OCENA OGROŽENOSTI IN VARNOSTNIH
TVEGANJ KOT STROKOVNA PODLAGA SKUPNEGA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI
OBČINE ROGAŠKA SLATINA, OBČINE ROGATEC IN OBČINE PODČETRTEK |
Za oceno ogroženosti in varnostnih tveganj, kot
strokovno podlago za pripravo SOPV je pomemben posnetek stanja varnosti
v občinah, analiza in ocena varnostnih tveganj ter identificiranje in
obvladovanje varnostnih tveganj. To so tudi sestavine »Ocene varnostnih
razmer v Občini Rogaška Slatina, Občini Rogatec in Občini Podčetrtek« in
tudi najpomembnejše priloge Skupnega občinskega programa varnosti ter
njegov neločljiv in sestavni del.
2.1 Posnetek stanja in uporabljene metode potrebne za izdelavo ocene
ogrožanja
Za posnetek stanja varnostnih razmer na območju občin in oceno
ogroženosti ter varnostnih tveganj so bili zbrani ustrezni podatki od
MIR ter drugih organov in služb občin ter Policijske postaje Rogaška
Slatina in Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, ki sta zagotovili
podatke o javnem redu in miru, varnosti cestnega prometa oziroma
predvsem o prometnih nesrečah ter o kaznivih dejanjih. Mnogi podatki so
bili pridobljeni iz drugih uradnih javnih evidenc, ki so bile dostopne.
Opravljen je bil tudi operativni pregled posameznih območij, cest,
trgov, parkirnih mest, javnih poti, rekreacijskih površin in drugih
javnih prostorov, kjer je varnostna problematika večja oziroma kjer je
bilo za pričakovati, da je večja ogroženost varnosti in varnostnih
tveganj. Opravljen je bil tudi ogled nekaterih zgradb in objektov
naravne in kulturne dediščine, športno rekreativnih in drugih
prireditvenih prostorov, ki so pomembni iz vidika Zakona o javnih
zbiranjih, v nadaljevanju ZJZ (Uradni list RS, št. 64/11 – UPB5) oziroma
ogrožanja javnih shodov in javnih prireditev.
V okviru priprave SOPV je bil opravljen informativni pregled
organiziranosti in delovanja organov in služb znotraj občin,
temeljitejši vpogled v organiziranost in delovanje posameznih organov in
služb občin pa je bil opravljen pri tistih organih in službah, ki so
delovno povezani z MIR in tistih organov in služb, ki so v okviru svojih
pristojnosti odgovorni tudi za varnost oziroma posamezna varnostna
področja.
Z namenom priprave kvalitetnega, vsebinsko bogatega SOPV, predvsem z
vidika zagotavljanja varnosti v občinah, so bili pregledani zakonski in
drugi predpisi ter dokumenti in drugo gradivo, ki se tako ali drugače
nanaša na zagotavljanje varnostnih razmer v občinah in na vzpostavitev
MIR.
2.2 Analiza in ocena ogroženosti ter varnostnih tveganj
Analiza in ocena ogroženosti ter varnostnih tveganj za območje občin je
bila opravljena na podlagi statističnih podatkov, ki so bili pridobljeni
od PP Rogaška Slatina, PP Šmarje pri Jelšah, MIR ter organov in služb
občin. Analiza je bila opravljena v sklopu petih področij, in sicer:
ogroženost javnega reda in miru, ogroženost varnosti cestnega prometa,
ogroženost od kriminalnih pojavov, ogroženost javnih zgradb, varovanja
državne meje ter objektov naravne in kulturne dediščine in ukrepov
redarja.
2.3 Identificiranje in obvladovanje varnostnih tveganj
Za identificiranje in obvladovanje varnostnih tveganj so bila
obravnavana varnostna tveganja na področju varnosti cestnega prometa,
varnosti občinskih javnih poti ter rekreacijskih in drugih površin, na
področju zagotavljanja javnega reda in miru, na področju preprečevanja
kriminalnih dejanj, na področju varovanja državne meje na področju
zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter naravne in kulturne
dediščine, na področju javnih shodov in prireditev ter na področju
varstva okolja.
V okviru navedenega so nakazani načini obvladovanja varnostnih tveganj s
strani redarja, hkrati pa so opredeljene tudi varnostne potrebe,
izhajajoče iz Ocene varnostnih razmer v občinah oziroma iz analize in
ocene ogroženosti ter varnostnih tveganj, kar je priloga SOPV. Pri tem
je bilo upoštevano Poročilo o delu redarja in PP Rogaška Slatina ter PP
Šmarje pri Jelšah za leti 2011 in 2012 ter druga gradiva, ki so bila
pridobljena od občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek. |
3 NAMEN VZPOSTAVITVE REDARSTVA PO
ZAKONU O OBČINSKEM REDARSTVU |
3.1 Splošno o namenu vzpostavitve redarstva
ZORed ureja delo občinskega, mestnega in medobčinskega redarstva (v
nadaljevanju: redarstvo) tako, da izhaja iz načela enakosti pred
zakonom, ki izključuje samovoljo občinskega, mestnega in medobčinskega
redarja (v nadaljevanju: redar) ter preseganje njegovih pooblastil, saj
po načelu strokovnosti z nadzorom nad opravljanjem redarske službe ne
dopušča dvomov v korektnost dela redarja. Hkrati besedilo zakona temelji
na načelu delitve odgovornosti med posameznimi nosilci nalog s področja
varnosti v Republiki Sloveniji.
Tudi Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10,
57/12, 63/13 v nadaljevanju: ZPrCP) in Zakon o cestah (Uradni list RS,
št. 109/10, v nadaljevanju: ZCes-1), ki določata pristojnost občine
oziroma pooblastila redarstva na področju nadzora nad mirujočim in
dinamičnim prometom, določata pristojnosti občin na tem področju na ta
način, da predpisujeta pooblastila, ki jih hkrati z državnimi organi
(policijo) izvršujejo redarstva.
Podobno rešitev vsebuje Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni
list RS, št. 70/06, v nadaljevanju: ZJRM-1), ki določa, da občina
oziroma njeni redarji ali redarstvo, na območju občine opravljajo naloge
preprečevanja, odkrivanja in kaznovanja storilcev prekrškov zoper javni
red in mir, in sicer tako, da se ohranijo polna pooblastila pristojnih
državnih organov. Zakon namreč določa, da ta nadzor opravljajo redarji
in hkrati policisti, kar pomeni, da ne glede na določitev občinske
pristojnosti, država svojo pristojnost ohrani. Vloga države oziroma
policije je pri skupnih zadevah javne varnosti subsidiarna in še vedno
odločilna. Če je javno varnostna zadeva takšne narave, da jo lahko
rešuje redarstvo, je to njegova naloga. Policija nastopi šele, ko je to
potrebno zaradi same narave stvari, npr. zahtevnost, stopnja nevarnosti,
javni interes ipd., ali če tako sama oceni. V trenutku, ko policija iz
takšnih ali drugačnih razlogov prevzame zadevo, je delovanje redarjev
pod njenim poveljstvom. Policija tudi sicer v okviru zakona nudi
redarstvu strokovno in operativno pomoč.
V skladu z ZORed so občine, mestne občine oziroma več občin skupaj
(medobčinsko redarstvo) dolžne zagotoviti kadrovske, materialne in druge
pogoje za delo redarstva. Država lahko v sodelovanju z organi lokalne
oblasti načrtuje določene oblike uresničevanja javnih varnostnih ciljev
iz njene pristojnosti s pomočjo redarstva in za to zagotovi tudi
ustrezna finančna sredstva, npr. varovanje državne strateške
infrastrukture na lokalnem območju, državnih prireditev ipd. Medobčinsko
redarstvo je del občinske uprave, njena samostojna notranja
organizacijska enota. Delovno področje medobčinskega redarstva, s
katerim so določena njegova pooblastila, določi zakon in občine z
odloki. V okviru svojega delovnega področja je redarstvo prekrškovni
organ občine. Redarstvo vodi vodja, katerega položaj določa zakon in
odlok o ustanovitvi redarstva.
3.2 Pogoji za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb redarstva
V skladu z Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 –
UPB3, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, v
nadaljevanju: ZJU) in Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07,
109/09 Odl. US: U-I-56/08, 102/11 Odl. US: Up-319/10-14, U-I-63/10-7, v
nadaljevanju: ZP-1) so z ZORed določeni tudi pogoji, ki jih morajo
izpolnjevati pooblaščene uradne osebe (v nadaljevanju PUO) redarstva. To
so vsi tisti uradniki, ki imajo pooblastila za vodenje postopka in
odločanje v prekrškovnem postopku ter pooblastila po ZORed. Z določbami
zakona, ki določajo naloge vodje redarstva ter določbami, ki določajo
razmerja med občinsko oziroma mestno upravo in redarstvom, je
zagotovljeno, da se lahko občinska redarstva, mestna redarstva in
medobčinska redarstva organizirajo in delujejo kot strokovni organi. S
takšno ureditvijo se zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in
temeljnih svoboščin ter načela sorazmernosti v postopkih medobčinskega
redarstva.
PUO redarstva morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z ZJU,
opraviti predpisan preizkus znanja za vodenje in odločanje v
prekrškovnem postopku ter preizkus znanja za opravljanje nalog redarstva
in za uporabo pooblastil redarja.
Usposobljenost PUO redarstva za opravljanje nalog redarstva, uporabo
pooblastil, določenih z zakonom, ter za ravnanje z napravami in
tehničnimi sredstvi se zagotavlja s strokovnim usposabljanjem in
obdobnim izpopolnjevanjem ter preizkusom znanja.
3.3 Uporaba pooblastil in prisilnih sredstev redarjev
ZORed natančneje določa način določanja in izvajanja pooblastil redarja,
ki pri opravljanju svojega dela prihaja neposredno v stik z državljani.
Pooblastila redarja niso enaka policijskim pooblastilom. Njegova
pooblastila so prilagojena nalogam za zagotavljanje javne varnosti in
javnega reda na območju občine oziroma nalogam na področju prometa,
varovanja javnega reda in miru, obravnavi prekrškov zoper javni red in
mir ter nalogam pri varovanju javnega premoženja in nalogam varovanja
naravne in kulturne dediščine. Za uporabo prisilnih sredstev redarjev se
smiselno uporabljajo določbe Zakona o nalogah in pooblastilih policije
(Uradni list RS, št. 15/13, v nadaljevanju: ZNPPol) in podzakonskih
predpisov, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil
policistov.
ZORed upošteva, da redarji ne izdajajo in vročajo le plačilnih nalogov,
ki so v skladu z ZP-1 ter odločbe o prekršku, zoper katere je dovoljena
zahteva za sodno varstvo, temveč so v neposrednih stikih z ljudmi v
različnih okoliščinah in situacijah, v katerih lahko pride do
nepravilnega ali celo nezakonitega in nesorazmernega ravnanja. Prav
zaradi tega ZORed z 19. členom omogoča ljudem, ki izrazijo svoje
nestrinjanje z ravnanji redarjev ali izrazijo sum v upravičenost,
zakonitost in sorazmernost uporabe njihovih pooblastil, da se zoper
njihove postopke pritožijo ter da so po predpisanem postopku ugotovljene
nepravilnosti redarjev ustrezno odpravljene ter zoper odgovornega
redarja izrečeni z zakonom predpisani ukrepi (ZJU).
3.4 Preventivna in represivna vloga redarjev
Preventivna oblika dela redarjev je vsekakor najbolj razširjena oblika
preprečevanja kršitev, saj se z vsebino delovanja ne posega v temeljne
človekove svoboščine in njihove pravice (nalaganje materialnih
obveznosti, izrekanje kazni itd.), temveč se cilj dosega z opozarjanjem,
poučevanjem ter drugimi oblikami delovanja, s katerim se poskuša
posameznika ali širšo javnost prepričati o nepravilnosti ravnanja, ki
predstavlja kršitev predpisa ali drugo družbeno nesprejemljivo in moteče
dejanje. Tako preventivna oblika dela oziroma preventiva velja za
prijaznejšo in mehkejšo obliko delovanja redarja, s katero se poskuša
preprečiti nastanek kršitve ali jo odpraviti.
Represivna oblika dela redarjev velja kot trša oblika delovanja, saj je
že iz opisa preventivnega delovanja mogoče ugotoviti, da so opozorila v
veliki meri odvisna od nadaljnjih ukrepov, ki predstavljajo posledico
pri kršitvi. V primerih, kadar cilja ni mogoče doseči zgolj z opozorili,
je potrebno poseči po ukrepih, ki kršitelje sankcionirajo z mandatno
kaznijo ali drugimi oblikami materialne odgovornosti, zaradi storitve
prekrška.
Večina zakonskih in lokalnih predpisov v svoji vsebini predvideva
kazenske določbe za posamezne kršitve. Pri tem je seveda najprej dana
možnost preventivnega ukrepa, velikokrat pa je kršitev že v samem
začetku takšna, ki ne dopušča uporabe preventivnih ukrepov.
Med represivne ukrepe redarjev lahko med drugim uvrstimo: izdajo
obvestila o prekršku, izrekanje mandatnih kazni z vročanjem plačilnih
nalogov na kraju samem, podajanje predlogov za uvedbo postopka o
prekršku sodišču oziroma drugemu prekrškovnemu organu itd. |
4 CILJI SKUPNEGA OBČINSKEGA
PROGRAMA VARNOSTI |
Osnovni cilj SOPV Občine Rogaška Slatina,
Občine Rogatec in Občine Podčetrtek je zagotoviti zadovoljivo stanje
javne varnosti oziroma javnega reda na območju občin z MIR. To pomeni,
da je potrebno s pravno sistemskimi, organizacijskimi in konkretnimi
ukrepi zagotoviti večjo stopnjo javne varnosti v občinah. S pomočjo vseh
teh ukrepov se zagotavlja kvalitetnejše življenje v občinah ter
odpravlja posamezne odklonske pojave.
Delo redarja mora biti usmerjeno v preprečevanje in odkrivanje kršitev,
ki predstavljajo večjo nevarnost za javni red in imajo škodljive
posledice za osebe, premoženje in okolje. Zato mora redar v primeru
zaznane kršitve ukrepati sorazmerno, v skladu z naravo kršitve in
njenimi posledicami.
4.1 Strateški cilj
V okviru priprave SOPV občin je strateški cilj dvig kakovosti življenja
in dela občanov občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek, kakor tudi
vseh tistih, ki so kako drugače vpeti v bivalno oziroma delovno okolje
občin. Poleg tega je strateški cilj SOPV dvig stopnje javne varnosti in
javnega reda ter varnosti na sploh na območju občin.
To je krovni cilj za zagotavljanje varnosti v občinah z MIR. Njegova
vsebina izhaja iz nacionalne varnostne politike, iz zakonskih določil,
iz nacionalnih programov varnosti in iz splošnih varnostnih potreb
slovenskih mest in občin. Gre za dolgoročni cilj dvigovanja stopnje
javne varnosti oziroma varnosti prebivalcev v mestih in občinah in
seveda tudi v občinah Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek.
Aktivnosti in ukrepi za doseganje cilja:
– upoštevanje pravnih predpisov, ki na nacionalni in lokalni ravni
urejajo varnost cestnega prometa, javnega reda in miru ter naravne in
kulturne dediščine,
– upoštevanje programskih usmeritev Ministrstva za promet glede varnosti
v cestnem prometu, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve in
Policije glede varnosti v cestnem prometu, varnosti javnega reda in
miru, preprečevanja kriminalnih pojavov ter varovanja ljudi in
premoženja,
– izvajanje (spodaj navedenih) operativnih ciljev,
– preprečevanje prekrškov, kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj,
– obvladovanje varnostnih tveganj,
– zmanjševanje posledic (škod in izgub) nastalih zaradi izrednih
dogodkov kot so naravne nesreče, prometne nesreče, onesnaževanje okolja,
poškodovanje javnih zgradb ter poškodovanje objektov s statusom naravne
in kulturne dediščine,
– uvajanje standardov kakovosti varovanja ljudi, premoženja, javnega
prostora, javnih zgradb, okolja ter naravne in kulturne dediščine ter
– vzpostavitev strokovnega izobraževanja redarja MIR, ki bo omogočalo
pridobitev potrebnih znanj, spretnosti in kompetenc za profesionalno
izvajanje pristojnosti redarskih služb in pooblastil redarjev kot
pooblaščenih uradnih oseb (PUO).
4.2 Operativni cilji
4.2.1 Varnost cestnega prometa
V okviru varnosti cestnega prometa je cilj SOPV zmanjšanje števila
prometnih nesreč in njihovih posledic, zmanjšanje prometnih prekrškov na
cestah v naseljih in na občinskih cestah izven naselij, zagotovitev
prevoznosti in prehodnosti intervencijskih poti ter povečanje
pretočnosti prometa z operativno dinamiko redarja MIR kot PUO v skupni
občinski upravi, PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah.
V vseh treh občinah so z vidika varnosti opazne spremembe na področju
izgradnje in izboljšave prometne infrastrukture. V Občini Rogaška
Slatina je rekonstruirana severna vpadnica v mesto Rogaška Slatina.
Preoblikovana so ključna križišča v krožna križišča, vzpostavljena
dvosmerna kolesarska steza, ki poteka ob trasi državne ceste na relaciji
Tekačevo–Tržišče. Kolesarske poti se delijo na: daljinske (mednarodne)
kolesarske poti, glavne kolesarske poti (povezujejo državna središča),
regionalne kolesarske poti (povezujejo regionalna središča) ter lokalne
kolesarske poti (za potrebe kolesarske povezave na lokalnem nivoju). Na
(širšem) območju občine Rogaška Slatina poteka daljinska kolesarska pot
D-6, glavna pot G-17 ter regionalna pot R-10. Samostojne, ločene
površine za kolesarje omogočajo večjo prometno varnost in bolj množično
uporabo koles.
Med naseljem Rogatec in zaselkom Gabrje in Žahenberc je zgrajena nova
pešpot s prehodom za pešce, s čimer se je povečala varnost pešcev do
vrtca in šole v POŠ Donačka gora. V sodelovanju Občine Rogatec in
Direkcije RS za ceste, je bila zgrajena južna obvoznica, oziroma
prestavljena glavna cesta II. reda v naselju Rogatec. Obvoznica pomeni
razbremenitev prometa skozi južni del trškega jedra v smeri Dobovca. V
sklopu ureditve obvoznice je urejeno novo krožišče, zgrajena je nova brv
preko potoka Draganje s kolesarsko stezo in peš potjo, urejeno je novo
avtobusno postajališče. V naselju Sv. Jurij je v neposredni bližini
cerkve Sv. Jurij, zgrajeno parkirišče za obiskovalce pokopališča. Z
izgradnjo parkirišča se je prenehalo neurejeno in nevarno parkiranje po
travnikih v območju naselja in ob državni cesti RII reda. V naselju
Rogatec sta ukinjena dva nezavarovana prehoda preko regionalne
železniške proge in urejen en zavarovan nivojski prehod v proizvodno
cono P3. Ob glavni cesti v Dobovcu in na mejnem prehodu v Rogatcu so se
ob ureditvi mejnih prehodov zgradili tudi novi pločniki in tretji
zavijalni pasovi za dostop do stanovanjskih območij pred mejnimi
prehodi, s čimer se je bistveno izboljšala prometna varnost na cestah.
V Občini Podčetrtek so dve križišči na regionalni in eno na lokalni
cesti preuredili v krožna križišča, uredili so zavijalne pasove na
regionalni cesti (odcep lokalne ceste Sv. Ema, Aqualuna, trgovski center
Podčetrtek). Nova pridobitev so tudi urjene kolesarske steze, ki
potekajo od Pristave pri Mestinju do Vonarja, od Podčetrtka do Imenega
ob regionalni cesti, od Golobinjeka ob Sotli do Sel ob državni cesti, ob
lokalni cesti pa od Podčetrtka do Olimja. V pretežnem delu ob regionalni
cesti od Pristave pri Mestinju do Prelaskega, poteka hodnik za pešce,
prav tako pa so le-ti tudi ob lokalnih cestah v nekaterih drugih
naseljih v občin. Na območju občine pa je urejenih tudi več parkirnih
mest, namenjenih občanom in obiskovalcem.
Kljub napredku z vidika prometne infrastrukture, varnost v cestnem
prometu v občinah še vedno ni zadovoljiva. Ob uresničitvi in realizaciji
vrste ciljev in kljub novo sprejetim zakonom na tem področju, se pred
leti postavljeni cilji prometne varnosti še vedno niso v celoti
uresničili. Tako se v cestnem prometu še vedno pojavlja preveč cestno
prometno-varnostnih tveganj (najbolj izstopa problematika varnosti
cestnega prometa na glavni cesti G2, na območju Negonja), ki jih je
treba obvladati s stalnim in profesionalnim policijskim in redarskim
nadzorom, z izboljšanjem rednega in investicijskega vzdrževanja cest, s
širitvijo parkirnih kapacitet, s povečanjem nadzora nad parkirnimi
površinami ter z dvigom profesionalnosti policistov in redarjev pri
obvladovanju kršiteljev cestno prometnih predpisov in temeljnih vzrokov
prometnih nesreč (hitrost, alkohol).
Predvsem v občinah Rogaška Slatina in Rogatec so za izboljšanje prometne
varnosti zastavljeni ambiciozni cilji. V Občini Rogaška Slatina je
izdelana prometna študija in prometni model, ki temeljito analizira
obstoječe stanje prometnega omrežja in kaže na projekcijo bodočega
prometnega dogajanja in projektiranja prometne infrastrukture, kar je
osnovni pogoj za optimalen potek prometa in posledično vpliva na
zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu. Analiza cestno
prometnega omrežja na območju občine je pokazala, da je obstoječa in
novo zgrajena cestno prometna infrastruktura kljub pričakovani nadaljnji
rasti prometa ustrezna do konca planske dobe leta 2032. Tudi vsa ključna
križišča v občini ustrezajo prometnim zahtevam do konca planske dobe,
saj so modernega tipa (krožišča), ki omogočajo veliko pretočnost prometa
in posledično zmanjšujejo zamude in kolone.
Analiza kaže, da so na določenih območjih Rogaške Slatine potrebe po
parkiriščih v najbolj obremenjenih urah dneva večje od razpoložljivega
števila parkirnih mest. S ciljem povečanja možnosti parkiranja na teh
lokacijah, se bo na sedmih javnih parkiriščih vzpostavil režim
brezplačnega kratkotrajnega parkiranja, ki ga v mestnih okoljih poznamo
kot modre cone (glej poglavje 1.2.2 str. 124). Dejanski oziroma
teoretični primanjkljaj javnih parkirnih mest znaša 90 parkirnih mest,
kar pa je posledica pomanjkanja parkirnih mest le na določenih javnih
parkirnih površinah in ravno tem je potrebno dati posebno pozornost.
Pomembno je, da je pri reševanju parkirne problematike potrebno
razmišljati racionalno. Potrebno se je zavedati, da ima preveliko
število parkirnih mest lahko tudi negativne posledice, saj zmanjšuje
ekonomsko upravičenost investicije in povečuje uporabo osebnega
avtomobila nasproti alternativnih prevoznih sredstev, kot so kolo, peš,
javni prevoz in drugo (Prometna študija in prometni model Občine Rogaška
Slatina, 2012, str. 199). V Občini Rogatec je predvidena ureditev in
obnova trškega jedra Rogatec, za kar se izdeluje konceptualna zasnova. Z
zasnovo naj bi se predvidelo tudi postopno umikanje tranzitnega prometa
skozi trško jedro ter ureditev zadostnih površin za mirujoči promet. V
postopku je projekt kolesarsko omrežje Savinjske regije, ki predvideva
izgradnjo kolesarskih stez ob G2 v smeri Dobovca in RII v smeri Žetal.
Pri tem je potrebno izhajati iz dejstva, da so za stanje prometne
varnosti v občinah soodgovorni PP Rogaška Slatina, PP Šmarje pri Jelšah,
MIR, inšpekcijske službe ter drugi. Zato je v občinah nujno potrebno
zagotoviti tudi kvalitetno sodelovanje z Občinskimi sveti za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu, ki jih na podlagi 6. člena Zakona o
voznikih (Uradni list RS, št. 109/10, v nadaljevanju: ZVoz) ustanovijo
lokalne skupnosti za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in
vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni in delujejo kot posvetovalno
telo župana.
Vsi pristojni organi in službe v občinah ter MIR pa morajo v okviru
svojih pristojnosti krepiti in vplivati na ustvarjanje ustrezne prometno
varnostne kulture vseh udeležencev v cestnem prometu.
Za uresničitev zelo pomembnega cilja, s katerim se zagotavlja varnost
cestnega prometa, morajo pristojni organi in službe občin v okviru
svojih pristojnosti storiti predvsem naslednje:
– potrebno je sprejeti Program varnosti cestnega prometa v vseh občinah,
– uporabiti oceno prometne ogroženosti in tveganj v cestnem prometu pri
izdelavi letnega načrta dela MIR za področje varnosti v cestnem prometu,
– skleniti pisni protokol o sodelovanju med MIR, PP Rogaška Slatina in
PP Šmarje pri Jelšah,
– redarju MIR je potrebno omogočiti izpopolnjevanje na pravnem,
strokovnem in drugem, predvsem praktičnim znanjem za nadzor in urejanje
cestnega prometa,
– redar MIR se mora redno usposabljati za ravnanje z napravami in
tehničnimi sredstvi, ki jih uporablja pri svojem delu,
– v letnem načrtu dela MIR se mora med drugim opredeliti tudi naloge v
zvezi nadzora prometne signalizacije in opredeliti naloge za večjo
varnost otrok,
– poskrbeti je potrebno tudi za pregled prometne signalizacije in podati
predloge za morebitne spremembe, zlasti z vidika varnosti otrok, pešcev
in kolesarjev (vrtci, šole, zdravstveni zavodi, igrišča, stanovanjska
naselja).
4.2.2 Varstvo javnega reda in mira
V okviru obvladovanja javnega prostora oziroma območja je cilj SOPV
občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek zagotoviti fizično
prisotnost redarja na javnih območjih in prostorih na način, ki je v
skladu z varnostno politiko, oceno varnostnih razmer ter s pravnimi
predpisi in varnostno stroko.
ZJRM-1 opredeljuje javni red in mir kot stanje, v katerem je
zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in
zakonih. Namen zakona je zato neposredno uresničevanje pravice ljudi do
varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v
telesno in duševno celovitost posameznika, ovirajo izvrševanje pravic in
dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih
skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.
Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, torej tudi v
občinah Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek, ki preko svojih organov
in služb, s predpisi in različnimi ukrepi zagotavljajo, da se prepreči
ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar
ta grozi skupnosti ali posamezniku.
Javni red in mir je dobrina, ki izključuje vsa protipravna dejanja, s
katerimi se kršijo splošna pravila vsakdanjega dela in življenja. Javni
red in mir je stanje, v katerem je zagotovljeno varno in mirno počutje
ljudi, njihovo neovirano gibanje na javnih krajih in drugih površinah,
uporaba javnih objektov, stanovanj in drugih prostorov, nemoteno
opravljanje uradnih opravil državnih in drugih organov, organizacij in
skupnosti oziroma stanje, s katerim se zagotavlja optimalna varnost
znotraj družbene skupnosti. Javni red torej pomeni nek minimum socialnih
pravil, ki jih velika večina prebivalstva razume kot nujno potrebne za
svoje sožitje.
Vzdrževanje javnega reda in miru je torej delovanje skupnosti (tudi
skupnosti občin), ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov
zagotavlja, da se preprečijo in obvladujejo ravnanja in nevarnosti, ki
ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti in
posamezniku. Gre za škodljiva ravnanja skupin ali posameznikov, ki se na
javnem kraju nedostojno, drzno ali nasilno vedejo, ki ustvarjajo nered v
gostinskih lokalih, na javnih shodih in na javnih prireditvah, ki
uporabljajo nevarne predmete ali nevarne snovi, ki povzročajo hrup, ki
beračijo, nedovoljeno kampirajo in prenočujejo na javnih krajih, ki
ustvarjajo vandalizem, nehumano in v nasprotju s predpisi uporabljajo in
vodijo živali, uničujejo državne simbole in pišejo po zgradbah. Vsa
navedena škodljiva in kazniva ravnanja zmanjšujejo kakovost bivanja in
gibanja na javnih površinah in v javnih prostorih.
Prav zaradi tega imajo redarstva in redarji pristojnosti, pooblastila in
naloge, s katerimi se lahko aktivno vključijo v proces kontinuiranega
zagotavljanja javnega reda in miru na območju občin oziroma medobčinska
redarstva na območju dveh ali več občin.
Za uresničitev zelo pomembnega cilja, s katerim se zagotavlja javni red
in mir v občinah, morajo njihovi pristojni organi in službe v okviru
svojih pristojnosti storiti predvsem naslednje:
– uporabiti oceno ogroženosti in varnostnih tveganj na področju
zagotavljanja javnega reda in miru pri izdelavi letnega načrta dela MIR
za področje javnega reda in miru,
– zagotoviti dobro usposobljenost redarja MIR na področju poznavanja
pooblastil občinskih redarjev za obvladovanje javnega reda in miru,
– zagotoviti dobro usposobljenost redarja MIR za zakonito in strokovno
uporabo prisilnih sredstev in drugih ukrepov,
– zagotoviti ustrezno usposobljenost redarja MIR za hitre odzive na
klice v sili in za ravnanje ter ukrepanje v tveganih okoliščinah,
– zagotoviti najustreznejšo in kvalitetno opremo redarja MIR za
obvladovanje kršiteljev,
– skleniti pisni protokol o sodelovanju med MIR, PP Rogaška Slatina in
PP Šmarje pri Jelšah, s katerim se mora med drugim zagotoviti ustrezno
strokovno pomoč s strani obeh pristojnih policijskih postaj.
4.2.3 Varnost občinskih javnih poti in rekreacijskih površin
V okviru varnostnega obvladovanja javnih poti in rekreacijskih površin
je cilj Skupnega občinskega programa varnosti v občinah zagotoviti na
teh poteh in površinah prisotnost redarjev, ob strokovni pomoči
policistov.
Javne poti, rekreacijske in druge javne površine, zlasti tiste v manj
obljudenih in odmaknjenih krajih, predstavljajo določena varnostna
tveganja za ljudi, prisotne na takih krajih. Takšne javne poti in
rekreacijske površine se nahajajo tudi na območju občin. Na teh poteh in
površinah so tveganja največkrat kriminalne narave. Zaradi tega je
priporočljivo, da se redar MIR usposobi za odzive na klice v sili in na
ustrezno ukrepanje do prihoda policistov.
4.2.4 Pretočnost intervencijskih poti
V okviru varnostnega obvladovanja intervencijskih poti je cilj Skupnega
občinskega programa varnosti občin Rogaška Slatina, Rogatec in
Podčetrtek na teh poteh zagotoviti prisotnost redarja MIR.
Intervencijske poti so namenjene lažji in hitrejši dostopnosti
intervencijskih vozil (policija, gasilci, reševalci idr.) v primeru
intervencijskih posegov. V primeru neprevoznosti oziroma neprehodnosti
se povečujejo intervencijski časi, kar posledično vpliva na povečano
stopnjo ogroženosti zdravja in življenja ljudi, varnosti premičnega in
nepremičnega premoženja oziroma nasploh javne varnosti in javnega reda
na območju občin. Zaradi tega je potrebno zagotoviti, da se redar MIR
spozna in redno seznanja z območji na katerih se nahajajo intervencijske
poti, in da lahko na ta način, s svojim ukrepanjem zagotovi optimalno
prevoznost oziroma prehodnost intervencijskih poti.
Za uresničitev cilja, s katerim se zagotavlja varnostno obvladovanje
intervencijskih poti v občinah, morajo njihovi pristojni organi in
službe v okviru svojih pristojnosti storiti predvsem naslednje:
– izdelati načrt intervencijskih poti na območju občin, in sicer na
podlagi ocene ogroženosti in varnostnih tveganj,
– skleniti pisni protokol o sodelovanju MIR, PP Rogaška Slatina in PP
Šmarje pri Jelšah,
– izdelati načrt obhodov intervencijskih poti,
– redarju MIR je potrebno zagotoviti kvalitetna in zanesljiva sredstva
zvez za komuniciranje s PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah,
– redarju MIR je potrebno zagotoviti ustrezna vozila za varnostne obvoze
intervencijskih poti.
4.2.5 Varnost zgradb in drugih objektov naravne in kulturne dediščine
V okviru preprečevanja ogroženosti naravne in kulturne dediščine
(zgradb, spomenikov ipd.) in napadov nanjo na območju občin Rogaška
Slatina, Rogatec in Podčetrtek je cilj SOPV, da se zagotovi optimalna
varnost navedenih zgradb in drugih objektov naravne in kulturne
dediščine.
Varstvo kulturne dediščine je urejeno z Zakonom o varstvu kulturne
dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 90/12, v
nadaljevanju: ZVKD-1). Po tem zakonu imajo določene pristojnosti tudi
lokalne skupnosti. Na splošno pa velja, da je ohranjanje in varovanje
naravne in kulturne dediščine ter preprečevanje ogroženosti zgradb,
muzejev, arheoloških najdišč, grobišč, spomenikov in drugih nepremičnih
in premičnih objektov, ki imajo status kulturne dediščine, skrb vseh in
vsakogar (4. člen zakona). Zato so redarji kot pooblaščene uradne osebe
tudi tisti subjekti, ki so dolžni skrbeti za preprečevanje ogroženosti
in napadov na te objekte, kot tudi za zaščito sledov in ustrezno
obveščanje policije ob morebitnem poškodovanju takega objekta.
Ob tem velja poudariti, da so na podlagi 69. člena Zakona o zasebnem
varovanju (Uradni list RS, št. 17/11) in Uredbe o obveznem organiziranju
varovanja (Uradni list RS, št. 80/12) gospodarske družbe, samostojni
podjetniki posamezniki, zavodi, državni organi in organizacije dolžni
organizirati službo varovanja, če hranijo arhivsko gradivo in predmete,
ki predstavljajo kulturno dediščino. Navedeni zavezanci lahko v ta namen
pridobijo licenco in organizirajo lastno varnostno službo v skladu z
Zakonom o zasebnem varovanju ali pa sklenejo za varovanje pogodbo z
zasebno varnostno družbo oziroma subjekti, ki so določeni v 3. členu
Zakona o zasebnem varovanju (to so družbe, ki se profesionalno ukvarjajo
z zasebnim varovanjem).
Prav iz tega razloga je nujno, da MIR pri preprečevanju ogroženosti
naravne in kulturne dediščine (zgradb, spomenikov ipd.) in napadov nanjo
na območju občin sodeluje z zasebno varnostnimi družbami ter da si
izmenjuje podatke, ki so pomembni za skupno zagotavljanje varnosti
navedenih zgradb in objektov.
Za uresničitev cilja, s katerim se zagotavlja varnost zgradb in drugih
objektov naravne in kulturne dediščine v občinah, morajo njihovi
pristojni organi in službe v okviru svojih pristojnosti storiti predvsem
naslednje:
– zagotoviti sodelovanje MIR z organizacijskimi enotami Zavoda za
varstvo kulturne dediščine, ki deluje na območju občin Rogaška Slatina,
Rogatec in Podčetrtek,
– MIR si mora priskrbeti oziroma ažurirati seznam (evidenco) zgradb,
spomenikov, muzejev in drugih objektov, ki imajo status naravne in
kulturne dediščine,
– MIR si mora izdelati načrt obhodov objektov naravne in kulturne
dediščine,
– MIR si mora priskrbeti podatke o dosedanjih namernih poškodbah in
napadih na objekte naravne in kulturne dediščine,
– MIR lahko sklene pisni dogovor o sodelovanju z zasebnimi varnostnimi
družbami, v katerem mora imeti posebno mesto sodelovanje pri varovanju
zgradb in objektov naravne in kulturne dediščine.
4.2.6 Varstvo okolja
V okviru varstva okolja na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec in
Podčetrtek je cilj SOPV izboljšati pregled nad stanjem in dogajanji na
področju varstva okolja ter povečati obseg, profesionalnost in
učinkovitost nad obvladovanjem okoljske problematike.
Skrb za varstvo okolja je ena od bistvenih postavk v zagotavljanju
kakovosti javnega prostora in območij ter kakovosti življenja in dela
občanov v Rogaški Slatini, Rogatcu in Podčetrtku. Varstvo okolja urejajo
številne evropske direktive, nacionalni predpisi, standardi in
mednarodni sporazumi. V vseh treh občinah gre pri varstvu okolja za skrb
v tem smislu, da se MIR aktivno vključi v proces implementacije
Nacionalnega programa varstva okolja ter v proces uresničevanja
»občinske« okoljske politike in »medobčinskega« programa varstva okolja
in nadzoruje upoštevanje določil različnih občinskih odlokov v povezavi
z varstvom okolja (npr. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini
Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 91/09), Odlok o urejanju,
vzdrževanju in varstvu javnih in drugih zelenih površin v Občini Rogaška
Slatina (Uradni list RS, št. 45/03, 42/07), Odlok o ravnanju z
zapuščenimi vozili v Občini Rogatec (Uradni list RS, št. 7/04), Odlok o
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Rogatec (Uradni list RS, št.
98/09), Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Podčetrtek
(Uradni list RS, št. 7/10), Odlok o urejanju javnih površin ter o
zunanjem izgledu naselij v Občini Podčetrtek (Uradni list RS, št.
15/98).
Za uresničitev cilja, s katerim se zagotavlja varstvo okolja v vseh treh
občinah, morajo njihovi pristojni organi in službe v okviru svojih
pristojnosti storiti predvsem naslednje:
– da se redar MIR v okviru izobraževanja, usposabljanja in
izpopolnjevanja spozna z okoljsko zakonodajo, okoljsko problematiko in
okoljsko politiko v občinah,
– MIR se mora povezati z okoljsko inšpekcijo in skupaj z njo oblikovati
sistem nadzora in ukrepanja zoper kršilce predpisov s področja varstva
okolja,
– MIR si mora priskrbeti karto z vrisanimi okoljsko problematičnimi
točkami (območja) in uradne dokumente o razreševanju okoljske
problematike. |
5 VARNOSTNE POTREBE, IZHAJAJOČE IZ
OCENE VARNOSTNIH RAZMER |
Glede na »Oceno varnostnih razmer« in
identificiranje varnostnih potreb v občinah Rogaška Slatina, Rogatec in
Podčetrtek je dovolj jasno izkazana potreba po obvladovanju te
problematike. Razreševanje problematike na področju kriminalitete,
javnega reda in miru ter varnosti v cestnem prometu in drugih
obravnavanih področjih terja vrsto oblik skupnega dela PP Rogaška
Slatina, PP Šmarje pri Jelšah, MIR in drugih dejavnikov v občinah, ki
lahko dajo na področju varnosti svoj prispevek. V tej zvezi je potrebno
tesno sodelovanje še zlasti s policijskima postajama, zasebno
varnostnimi družbami, inšpekcijskimi službami ter občinskimi sveti za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občinah.
Iz statistike je jasno razvidno, da policijski postaji Rogaška Slatina
in Šmarje pri Jelšah, ki v okviru svojih pristojnosti pokrivata območje
vseh treh občin, beležita določeno stopnjo kriminalitete, prekrškov
zoper javni red in mir in prometnih nesreč ter drugo varnostno pomembno
problematiko. To pa zahteva večjo stopnjo prisotnosti pooblaščenih
uradnih oseb in služb, ki so zadolžene za zagotavljanje varnosti
prebivalstva, med njimi tudi redar MIR.
Zato mora redar MIR na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec in
Podčetrtek pogosteje preventivno in represivno delovati, čas dela pa je
potrebno prilagajati potrebam varnosti. Na ta način bi lahko MIR
bistveno več delovalo preventivno in tako lažje delovalo v smeri
community policing-a (v skupnost usmerjenega “policijskega“ –
varnostnega delovanja) ter s tem dejansko prispevalo k izboljšanju
varnosti, zmanjševanju strahu pred kriminaliteto in posledično k
povečanju občutka varnosti. To so dejavniki, ki so še kako pomembni za
uresničitev strateškega cilja SOPV in dviga kakovosti življenja in dela
občanov ter dvig stopnje varnosti na območju občin Rogaška Slatina,
Rogatec in Podčetrtek. |
6 ORGANIZIRANOST MIR |
Med drugim je prav organizacija organov in
služb, ki zagotavljajo varnost, tako na državni, kot občinski ravni,
ključnega pomena v smislu izvajanja vseh njihovih pravic in dolžnosti
oziroma njihovih pooblastil ter s tem povezano učinkovitostjo njihovega
delovanja ter prijaznostjo do uporabnikov, torej do drugih organov,
služb, organizacij, civilne družbe in nazadnje do delovnih ljudi,
občanov občine in drugih državljanov.
Organiziranost medobčinskega redarstva je določena z Odlokom o
ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in
redarstva občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek kot organa za
izvrševanje upravnih nalog na področju nadzora občinskih cest,
komunalnega nadzora in občinskega redarstva in Dogovorom o medsebojnih
pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih občin številka
0320-004/2012 z dne 1. 10. 2012 med župani občin Rogaška Slatina,
Podčetrtek in Rogatec.
Akt o sistemizaciji ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo
delovnih mest MIR v okviru Skupne občinske uprave. Skupna uprava
opravlja upravne, strokovne in pospeševalne naloge občinskih uprav občin
ustanoviteljic, in sicer:
– Medobčinska inšpekcija: naloge občinske inšpekcije, službe nadzora
občinskih cest, komunalne inšpekcije;
– Občinsko redarstvo: naloge redarstva.
Skupno upravo vodi vodja, ki ga imenuje in razrešuje župan sedežne
občine s predhodnim soglasjem županov občin ustanoviteljic v skladu z
zakonom o javnih uslužbencih. Vodja skupne uprave je vodja medobčinske
inšpekcije kot prekrškovnega organa občin ustanoviteljic in ima status
uradnika na položaju.
Sredstva za delo skupne uprave in druga materialna sredstva zagotavljajo
občine ustanoviteljice, in sicer glede na število prebivalcev v
naslednjem razmerju:
– Občina Rogaška Slatina 60 %,
– Občina Rogatec 20 %,
– Občina Podčetrtek 20 %.
Sedež organa je v Občini Rogaška Slatina, ki ima status sedežne občine
in delodajalca. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja izvršuje do
delavcev, zaposlenih v organu, župan Občine Rogaška Slatina, torej župan
sedežne občine. Prav tako župan sedežne občine sprejema vse splošne
kadrovske, organizacijske in druge splošne akte, na podlagi pooblastila
županov občin soustanoviteljic.
Tako deluje MIR v okviru skupne občinske uprave, ki je skupni organ
občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek. Delovno področje MIR je:
– zagotavljanje priprave skupnega občinskega programa varnosti,
– nadzorovanje varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih,
– varovanje ceste in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj
naselij,
– skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih
javnih površinah,
– varovanje javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine,
– vzdrževanje javnega reda in miru,
– vodenje prekrškovnega postopka v skladu z zakonom,
– vodenje predpisane evidence o izrečenih ukrepih in v zvezi s
prekrškovnim postopkom,
– opravljanje nadzora nad izvajanjem predpisov Občine Rogaška Slatina,
Občine Rogatec in Občine Podčetrtek in drugih aktov, s katerimi navedene
občine urejajo zadeve iz svoje pristojnosti. |
7 KADROVSKI SESTAV MIR |
v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu skupne
občinske uprave sta sistemizirani dve delovni mesti, in sicer:
a) redar, ki opravlja:
– nadzor nad izvajanjem nalog po zakonu o pravilih cestnega prometa ter
po odlokih občine;
– vodenje enostavnih upravnih postopkov na prvi stopnji;
– opozarjanje fizičnih in pravnih oseb o ugotovljenih nepravilnostih;
– neposredno izrekanje in izterjava denarnih kazni na kraju prekrška;
– izdajanje odredb v skladu z odlokom občine in drugih nalog s področja
občinskega redarstva;
b) inšpektor, ki opravlja:
– inšpekcijski nadzor;
– vodenje postopkov in izrekanje ukrepov v skladu z zakonom o
inšpekcijskem nadzoru, zakonu o splošnem upravnem postopku in drugimi
predpisi;
– vodenje postopkov in izvajanje ukrepov v skladu z zakonom o prekrških;
– vlaganje kazenskih ovadb za kazniva dejanja;
– samostojno oblikovanje poročil o stanju na področju dela
inšpekcijskega organa;
– vodenje predpisanih in internih evidenc s področja nadzora
inšpekcijskega organa;
– nudenje pravne in strokovne pomoči. |
8 VODENJE MIR |
MIR vodi predstojnik skupne občinske uprave (v
nadaljevanju vodja MIR) ki ga po predhodnem soglasju županov občin
ustanoviteljic imenuje in razrešuje župan sedežne občine in je za svoje
delo odgovoren županom in direktorjem občinskih uprav občin
soustanoviteljic.
8.1 Mesto in vloga vodje MIR
Vodja MIR predstavlja organ skupne občinske uprave, organizira
opravljanje njegovih nalog, skrbi za izdelavo in realizacijo programa
dela ter opravlja vse druge organizacijske naloge, ki so potrebne za:
– strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog organa skupne
občinske uprave,
– zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in
obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih,
– učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami.
Vodja organa odloča v upravnih, strokovnih in drugih zadevah, za katere
je organiziran organ skupne občinske uprave, v skladu s svojimi
pooblastili in pristojnostmi. Pri reševanju skupnih zadev sodeluje z
občinskimi upravami vseh občin ustanoviteljic, predvsem z imenovanimi
predstavniki občin. V okviru svoje pristojnosti sodeluje tudi z
državnimi in drugimi organi. |
9 PRISTOJNOSTI MIR |
9.1 Pravna podlaga za delovanje redarja
Pravna podlaga za delovanje redarja predstavljajo pravice in dolžnosti
redarstev oziroma redarjev, ki so določene v ZORed, ZJRM, ZrPCP, ZCes-1,
ZVoz, Zakonu o motornih vozilih (v nadaljevanju: ZMV), ZP-1, ZLS in
drugih zakonih, kot tudi aktih in predpisih občin. Redar opravlja tudi
naloge s področja inšpekcijskih zadev oziroma nudi pomoč občinskemu
inšpektorju na način, kot ga predpisuje Zakon o inšpekcijskem nadzoru
(Uradni list RS, št. 43/07 – ZIN-UPB1).
Pravna podlaga za delovanje MIR je določena z Odlokom o ustanovitvi
organa skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva
občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek in Dogovorom o medsebojnih
pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih občin.
Z odlokom je v skladu z 2. členom ZORed ustanovljeno medobčinsko
redarstvo, z aktom o sistemizaciji pa je določena sistemizacija delovnih
mest v MIR. Oba odloka sta priloga SOPV.
Ob tem je potrebno poudariti, da so temeljne pristojnosti redarstva
določene v ZORed, ki ureja uresničevanje pristojnosti občine za
ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog
redarstva. Navedeni zakon določa tudi pogoje za opravljanje nalog PUO
redarstva, pooblastila, uniformo, označbe in opremo redarjev ter vsebino
in način vodenja evidenc.
ZORed v svoji osnovi neprestano uporablja terminologijo, s katero vse
navezuje na občinsko redarstvo in občinskega redarja. Le 2. člen ZORed
določa, da se lahko ustanovi tudi mestno in medobčinsko redarstvo (v
nadaljevanju MOR), v katerih pa opravljajo naloge občinski redarji
oziroma »redarji«. Tako se praviloma uradno ne uporablja pojma mestni
redar in medobčinski redar. Tudi, ko zakon v 10. členu določa
pooblastila redarjev, uporablja le pojem občinski redar.
9.2 Pristojnosti MOR in redarjev glede na Zakon o občinskem redarstvu
Kot je bilo že zapisano je ZORed temeljni zakon oziroma predpis za
ustanovitev, organizacijo ter delovno področje in naloge občinskega
redarstva oziroma redarstva na sploh. Tako je v drugem odstavku 3. člena
zakona določeno, da občinsko redarstvo na podlagi posameznih zakonov in
občinskih predpisov, izdanih na njihovi podlagi ter na podlagi SOPV,
skrbi za javno varnost in javni red na območju občine.
Glede na navedeno je medobčinsko redarstvo pristojno za:
– nadzor varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih,
– varovanje cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj
naselij,
– skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih
javnih površinah,
– varovanje javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine ter
– vzdrževanje javnega reda in miru.
ZORed je torej temeljen sistemski in organizacijski predpis, ki ureja
uresničevanje pristojnosti občin za ustanovitev in organizacijo ter
določitev delovnega področja in nalog redarstva. Na tem mestu je treba
poudariti, da naloge redarjev niso določene po principu numerus clausus
(točno določeno število nalog), saj je v prvem odstavku 3. člena ZORed
eksplicitno določeno, da delovno področje in naloge redarstva določa
zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis.
9.3 Pristojnosti MOR in redarjev glede na Zakon o varstvu javnega reda
in miru
V ZJRM-1 je v določbi prvega odstavka 27. člena generalno opredeljena
pristojnost občinskega redarstva za nadzor nad izvajanjem določenih
določb tega zakona oziroma pristojnost za odločanje o posameznih
prekrških, ki so opredeljeni v ZJRM-1.
Tako lahko MOR v skladu z določbami ZJRM-1 v prekrškovnem postopku
odloča o naslednjih kršitvah:
– nedostojno vedenje (7. člen),
– beračenje na javnem kraju (9. člen),
– uporaba nevarnih predmetov (prvi odstavek 11. člena),
– poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe (12. člen),
– pisanje po objektih (13. člen),
– vandalizem (16. člen),
– kampiranje (18. člen),
– uporaba živali (19. člen) in
– neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb (prvi in tretji odstavek
22. člena).
9.4 Pristojnosti MOR in redarjev glede na Zakon o pravilih cestnega
prometa, Zakon o cestah, Zakon o voznikih in Zakon o motornih vozilih
9.4.1 Pristojnosti MOR in redarjev glede na Zakon o pravilih cestnega
prometa
Poleg pristojnosti iz 3. člena ZORed (glej poglavje 9.2) občinski
redarji zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa na
cestah v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja ter varstva cest
in okolja na občinskih cestah izvajajo nadzor nad naslednjimi
eksplicitno navedenimi določbami 15. člena ZPrCP: varstvo okolja (5.
člen), odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov (7. člen),
izločitev vozila iz prometa (17. člen), čas trajanja izločitve iz
prometa (18. člen), odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega
vozila (19. člen), območje umirjenega prometa (31. člen), območje za
pešce (32. člen), varnostni pas (33. člen), zaščitna čelada (34. člen),
prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali
vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila (35. člen), vožnja z
vozilom po cesti (37. člen), vožnja z vozilom na prehodu za pešce (41.
člen), najvišje dovoljene hitrosti (46. člen), najvišje dovoljene
hitrosti posameznih vrst vozil (47. člen), odpiranje vrat vozila (61.
člen), zapustitev vozila (62. člen), označitev ustavljenih vozil (63.
člen), ustavitev in parkiranje (65. člen), parkiranje na parkirnem mestu
označenem za invalide (67. člen), območja kratkotrajnega parkiranja (68.
člen), izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno (69. člen),
pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti (77. člen), pogoji za
opravljanje gospodarske vožnje (78. člen), udeležba pešcev v cestnem
prometu (83. člen), označitev pešcev (84. člen), varstvo otrok (peti in
deseti odstavek 87. člena), prevoz oseb (88. člen), jahač, gonič in
vodič živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu
(92. člen), pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem
prometu (97. člen), prometna signalizacija (98. člen) in svetlobni
prometni znaki (99. člen).
Občinski redarji izvajajo nadzor nad 46. in 47. členom tega zakona
izključno s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s
katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa, kot zakon
določa, nimajo pravice ustaviti voznika.
9.4.2 Pristojnosti MOR in redarjev glede na Zakon o cestah
Pooblastila in ukrepi občinskega redarstva se po ZCes-1 nanašajo na
pristojnosti redarjev na občinskih cestah, nekategoriziranih cestah, ki
se uporabljajo za javni cestni promet, in državnih cestah v naseljih.
Pooblastila vključujejo nadzor nad prepovedjo ogrožanja varne uporabe
javne ceste (5. člen), uporabo nekategoriziranih cest (6. člen),
največjo dovoljeno osno obremenitvijo vozil na javnih cestah (30. člen),
največjo dovoljeno skupno in največjo dovoljeno maso vozil na javnih
cestah (31. člen), izrednim prevozom po javni cesti (32. člen),
označitvijo vozil za izredne prevoze (34. člen), naležnimi ploskvami na
kolesih vozil (36. člen), nad izjemami pri omejitvi uporabe javne ceste
– lokalni promet (37. člen). ZCes-1 določa tudi začasne ukrepe redarstva
ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti. Občinsko redarstvo ob
ugotovitvi pomanjkljivosti na občinski cesti, državni cesti v naselju
ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet,
izvede začasne ukrepe, s katerimi se prepreči ogrožanje udeležencev v
prometu, in o tem obvesti pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja
ceste, lastnika ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste in
pristojni inšpekcijski organ za ceste. Občinsko redarstvo sme odrediti
odstranitev objektov, drugih naprav ali ovir s ceste, če slepijo
udeležence v prometu, zmanjšujejo preglednost ceste, zmanjšujejo vidnost
prometne signalizacije ali prometne opreme na cesti, zavajajo udeležence
v prometu, ovirajo udeležence v prometu ali zmanjšujejo pretočnost
prometa in odvračajo pozornost voznikov. Občinsko redarstvo po ZCes-1
opravlja tudi nadzor izrednih prevozov po javni cesti, izvaja tehtanje
vozil in izvaja nadzor nad obveznostmi voznika ter lahko prepove
nadaljnjo vožnjo in izloči vozilo iz prometa. Občinsko redarstvo je po
ZCes-1 tudi prekrškovni organ za določene prekrške (30., 31., 32., 34.,
36., 106. in 107. člena tega zakona) iz prejšnjega odstavka tega
poglavja, storjene na cestah, ki jih nadzorujejo v okviru svoje
pristojnosti.
9.4.3 Pristojnosti MOR in redarjev glede na Zakon o voznikih in Zakon o
motornih vozilih
Kot določata ZPrCP (25. člen) in smiselno tudi ZVoz (26. člen), imajo
občinska redarstva v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in
uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za
voznike motornih vozil, podatke o vozilih, prekrških, prometnih nesrečah
in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o
izrečenih sankcijah, kaznih in ukrepih. Organi in organizacije, ki
zbirajo podatke, potrebne za izvajanje ZPrCP, morajo poslati te podatke
občinskim redarstvom brezplačno. Osebni podatki, ki se vodijo v
evidencah in registrih, ki so vzpostavljeni v skladu z ZPrCP, se vodijo
zaradi obdelave podatkov, pomembnih za izvajanje ZPrCP, za vozila,
voznike in varnost v cestnem prometu. Vodijo se tudi zaradi njihovega
pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo v zvezi s svojim delom te
podatke pravico pridobiti. Občinsko redarstvo ima na podlagi Zakona o
motornih vozilih pri svojem delu pravico do dostopa do podatkov iz
evidenc (evidenca homologiranih vozil, evidenca izdanih potrdil o
skladnosti, evidenca registriranih vozil, evidenca cestnega nadzora nad
tehnično brezhibnostjo vozil, evidenca opravljenih izpitov iz 60. člena
ZMV, evidenca izdanih potrdil tehničnim službam in strokovnim
organizacijam), ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog.
9.5 Pristojnosti MOR in redarjev glede na Zakon o prekrških in Zakon o
lokalni samoupravi
Redar je oseba, ki ima poseben status, ki mu ga določa ZORed in ostali
zakoni ter podzakonski akti, v katerih so opredeljena njegova
pooblastila. Iz vsebine pooblastil, ki so določena v ZORed, ZJRM-1,
ZPrCP, ZCes-1, ZP-1 in občinskih odlokih lahko neposredno ugotovimo, da
ima redar poseben status. Redar je skladno z določbo 99. člena
Kazenskega zakonika(2) in zgoraj navedenimi predpisi, pooblaščena uradna
oseba oziroma ima status pooblaščene uradne osebe in hkrati vse pravice
in dolžnosti, ki izhajajo iz tega statusa. Tudi redarji, ki delajo v MOR
imajo ob statusu PUO tudi status prekrškovnega organa.
Prekrškovni organi oziroma organi za odločanje o prekrških so določeni v
45. členu ZP-1.(3) Z vidika redarstva je pomemben tudi ZLS(4), ki v
prvem odstavku 21. člena opredeljuje določene naloge občine na področju
zagotavljanja nadzorstva nad krajevnimi prireditvami (javni shodi in
javne prireditve) ter v zvezi z organiziranjem komunalno-redarske
službe, ki skrbi za red v občini.
9.6 Pristojnosti MIR glede na občinske odloke Občine Rogaška slatina,
Občine Rogatec in Občine Podčetrtek
ZP-1 v prvem odstavku 3. člena določa, da se lahko prekrški določijo
tudi z odlokom lokalne skupnosti. V občinah Rogaška Slatina, Rogatec in
Podčetrtek se določa pristojnosti MOR z Odlokom o ustanovitvi organa
skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin
Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek (Uradni list RS, št. 52/12 z dne
9. 7. 2012, Uradni list RS, št. 75/12 z dne 5. 10. 2012 in Uradni list
RS, št. 79/12 z dne 19. 10. 2012).
Druge pravice in dolžnosti oziroma pristojnosti MIR, ki izhajajo iz
posameznih odlokov in drugih predpisov občin in se nanašajo na redarje,
so zajete v drugih delih SOPV. |
10 POGOJI ZA DELOVANJE REDARJA MIR |
Med materialne in druge pogoje za delovanje
redarja lahko uvrščamo prostore MIR, opremo, ki jo uporablja redar,
uniformo, simbole in oznake redarstva ter službeno izkaznico redarja.
Opremo redarjev določa Pravilnik o opremi in načinu uporabe opreme
občinskih redarjev (Uradni list RS, št. 78/07), uniformo, simbole in
oznake ter službeno izkaznico pa določa Pravilnik o enotni uniformi,
označbah in službeni izkaznici občinskih redarjev (Uradni list RS, št.
103/07), ki ju je izdal minister, pristojen za notranje zadeve ter
Pravilnik o uporabi službene uniforme, označbah in opremi občinskih
redarjev, ki ga je izdal župan.
10.1 Prostori MIR
Prostori MIR so v stavbi Občine Rogaška Slatina, na naslovu Izletniška
ulica 2, 3250 Rogaška Slatina.
10.2 Oprema redarja
Med opremo redarjev se uvršča:
– službena vozila,
– tehnična oprema in
– osebna oprema.
10.2.1 Službena vozila
Redar lahko uporablja službena vozila z napisom »MEDOBČINSKO REDARSTVO«
in simbol medobčinskega redarstva. Izvedbe napisov in simbolov so
odvisne od velikosti in tipov službenih avtomobilov (isti tipi službenih
avtomobilov morajo biti enako označeni).
Redar lahko uporablja tudi motorna kolesa, napis in simbol medobčinskega
redarstva se določi na način, kot je določeno za službena vozila.
Redar lahko uporablja tudi kolesa z motorjem in kolesa, ki so lahko
različne barve, brez nalepk, napisov in simbolov.
10.2.2 Tehnična oprema redarja
Tehnična oprema redarjev po navedenem pravilniku o opremi je:
– oprema za komunikacijo z zbirkami osebnih podatkov,
– fotoaparat,
– oprema za izvajanje redarskih pooblastil,
– oprema za urejanje cestnega prometa in nadzor nad njim,
– posebna tehnična sredstva in posebni tehnični pripomočki,
– informacijska in telekomunikacijska oprema,
– oprema in pripomočki za usposabljanje in
– prenosna naprava za brezžično radijsko zvezo.
10.2.3 Osebna oprema redarja
Med osebno opremo redarja štejemo kovinske lisice, plastično zatego,
plinski razpršilec, delovni pas s torbico za lisice in torbico za
plinski razpršilec, službeno torbico, odsevni brezrokavnik, piščalko z
vrvico, STOP loparček in žepno svetilko.
Tipizacija oziroma tehnična specifikacija zgoraj navedene osebne opreme
za redarja je določena v prilogi, ki je sestavni del Pravilnika o opremi
in načinu uporabe opreme občinskih redarjev.
Redarji morajo opremo uporabljati in nositi tako, kot je predpisano v
posebnih aktih in navodilih proizvajalca.
10.2.4 Uniforma redarja
Redar mora med opravljanjem nalog nositi službeno uniformo. Uniforma
redarjev je v vseh občinah enotna. Uniformo redarjev in njene sestavne
dele lahko redar nosi le v skladu z njihovim namenom.
Uniforma redarja je zimska in poletna ter je po sestavi glede posameznih
delov različna za redarje in redarke. Sestavni deli uniforme redarja so
tudi dopolnilni deli uniforme (dežni plašč s kapuco, dežne hlače,
delovni pas, prevleka za kapo s ščitnikom in položajne oznake redarjev),
kolesarski komplet in komplet redarja motorista.
10.2.5 Simboli in oznake redarjev
Kot simbol medobčinskega redarstva se uporablja grb in ime sedežne
občine, torej Občine Rogaška Slatina. Simbol Medobčinskega redarstva se
nosi na levem rokavu in je izvezen grb sedežne občine s pripisom
»MEDOBČINSKO REDARSTVO«.
Nad levim žepom delov uniforme redarja je dodatni našitek v rumeni barvi
z napisom »MEDOBČINSKO REDARSTVO«, nad desnim žepom pa našitek v rumeni
barvi s priimkom in začetno črko imena redarja. Velikost našitka in črk
je odvisna od vrste oblačila.
Označbe nazivov v obliki položajnih oznak uradnih oseb redarstva se
nosijo na epoletah in kot obesek na desnem žepu uniforme. Označbe
nazivov so na modri podlagi iz tkanine z izvezenimi znaki zlato rumene
barve, velikosti 20 mm. Določene so položajne oznake za vodjo redarstva,
položajne oznake za redarja I, redarja II, redarja III in položajna
oznaka za redarja pripravnika.
10.2.6 Službena izkaznica redarjev
Pooblaščena uradna oseba redarstva, torej tudi MOR, ima službeno
izkaznico, ki jo mora imeti pri sebi med opravljanjem svojega dela na
terenu in jo mora pokazati na zahtevo posameznika, zoper katerega vodi
postopek za prekršek. Službeno izkaznico izda župan ob imenovanju v
naziv. PUO mora službeno izkaznico vrniti županu, če ji je prenehalo
delovno razmerje v MOR.
Službena izkaznica vsebuje naziv PUO MOR, njene identifikacijske podatke
in pooblastila. Sestavljena je iz identifikacijske kartice in usnjenega
ovitka iz črnega usnja. |
11 VRSTE IN OBSEG NALOG MOR |
11.1 Splošno o vrstah in obsegu nalog MOR
Redarstvo ni tipična služba občinske, mestne oziroma medobčinske uprave.
Enako velja tudi za redarja, ki prav tako ni tipično delovno mesto
občinske oziroma mestne uprave. Redar je PUO (primerjava s policijo),
katere delo je v večini represivnega značaja. Ker redar opravlja delo na
podlagi diskrecijske pravice odločanja iz področja svojega dela, je
podvržen najrazličnejšim pritiskom, konfliktom in celo fizičnim
obračunavanjem ter drugim neugodnim delovnim razmeram. Te posledice se
odražajo tako v službenem kot privatnem času. Redar opravlja svoje
naloge z zelo podobnimi metodami in načini kot sorodne službe (policija,
inšpektorji, carina), s to razliko, da pri svojem delu nima takšne
količine ustreznih mehanizmov zaščite kot navedeni, kar se odraža na
pritiskih in drugih oblikah nasilja nad redarjem.
Z ZORed, ZJRM-1, ZPrCP, ZCes, Pravilnikom o enotni uniformi, označbah in
opremi pooblaščenih delavcev občinskega redarstva ter sprejetimi odloki
in odredbami občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek, se je vrsta
in obseg nalog spremenil tudi za redarja MIR.
11.2 Konkretne naloge glede na vrste in obseg nalog redarja MIR
Redar MIR občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek izvaja
preventivne in represivne naloge, glede na vrsto in obseg nalog pa
predvsem naslednje:
– naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v naseljih,
– naloge na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh,
rekreacijskih in drugih javnih površinah,
– naloge zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter zgradb in drugih
objektov naravne in kulturne dediščine,
– naloge vzdrževanja javnega reda in miru,
– naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih
ravnanj in
– naloge na področju varstva okolja.
11.2.1 Naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v
naseljih
Naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa oziroma
zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa redar opravlja
predvsem na ta način, da:
– ureja in nadzira promet na cestah občin Rogaška Slatina, Rogatec,
Podčetrtek in državnih cestah v naseljih,
– dosledno izvaja nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter
ovirami v naselju, s tem, da v primeru zaznanih kršitev ustrezno in
zakonito ukrepa,
– dosledno izvaja nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v
naselju, še zlasti pa v območju umirjenega prometa in območju za pešce,
– ugotavlja kršitve določb ZPrCP in ZCes na cestah v naselju in na
občinskih cestah zunaj naselja,
– opravlja nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor
prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo,
– sodeluje v akcijskih oblikah dela, ki so nacionalnega pomena,
– sodeluje v akcijah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter
– zagotavlja prometno ureditev ob varnostno zahtevnejših prireditvah in
praznikih ter skupnih akcijah s PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri
Jelšah.
11.2.2 Naloge na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih
poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah
Naloge na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh,
rekreacijskih in drugih javnih površinah občin Rogaška Slatina, Rogatec
in Podčetrtek redar zagotavlja predvsem:
– s preventivnimi obhodi na javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih
površinah ter ugotavljanjem vseh tistih ravnanj udeležencev, ki se
kažejo predvsem kot kršitve javnega reda in miru, motenje rekreativnih
in zdravstveno rekreativnih dejavnosti, ali kažejo znake kaznivih dejanj
oziroma drugih kaznivih ravnanj,
– z ustnim opozarjanjem in opozarjanjem preko sredstev javnega
obveščanja o eventualnih nevarnostih in ogrožanjih, če se pojavijo na
javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah in območjih,
– s stalnim sodelovanjem s policisti in organiziranjem skupnih akcij s
PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah, katerih namen je preventivno
delovanje ter opozarjanje na kršitve in druge nepravilnosti udeležencev
in
– z drugimi oblikami delovanja (obveščanjem pristojnih o poškodbah na
javnih poteh, o nezakonitih odstranitvah signalizacije …).
11.2.3 Naloge zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter zgradb in
drugih objektov naravne in kulturne dediščine
Naloge zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter naravne in kulturne
dediščine na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek redar
zagotavlja na ta način, da:
– v okviru svojih pristojnosti skrbi za preprečevanje ogroženosti in
napadov na javno premoženje ter zgradb in drugih objektov naravne in
kulturne dediščine,
– poskrbi za zaščito sledi in zavarovanje kraja kaznivega dejanja ali
drugega kaznivega ravnanja ter da na ustrezen način o tem ali
poškodovanju teh objektov obvesti PP Rogaška Slatina oziroma PP Šmarje
pri Jelšah,
– sodeluje z zasebno varnostnimi družbami (lastnimi ali pogodbeno
najetimi), ki varujejo zgradbe in druge objekte, ki hranijo arhivsko
gradivo in predmete, ki predstavljajo kulturno dediščino, saj je njihovo
varovanje obvezno glede na 69. člen Zakona o zasebnem varovanju (2011),
– opravlja druge naloge, s katerimi lahko prispeva k večji varnosti
javnega premoženja ter zgradb in drugih objektov naravne in kulturne
dediščine ter
– sodeluje s Policijsko postajo Rogaška Slatina in Policijsko postajo
Šmarje pri Jelšah pri akcijskem in rednem delu varovanja zgradb in
objektov naravne in kulturne dediščine.
11.2.4 Naloge vzdrževanja javnega reda in miru
Naloge vzdrževanja javnega reda in miru so poleg zagotavljanja varnosti
cestnega prometa ene izmed osrednjih in pomembnejših nalog vseh
redarstev v Republiki Sloveniji. Ne nazadnje imajo redarstva in občinski
redarji pristojnosti, pooblastila in naloge, da se morajo aktivno in
dejavno vključiti v vse procese in aktivnosti kontinuiranega
zagotavljanja javnega reda in miru.
Glede na navedeno mora redar na področju izvajanja nalog vzdrževanja
javnega reda in miru zlasti:
– s preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati izvrševanje prekrškov s
področja javnega reda in miru in drugih prekrškov, s katerimi se posega
v kakovost življenja in dela občanov občin Rogaška Slatina, Rogatec in
Podčetrtek in njihovih obiskovalcev,
– s preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati tudi druge kršitve
javnega reda, s katerimi se znižuje stopnja varnosti javnega prostora
oziroma območij občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek,
– ustrezno ukrepati po ZJRM-1 v primeru zaznave primerov nedostojnega
vedenja (7. člen), beračenja na javnem kraju (9. člen), uporabe nevarnih
predmetov (prvi odstavek 11. člena ZJRM); zaznave poškodovanj uradnih
napisov, oznak ali odločb (12. člen), zaznave pisanj po objektih (13.
člen) zaznave vandalizma (16. člen), zaznave nedovoljenega kampiranja
(18. člen) in v primeru nedovoljene uporabe živali (19. člen),
– ustrezno ukrepati v primeru neupoštevanja zakonitega ukrepa uradnih
oseb (prvi in tretji odstavek 22. člena ZJRM-1),
– zagotoviti občasno fizično prisotnost na tistih mestih in krajih, ki
so varnostno problematični glede na varnostno oceno ter varnostna
tveganja in
– sodelovati s PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah pri
preprečevanju kršitev javnega reda in miru in njihovih akcijah na
območju občin.
Redar mora na kraju dogodka zadržati storilca prekrška, če ga je zalotil
pri storitvi prekrška. Takšno pridržanje lahko traja do prihoda
policije, vendar največ 1 uro.
11.2.5 Naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih
kaznivih ravnanj
Naloge na področju preprečevanja kriminalnih pojavov so naloge, s
katerimi se preprečuje izvrševanje kaznivih dejanj in drugih kaznivih
ravnanj, kamor med drugim sodijo tudi prekrški ter kršitve finančnih,
davčnih in drugih predpisov.
MIR mora na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih
ravnanj ter kriminalnih pojavov v okviru svojih pristojnosti zlasti:
– s preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati kazniva dejanja in
druga kazniva ravnanja ter s tem prispevati k večji varnosti in
kakovosti življenja in dela v občinah Rogaška Slatina, Rogatec in
Podčetrtek,
– zagotoviti občasno fizično prisotnost redarja na tistih mestih in
krajih, ki so varnostno problematični z vidika izvrševanja kaznivih
dejanj in drugih kaznivih ravnanj in glede na varnostno oceno na
področju preprečevanja kaznivih dejanj na območju občin in
– sodelovati s PP Rogaška Slatina, PP Šmarje pri Jelšah in drugimi
organi pri akcijah in drugih organiziranih oblikah preprečevanja
kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, kakor tudi sodelovati z
navedenimi organi in službami pri rednem opravljanju redarskih nalog.
Poleg navedenega imajo redarji na področju preprečevanja in odkrivanja
kaznivih dejanj še naslednji dve obveznosti:
– redar sme oziroma »mora« na kraju kaznivega dejanja zadržati storilca,
ki ga je zalotil pri storitvi kaznivega dejanja, in sicer do prihoda
policije, vendar največ eno uro,
– redar je dolžan v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski
postopek, obvestiti policijo (lahko tudi državno tožilstvo), če pri
opravljanju svojih nalog ugotovi, da se pripravlja, izvršuje ali je že
izvršeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni
dolžnosti ali na predlog.
11.2.6 Naloge na področju varstva okolja
Varstvo okolja je zelo široko področje, v katerega je mogoče posegati z
bagatelnimi dejanji in ravnanji, ki so varnostno manj problematična,
lahko pa tudi s hujšimi oblikami takšnih ravnanj (množična naklepna
poškodovanja, vandalizem, požigi …). Največkrat se v okolje posega
zaradi nastalih izrednih dogodkov kot so naravne nesreče (potresi,
poplave, požari …), prometne nesreče z »ekološkimi posledicami«,
onesnaževanje okolja, poškodovanje zgradb in drugih objektov naravne in
kulturne dediščine ter drugo.
Glede na navedeno mora MIR na področju varstva okolja zlasti:
– s preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati vse možne oblike
poseganja v okolje ter s tem prispevati k večji varnosti in kakovosti
življenja in dela v občinah Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek,
– zagotoviti občasno fizično prisotnost redarja na tistih mestih in
krajih, ki so varnostno problematični z vidika varstva okolja in tistih
mestih, kjer pogosteje prihaja do nezakonitega in nedopustnega poseganja
v okolje,
– storiti vse potrebno v okviru svojih pristojnosti za zmanjševanje
posledic (škod, poškodb in izgub) nastalih zaradi naravnih in drugih
nesreč ter izrednih dogodkov,
– sodelovati s PP Rogaška Slatina, PP Šmarje pri Jelšah in drugimi
organi pristojnimi za varstvo okolja pri akcijah in drugih organiziranih
oblikah zagotavljanja varstva okolja, kakor tudi sodelovati z navedenimi
organi in službami pri rednem opravljanju redarskih nalog in
– opravljati druge naloge na področju varstva okolja, s katerimi se
dviguje stopnja varnosti na javnih prostorih in območjih občin.
11.2.7 Naloge v zvezi z volilnimi in referendumskimi kampanjami
Zakon o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07,
103/07 – ZPolS-D, 105/08 Odl. US, 11/11, 28/11 Odl. US) določa, da
morajo organizatorji volilne in referendumske kampanje najkasneje v 15
dneh odstraniti vse svoje plakate in druge oglaševalske vsebine s
plakatnih mest.
Po poteku navedenega roka lahko inšpekcija lokalne skupnosti ali
redarska služba lokalne skupnosti odredi odstranitev plakatov na stroške
volilne in referendumske kampanje in izreče globo.
11.3 Druge naloge MIR
Med druge naloge MIR lahko štejemo predvsem:
– naloge, določene v odlokih Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec in
Občine Podčetrtek,
– izvajanje nadzora nad nepravilno ustavljenimi in parkiranimi vozili na
določenih mestih in krajih na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec in
Podčetrtek,
– naloge na področju dinamičnega prometa,
– prostorski obseg izvajanja nalog,
– naloge povezane z drugimi področji dela in
– logistične in druge naloge MIR.
11.3.1 Naloge MIR po predpisih Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec in
Občine Podčetrtek
Za delovanje SOPV so ključnega pomena predvsem Zakon o občinskem
redarstvu, Zakon o varstvu javnega reda in miru, Zakon o pravilih
cestnega prometa, Zakon o cestah, Zakon o voznikih, Zakon o motornih
vozilih, Zakon o prekrških, Zakon o lokalni samoupravi in občinski
predpisi kot pravni akti s katerimi občine določajo pristojnosti
medobčinskega redarstva.
Z Odlokom o ureditvi cestnega prometa (Uradni list RS, št. 31/10) Občina
Rogaška Slatina ureja omejitve in prepovedi uporabe javnih prometnih
površin, mirujoči promet, prisotnost živali v prometu, posebne storitve
na prometnih površinah, odvoz nepravilno parkiranih, poškodovanih in
zapuščenih vozil ter počitniških prikolic, priklenitev nepravilno
parkiranih vozil, parkiranje koles, koles z motorjem in motornih koles
in postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj za pešce na nevarnih
mestih. Nadzorni organ je po odloku organ, pristojen za področje nadzora
ali urejanja prometa. To so občinski inšpektor, komunalni nadzornik in
občinski redar. Na podlagi Odloka o komunalnem nadzorstvu in občinskem
redarstvu v Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 1/01) občinski
redar opravlja nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili (mirujoči
promet) in v zvezi s tem izvaja ukrepe, določene z zakonom in občinskimi
predpisi. Če pri opravljanju nadzorstva mirujočega prometa občinski
redar ugotovi, da je kršen predpis, ima pravico in dolžnost na vozilo
namestiti obvestilo o prekršku, izreči mandatno kazen na kraju samem,
izdati obvestilo o prekršku in plačilni nalog, odrediti odvoz nepravilno
parkiranega vozila, ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem
nadzora in obveščati pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi,
za katere sam ni pristojen. Po Pravilniku o namestitvi in odstranitvi
naprave oziroma lisic, ki prepreči odpeljati vozilo, za blokado
nepravilno parkiranega vozila v Občini Rogaška Slatina, (Uradni list RS,
št. 72/10), občinski redar tudi izda Odredbo za namestitev in
odstranitev lisic za blokado nepravilno parkiranega vozila (predvsem
vozila, ki so parkirana na parkirnih mestih, kjer je parkiranje s
prometnim znakom izrecno prepovedano ter za nepravilno parkirana vozila
na mestih, rezerviranih za invalide). Prav tako na podlagi Pravilnika o
odstranjevanju nepravilno parkiranih, pokvarjenih, poškodovanih,
zapuščenih oziroma dotrajanih vozil v Občini Rogaška Slatina (Uradni
list RS, št. 72/10), občinski redar izda odredbe za odstranitev vozil
pooblaščenemu izvajalcu, ki odredbo izvede. O odvozu nepravilno
parkiranega vozila uradna oseba obvesti Policijsko postajo Rogaška
Slatina. Na področju varstva okolja Občina Rogaška Slatina ureja
ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov z Odlokom o ravnanju s
komunalnimi odpadki v Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št.
91/09). Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi
komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija oziroma občinska redarska
služba izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora
odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika
zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na
račun osebe, ki izvaja posest. Tudi izvajanje določb in nadzor nad
vzdrževanjem in varstvom javnih in drugih zelenih površin na območju
Občine Rogaška Slatina opravlja občinski redar z namenom ohraniti
zasnovo in funkcionalnost zelenih površin in ohraniti estetski videz in
urejenost zelenih površin, ki jih je potrebno skrbno urejati, varovati
in vzdrževati (Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu javnih in drugih
zelenih površin v Občini Rogaška Slatina, Uradni list RS, št. 45/03).
Z Odlokom o varnosti cestnega prometa v naseljih Občine Rogatec (Uradni
list RS, št. 7/04) se zaradi zagotavljanja nemotenega in varnega prometa
določajo pravila omejitve prometa, omejitve hitrosti, varnost pešcev,
vrste javnih parkirnih prostorov in parkiranje ter drugi varnostni
ukrepi. Nadzor in izvajanje pooblastil po Zakonu o pravilih varnosti
cestnega prometa opravljata občinski redar in občinski inšpektor. Na
podlagi Odloka o komunalnem nadzorstvu in občinskem redarstvu v Občini
Rogatec (Uradni list RS, št. 23/04) občinski redar opravlja nadzor nad
ustavljenimi in parkiranimi vozili (mirujoči promet) in v zvezi s tem
izvaja ukrepe, določene z zakonom in občinskimi predpisi. Če pri
opravljanju nadzorstva mirujočega prometa občinski redar ugotovi, da je
kršen predpis, ima pravico in dolžnost na vozilo namestiti obvestilo o
prekršku, izreči mandatno kazen na kraju samem, izdati obvestilo o
prekršku in plačilni nalog, odrediti odvoz nepravilno parkiranega
vozila, ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzora in
obveščati pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere
sam ni pristojen. Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili v Občini Rogatec
(Uradni list RS, št. 7/04) ureja postopek in način odstranjevanja,
varovanje ter prodajo oziroma uničenje zapuščenih vozil, ki se nahajajo
na javnih površinah v Občini Rogatec, za izvajanje teh določil pa je po
odloku pristojen občinski redar. Tudi za ukrepanje v primeru nepravilno
odloženih odpadkov na zemljišču v lasti občine ali države odredi
občinska inšpekcija oziroma občinska redarska služba izvajalcu javne
službe njihovo odstranitev (Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v
Občini Rogatec, Uradni list RS, št. 98/09 in Odlok o ravnanju s
komunalnimi odpadki v Občini Podčetrtek, Uradni list RS, št. 7/10).
Nadzor nad urejanjem javnih površin ter izgledom naselij v Občini
Podčetrtek opravljajo pristojne inšpekcijske službe, policija in
komunalni redar na podlagi Odloka o urejanju javnih površin ter o
zunanjem izgledu naselij v Občini Podčetrtek (Uradni list RS, št.
15/98). Ta odlok ureja zunanji videz ter urejenost naselij, rejo živali
v naseljih, urejanje, vzdrževanje in varovanje zelenih površin, ki so v
lasti občanov, čiščenje javnih površin ter urejanje javnih poti in
zelenih površin in varstvo pred hrupom.
Pri izvajanju navedenih nalog redar MIR po potrebi sodeluje s Policijsko
postajo Rogaška Slatina, Policijsko postajo Šmarje pri Jelšah in drugimi
organi in službami Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec in Občine
Podčetrtek.
11.3.2 Izvajanje nadzora nad nepravilno ustavljenimi in parkiranimi
vozili na določenih mestih in krajih na območju občin Rogaška Slatina,
Rogatec in Podčetrtek
ZPrCP v 15. členu daje občinskim redarjem neposredno pooblastilo za
zagotavljanje varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v
naselju in na občinskih cestah zunaj naselja ter varstva cest in okolja
na občinskih cestah. Med ostalimi pooblastili redar izvaja nadzor nad
nepravilno ustavljenimi in parkiranimi vozili ter izreka mandatne kazni
v primeru, kadar je vozilo:
– na prehodu za pešce, pločniku ali v območju za pešce. Če je s
predpisano prometno signalizacijo dovoljeno parkiranje na pločniku, mora
biti za pešce zagotovljen najmanj 1,60 m širok del pločnika, ki ne sme
mejiti na vozišče;
– na prehodu za kolesarje;
– na razdalji manj kot 5 m pred prehodom za pešce ali kolesarje. Če so
na vozišču pred prehodom označena parkirna mesta, mora biti prepoved iz
te točke označena s predpisano označbo na vozišču;
– na kolesarski stezi, kolesarski poti, pešpoti ali kolesarskem pasu;
– na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji manj kot 15 m od
najbližje železniške tirnice;
– na križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega roba prečnega
vozišča pred križiščem, razen če je drugače določeno s predpisano
prometno signalizacijo;
– v predoru, galeriji ali podvozu ter na viaduktu, mostu ali nadvozu;
– na zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki je
rezervirana za avtobuse ali avtotaksi vozila. Zaradi vstopa ali izstopa
potnika je dovoljena ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če
s tem ni oviran javni prevoz potnikov v cestnem prometu;
– na ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod vrhom klanca
ipd.);
– na delu ceste, kjer bi bil prost prehod, med ustavljenim oziroma
parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno črto ali usmerjevalnim poljem
na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti,
širok manj kot 3 m;
– na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak;
– na vozišču v naselju, kjer poteka dvosmerni promet in ločilne črte
niso vrisane;
– na vozišču ceste zunaj naselja;
– na smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi;
– na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil ali niso
namenjene prometu tovrstnih vozil (npr. cestno telo, cestni otok,
odstavni ločilni in robni pas, bankina itd.);
– na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v
promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz na dvorišče stavbe,
do garaže, skladiščnega prostora ali drugega podobnega objekta ali do
zasebnega zemljišča. Dovoz na dvorišče, v objekt ali k objektu, pred
katerim je prepovedana ustavitev ali parkiranje, mora biti na vhodu
označen s predpisano prometno signalizacijo, če pa so na vozišču pri
vhodu označena parkirna mesta, pa tudi s predpisano označbo na vozišču;
– na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen za osebe iz prvega
odstavka 66. člena tega zakona;
– na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom;
– nad priključkom za vodovodno omrežje (hidrant). Prepoved iz te točke
mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo;
– v območju umirjenega prometa, razen, kjer je izrecno dovoljeno s
predpisano prometno signalizacijo.
11.3.3 Naloge redarja na področju dinamičnega prometa
ZPrCP na področju dinamičnega prometa določa dve pomembni pristojnosti
redarjev, ki se nanašata na določilo, da:
– občinski redarji izvajajo nadzor zaradi zagotavljanja varnega in
neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na občinskih cestah
zunaj naselja ter varstva cest in okolja na občinskih cestah in
– izvajajo nadzor nad upoštevanjem najvišje dovoljene hitrosti (46.
člen) in najvišje dovoljene hitrosti za posamezne vrste vozil (47.
člen). Občinski redarji izvajajo nadzor nad omenjenima členoma izključno
s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se
prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa nimajo pravice ustaviti
voznika.
Poleg omenjenih določil lahko občinski redar tudi prepove nadaljnjo
vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, nadzira
pravilno vožnjo z vozilom po cesti in vožnjo z vozilom na prehodu za
pešce.
Pri izvajanju navedenih nalog redarji MOR po potrebi sodelujejo s PP
Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah ter drugimi organi in službami
občin.
11.3.4 Prostorski obseg izvajanja nalog MIR
Z realnim pogledom na prostorsko zaokroženost občin Rogaška Slatina,
Rogatec in Podčetrtek ter s predpostavko, da je intenziteta nadzora
določena predvsem na območja v centru mest, se okolico mest pokriva
predvsem na podlagi ugotavljanja potreb, sporočanja ter zbiranja
obvestil. Tako je prostorski obseg dela redarja MIR vezan predvsem na
center ter občasno tudi na okolico Rogaške Slatine, Rogatca in
Podčetrtka.
Takšno odločitev utemeljujejo tudi uradni podatki o obsegu dela na
nekaterih področjih občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek, kar je
razvidno iz Ocene varnostnih razmer na območju občin.
11.3.5 Naloge redarja povezane z drugimi področji dela
Pri nalogah, ki so povezane z drugimi področji dela, gre za
preprečevanje kršitev predpisov, za katere izvajanje in nadzorovanje ni
pristojno MOR. Ne glede na to pa gre za kršitve predpisov, ko lahko
redar s preventivnimi in drugimi oblikami izvajanja nalog, v okviru
svojih pristojnosti, ukrepa tako, da kršilce opozarja na kršitve in o
tem obvešča pristojne lokalne in državne organe ter službe.
V to kategorijo predpisov sodijo tisti zakonski in podzakonski predpisi,
za izvrševanje katerih so pristojni drugi organi in službe, redar pa
lahko ob kršitvah teh predpisov izreka opozorila in podatke o kršitvah
in kršilcih sporoča pristojnim organom in službam, ki lahko kasneje
ustrezno ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi ter vplivajo na
preprečevanje oziroma odpravljanje takšnih kršitev.
11.3.6 Logistične in druge naloge MIR
V okviru vrste in obsega nalog MIR so bile do sedaj predstavljene
predvsem operativne naloge MIR in naloge redarja oziroma PUO MIR.
Ob učinkovitem in uspešnem delu redarja na terenu se zaradi načina in
metodologije dela in izvajanja nalog hote ali nehote zbira množica
podatkov (podatki o kršitvah, operativne informacije, zaznave kaznivih
dejanj …), ki brez nadaljnje obdelave ne predstavljajo nikakršne
vrednosti ali pomena. Navedeni podatki so zelo pomembni za pripravo
ustrezne strategije delovanja MIR ter pripravo konkretnih načrtov za
odzivanje na kršitve in preventivno delovanje tam, kjer so gostitve
negativnih pojavov in tam kjer se posega v kvaliteto življenja in dela v
občinah Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek.
Prav zaradi tega je v MIR v organizacijskem in vsebinskem smislu
vzpostavljena ustrezna logistična (oprema, vozila, osebna oprema …) in
informacijska podpora operativnemu delu in delu prekrškovnega organa.
Najbolj obsežna logistična podpora je namenjena obdelavi podatkov v
zvezi z vodenjem prekrškovnih postopkov. Glede na to, da je prekrškovni
postopek kompleksen in sestavljen iz različnih vej obdelave, je MIR pri
posodabljanju dela izhajalo iz nekaterih temeljnih izhodišč in usmeritev
Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec in Občine Podčetrtek, in sicer:
– povečati strokovnost dela,
– zagotoviti takšno tehnologijo, ki bo, ne glede na količino podatkov,
časovno sposobna njihove obdelave (pri tem se je upoštevalo predvsem
zakonite roke),
– zmanjšati čas administrativnega dela redarja,
– zmanjšati število napak v procesu dela in
– znižati stroške pri obdelavi podatkov, zlasti pa pri vodenju
prekrškovnih postopkov.
Za izvedbo zastavljenih temeljnih izhodiščih in usmeritev občin je
potrebno nenehno spremljati, razvijati in posodabljati informacijske in
druge programe za kvalitetno in učinkovito delo MIR, seveda v skladu z
razvojem informacijskih in drugih tehnologij v svetu. |
12 NAČIN IZVAJANJA ZAKONSKIH
POOBLASTIL REDARJA MIR |
12.1 Splošno o izvajanju zakonskih pooblastil
redarja
Pooblastila lahko opredelimo kot mandat, ki ga redarji potrebujejo za
uspešno opravljanje nalog, ki so določene zakonom in občinskimi
predpisi. Takšna upravičenja oziroma posebne pravice niso zgolj pravice,
temveč največkrat istočasno predstavljajo tudi dolžnosti, saj
zakonodajalec od tistega, ki ima pooblastila zahteva, da jih tudi mora
uporabiti ob pogojih, ki jih določa zakon in na način, ki je določen v
zakonu in podzakonskih aktih.
Pooblastila v najširšem pomenu pomenijo pravico, največkrat tudi
dolžnost določenih oseb, da lahko ali pa morajo opraviti uradno dejanje
oziroma izvršiti določene ukrepe ali opravila. Pooblastilo je pravica in
dolžnost določenih oseb, da v primerih določenih z zakonom in način, ki
je določen z zakonom, izvajajo proti osebam določene ukrepe in opravila
oziroma je pravica, da kdo uradno veljavno opravi oziroma opravlja kako
pravno dejanje.
ZP-1 določa, da o prekrških odločajo prekrškovni organi, katerih del so
tudi pooblaščene uradne osebe občinskih redarstev, s čimer je občinskim
redarjem dano pooblastilo, da odločajo o prekrških v postopku s
plačilnim nalogom in hitrem postopku z odločbo, v ZORed pa so določena
tista pooblastila, s katerimi je redarjem zagotovljeno izvajanje nalog
javne varnosti in javnega reda na območju občine.
Glede na predpise lahko uporabljajo naslednje ukrepe:
– opozorilo,
– ustno odredbo,
– ugotavljanje istovetnosti,
– varnostni pregled osebe,
– zaseg predmetov,
– zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja,
– fizično silo ter sredstva za vklepanje in vezanje ter
– plinski razpršilec.
12.2 Opozorilo
ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo
izrekanja opozorila. Drugi odstavek istega člena določa, da se za
izvajanje pooblastila opozorila uporabljajo tudi določbe ZNPPol
(prej-ZPol) in podzakonski predpisi, ki urejajo načela in način uporabe
istovrstnih pooblastil policistov.
ZNPPol v 38. členu določa, da smejo policisti opozoriti fizične in
pravne osebe ter državne organe na okoliščine, ravnanja ali opustitev
ravnanj, ki ogrožajo ali bi lahko ogrožale javni red, življenje, osebno
varnost ali premoženje.
Opozorila so lahko ustna, pisna oziroma dana z drugimi primernimi
sredstvi. Vselej morajo biti jasna, kratka, korektna in nedvoumna ter
morajo vsebovati razlog in namen opozarjanja.
Pri tem je bistveno, da je potrebno pooblastilo opozorilo ločiti od
pooblastila ukaz, ki ga je dovoljeno dajati le za ukrepe in dejavnosti,
od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog policije, in
za toliko časa, kolikor je potrebno, da se lahko te naloge opravijo. Ob
upoštevanju navedenega je potrebno upoštevati, da gre pri uporabi
opozorila kot pooblastila redarja za pooblastilo, ki ga ima redar na
podlagi ZORed. Tako lahko redar pooblastilo opozorilo uporabi v
primerih, ko osebo v postopku seznanja (opozarja) na nevarnosti. Za
neupoštevanje opozorila, ki ga izreče redar na podlagi določil ZORed,
niso določene nobene posledice.
Poudariti je treba, da imajo redarji možnost izreka opozorila tudi po
ZP-l, ki določa, da lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa
namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek
neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na
pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. O izrečenih ukrepih se lahko
vodi evidenca, vendar obdelava osebnih podatkov pri tem ni dovoljena.
12.3 Ustna odredba
ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju svojih nalog
pooblastilo, da lahko izreka ustne odredbe. Podrobneje je pooblastilo za
izrek ustne odredbe opredeljeno v 11. členu ZORed, ki določa, da z ustno
odredbo redar daje obvezna navodila in prepovedi, odreja ukrepe in
dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog
iz pristojnosti redarstva. Z odredbo se zahteva, da mora kdo kaj storiti
ali opustiti zaradi zagotovitve teh nalog.
Delno je mogoče pooblastilo izrekanja ustne odredbe primerjati s
pooblastilom „ukazovanja“, ki ga imajo policisti na podlagi določb 39.
člena ZNPPol, ki določa, da z ukazom policisti dajejo posameznikom,
državnim organom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom
posameznikom, organom, organizacijam in skupnostim navodila in zahteve
za ukrepe in dejavnosti, ki jih mora kdo storiti ali opustiti, da bi se
zavarovalo življenje ljudi, varovalo premoženje pred uničenjem,
poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivega ravnanja,
zagotovila varnost prometa, preprečili neredi, nemiri in druge podobne
kršitve javnega reda ali odvrnile škodljive posledice naravnih in drugih
nesreč, v skladu z odločitvami organov, pristojnih za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami.
Ustno odredbo kot pooblastilo uporabi redar v tistih primerih, ko mora
od koga zahtevati, da ta nekaj stori ali opusti in je to nujno potrebno,
da lahko redar uspešno opravi nalogo iz svoje pristojnosti in s tem
poskrbi za javno varnost in javni red na območju občine.
12.4 Ugotavljanje istovetnosti
ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo
ugotavljanja istovetnosti. Ugotavljanje istovetnosti je ukrep, dejanje
oziroma opravilo, s katerim se ugotavlja, ali je določena oseba resnično
tista, za katero se izkazuje ali za katero se misli, da je. To opravilo
je v policiji znano kot legitimiranje, to pa je uradno dejanje, s
katerim policisti, smiselno pa tudi redarji, ugotavljajo istovetnost in
osebne podatke svojih oseb v postopku.
Podrobneje je pooblastilo za ugotavljanje istovetnosti opredeljeno v 12.
členu ZORed, ki določa, da redar ugotavlja istovetnost osebe, ki s
svojim obnašanjem in ravnanjem na določenem kraju ali ob določenem času
vzbuja sum, da bo ogrozila varnost ljudi ali premoženja, izvršuje ali je
izvršila prekršek ali kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni
dolžnosti.
Istovetnost oseb se ugotavlja na podlagi vpogleda v osebno izkaznico ali
drugo veljavno listino, ki je opremljena s fotografijo in ki jo je izdal
državni organ. Istovetnost je mogoče ugotavljati tudi na podlagi tuje
potne listine ali druge javne listine, ki je opremljena s fotografijo,
na podlagi katere je mogoče ugotoviti istovetnost ali na podlagi drugih
dokumentov, ki vsebujejo podatke o osebi, ali ob pomoči drugih, ki osebo
poznajo.
Osebo, katere istovetnost ugotavlja, je redar dolžan seznaniti z razlogi
za ugotavljanje istovetnosti. Če redar ne more ugotoviti istovetnosti
osebe, jo zadrži in obvesti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje
identifikacijskega postopka.
Redar lahko pri opravljanju nalog zagotavljanja varnega in neoviranega
cestnega prometa zahteva od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje
in prometno dovoljenje, od drugega udeleženca cestnega prometa pa
listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost. Udeleženec cestnega
prometa mora izročiti redarju zahtevano listino na vpogled.
12.5 Varnostni pregled osebe
ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo
izvajanja varnostnega pregleda osebe. Drugi odstavek istega člena
določa, da se za izvajanje pooblastil varnostnega pregleda, uporabljajo
določbe ZNPPol in podzakonskih predpisov, ki urejajo načela in način
uporabe istovrstnih pooblastil policistov.
Ob upoštevanju navedenega, morajo redarji pri izvajanju pooblastila
„varnostni pregled“, poznati vsebino enakega pooblastila iz ZNPPol, ki v
51. členu določa, da smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog
opraviti varnostni pregled osebe, če je glede na okoliščine mogoče
pričakovati njen napad ali samopoškodbo. Pod istimi pogoji lahko
opravijo varnostni pregled tudi redarji. Iz navedenega torej izhaja, da
lahko pooblastilo varnostnega pregleda uporabijo zgolj in samo iz
varnostnih razlogov.
Varnostni pregled obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega
sredstva, pri čemer policisti (beri: redarji) ugotavljajo, ali je oseba
oborožena in ali ima pri sebi oziroma s sabo druge nevarne predmete ali
snovi. Pri varnostnem pregledu osebe policisti z rokami pretipajo njena
oblačila, rokavice, pokrivalo in lase ter pregledajo obutev. Varnostni
pregled osebe ne obsega telesnega pregleda niti osebne preiskave. Pri
varnostnem pregledu stvari policisti pregledajo predmete, ki jih ima
oseba pri sebi in bi lahko bilo v njih skrito orožje ali drugi nevarni
predmeti ali snovi.
Policisti lahko opravijo varnostni pregled prevoznega sredstva, ki je v
neposredni bližini in dostopen osebi, ki jo varnostno pregledujejo,
pregledajo njegovo notranjost, prtljažnik in druge prostore za prtljago
ali opremo vozila. Pri tem ne smejo pregledovati skritih delov vozila.
Pred namestitvijo osebe v prostor za pridržanje policisti opravijo
podrobnejši varnostni pregled osebe. Pri tem podrobneje pretipajo in
pregledajo predvsem notranjost obuval, žepe, notranje dele in prikrita
mesta oblačil ali pokrival, ki jih ni mogoče pregledati z otipom, vanje
pa je mogoče skriti manjše nevarne predmete ali snovi. Če je potrebno,
smejo zahtevati, da oseba posamezna vrhnja oblačila sleče, da jih
podrobneje pregledajo. Pri tem policisti podrobno pregledajo tudi
vsebino stvari, ki jih ima oseba pri sebi oziroma s sabo. Varnostni
pregled osebe mora opraviti oseba istega spola, razen če varnostnega
pregleda ni mogoče odložiti. Pri varnostnem pregledu smejo policisti
uporabljati tehnična sredstva ali službenega psa za iskanje eksplozivnih
in drugih nevarnih sredstev ali snovi. Če policisti pri varnostnem
pregledu otipajo oziroma odkrijejo orožje, nevaren predmet ali snov, to
ne glede na mesto najdbe odvzamejo, osebi pa vrnejo po koncu
policijskega postopka, razen če ne najdejo predmeta, ki mora biti
zasežen po zakonu, ki ureja kazenski postopek, zakonu, ki ureja postopek
o prekrških, ali po drugem zakonu. V takih primerih policisti po
varnostnem pregledu nadaljujejo postopek po teh predpisih.
Pri tem je potrebno opozoriti, da varnostni pregled po ZNPPol obsega
pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer se
ugotavlja, ali je ta oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s seboj
druge nevarne predmete.
Podrobneje je način izvedbe pooblastila varnostnega pregleda določen s
podzakonskim predpisom, ki ga predpiše minister pristojen za notranje
zadeve, po pridobitvi predhodnega mnenja Varuha človekovih pravic.
12.6 Zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja
ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo
zadržanja storilca na kraju prekrška ali kaznivega dejanja. V 13. členu
ZORed pa je določeno, da sme redar na kraju dogodka zadržati storilca
prekrška in osebo, zaloteno pri kaznivem dejanju, katerega storilec se
preganja po uradni dolžnosti ali na predlog. Zadržanje sme trajati do
prihoda policistov, vendar najdalj eno uro.
Ukrep je podoben policijskemu ukrepu omejitve gibanja na določenem
prostoru, ki pomeni prepoved zapustitve določenega prostora oziroma
območja do prihoda policije. Tudi s tem ukrepom se posega v človekove
pravice in temeljne svoboščine kot smo omenili pri drugih ukrepih. Ukrep
zadržanja oseb do prihoda policije lahko izvršijo redarji proti storilcu
prekrška in proti osebi, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju,
katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog
oškodovanca, do prihoda policije. Takšna dikcija je povzeta po Zakonu o
kazenskem postopku, ki določa, da tistemu, ki je zasačen pri kaznivem
dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, sme vsakdo
vzeti prostost, s tem, da ga mora takoj izročiti preiskovalnemu sodniku
oziroma policiji.
Po ZORed sme redar zadržati do prihoda policije le tistega, ki ga zaloti
pri storitvi prekrška ali pri izvrševanju kaznivega dejanja, katerega
storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca.
Takšno zadržanje sme glede na 13. člen ZORed trajati najdalj eno uro. S
tem zakonodajalec ne zavezuje le redarja, temveč tudi policijo, da le-ta
storilca tudi prevzame čim prej. Zalotitev redarja pomeni tudi
zasledovanje osebe, če ta ob zalotitvi pobegne s kraja, kjer je bila
zalotena, do kraja, na katerem ji redar pobeg onemogoči in jo od tega
trenutka dalje zadrži do prihoda policije.
V vseh drugih primerih, ko storilec izvrši kaznivo dejanje oziroma
kaznivo ravnanje ali kako drugače ogroža varnost ljudi ali premoženja,
sme redar ukrepati v skladu z zakonom in uporabiti druge ukrepe, ki jih
ima na voljo, seveda le v skladu z zakonom in če so izpolnjeni vsi
pogoji.
Ob zadržanju osebe do prihoda policije mora redar ugotoviti njeno
istovetnost in pridobiti podatke o zadržani osebi, in sicer:
– osebno ime, rojstne podatke, naslov stalnega ali začasnega
prebivališča zadržane osebe,
– razlog zadržanja,
– čas in kraj zadržanja,
– čas obveščanja policije in čas predaje zadržane osebe policiji,
– morebitne telesne poškodbe in uporabo sredstev za vklepanje.
Če so podani razlogi, zaradi katerih redar ne more ugotoviti
istovetnosti osebe ali bi bilo nevarno, da na kraju zadržanja ugotavlja
istovetnost zadržane osebe, sme redar z ugotavljanjem istovetnosti in
pridobivanjem zgoraj navedenih podatkov počakati do prihoda policije.
Pri izvajanju tega pooblastila je potrebno omeniti, da je s pooblastilom
zadržanja storilca prekrška in kaznivega dejanja neposredno povezano
pooblastilo izrekanja ustne odredbe. Da bi se zagotovila jasna
opredelitev med posameznimi dejanji oziroma fazami izvajanja postopka
redarja je nujno, da se ga poveže s pooblastilom izdajanja ustne
odredbe, s katero se storilcu jasno pove oziroma odredili zadržanje. Od
izrečene odredbe dalje pa teče tudi enourni rok, ki ga ima redar na
voljo za izvajanje pooblastila zadržanja.
Zakon o kazenskem postopku določa v 160. členu, da sme tistemu, ki je
zasačen pri kaznivem dejanju, za katero se storilec preganja po uradni
dolžnosti, vsakdo vzeti prostost. Osebo, ki ji je bila na tej osnovi
vzeta prostost se mora takoj izročiti preiskovalnemu sodniku ali
policiji, če tega ni mogoče storiti, pa je potrebno o tem takoj
obvestiti nekoga od teh organov.
12.7 Zaseg predmetov in ravnanje z zaseženimi predmeti
ZORed določa, da imajo redarji pooblastilo za zaseg predmetov, pri tem
pa morajo uporabljati določbe ZNPPol in podzakonske predpise, ki urejajo
načela in način uporabe istovrstnega pooblastila policistov. ZNPPol
določa v 46. členu, da smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog
zaseči predmete, primerne za napad ali samopoškodbo ter tudi predmete, s
katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali
premoženja.
Policisti (beri: redarji) predmet zasežejo tako, da ne povzročijo
nepotrebne škode. Za zasežene predmete izdajo osebi potrdilo o zasegu.
Do izdaje potrdila mora biti predmet pod vidnim nadzorom osebe, ki ji je
bil predmet zasežen, ali v zapečatenem ovoju.
Predmete morajo policisti izročiti pristojnemu organu, pri katerem
poteka nadaljnji postopek. Če zoper osebo, ki so ji bili predmeti
zaseženi, ni bil uveden postopek pred pristojnim organom, morajo
predmete osebi vrniti, razen če gre za nevarne predmete ali predmete, ki
jih je po zakonu treba odvzeti.
Nevaren predmet ali predmet, ki ga je bilo po zakonu treba odvzeti in ki
ni bil vrnjen osebi, morajo policisti komisijsko uničiti ali odstopiti
subjektu, ki je pristojen za njegovo uničenje, ter o tem napisati
zapisnik. O uničenju policisti obvestijo osebo, ki ji je bil predmet
zasežen.
Podrobneje je način izvedbe pooblastila zasega predmetov določen s
podzakonskim predpisom, ki ga predpiše minister po pridobitvi
predhodnega mnenja Varuha človekovih pravic.
ZP-1 določa, da se smejo odvzeti predmeti, ki so bili uporabljeni ali
namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s prekrškom, če so storilčeva
last, ali če z njimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec prekrška.
Predmeti se smejo vzeti tudi, če niso storilčeva last, ali z njimi ne
razpolaga pravna oseba, ki je storila prekršek, če to terjajo splošna
varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in
ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v
drugih primerih, ki jih določa zakon. S tem pa ni prizadeta pravica
drugih, terjati odškodnino od storilca.
Tudi z zakonom, ki določa prekršek, se sme določiti odvzem predmetov.
Pri odvzemu predmetov po navedenih zakonih morajo biti redarji še
posebej pozorni na to, kakšni pogoji so določeni za odvzem. Bistveno je,
kaj je določeno. Ali se morajo, ali se lahko, odvzamejo oziroma
zasežejo.
ZJRM-1 določa, da lahko redar zaseže brez odločbe pristojnega organa
acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje, če je pri njihovi
uporabi prišlo do vznemirjenja ali občutka ogroženosti ljudi. ZPrCP
določa, da lahko redar odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto.
Opozoriti je potrebno, da tudi občinski predpisi določajo prekrške, za
katere je lahko predpisan tudi ukrep oziroma pooblastilo odvzema
predmetov. |
13 NAČIN UPORABE PRISILNIH SREDSTEV |
13.1 Splošno o načinu uporabe prisilnih
sredstev
ZORed v prvem odstavku 10. člena določa, da ima redar pri opravljanju
nalog pravico in dolžnost uporabiti tudi prisilna sredstva. Drugi
odstavek istega člena pa določa, da se za uporabo prisilnih sredstev
uporabljajo določbe zakona in podzakonski predpisi, ki urejajo načela in
način uporabe istovrstnih pooblastil policistov, če Zakon o občinskem
redarstvu ne določa drugače. V nadaljevanju pa navedeni zakon določa, da
sme redar uporabiti sledeča prisilna sredstva:
– fizično silo,
– sredstva za vklepanje in vezanje ter
– plinski razpršilec.
Fizično silo in plinski razpršilec sme redar uporabiti samo v primeru,
če drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti istočasnega
protipravnega napada, sredstva za vklepanje in vezanje pa zoper osebo,
ki jo sme v skladu z Zakonom o občinskem redarstvom zadržati, če se
upira zadržanju ali želi pobegniti.
13.2 Uporaba fizične oziroma telesne sile
Fizična sila je, glede na ZORed, skrajni ukrep redarja, ki ga lahko
uporabi le, če drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti
istočasnega protipravnega napada. Kot je razvidno, je pogoj za uporabo
fizične sile zelo natančno opredeljen, zakon pa ne opredeljuje kaj sodi
v okvir uporabe fizične sile. To opredeljuje ZNPPol, ki določa, da smejo
policisti (beri: redarji) uporabiti telesno silo, če ne morejo drugače
obvladati upiranja osebe, odvrniti napada ali preprečiti samopoškodbe
osebe. Za uporabo telesne sile se šteje neposredna uporaba sile
policistov s strokovnimi prijemi, udarci in meti, strokovni pritiski,
individualna ali skupinska uporaba telesne sile za potiskanje,
odrivanje, prenašanje ali razdvajanje oseb. Za uporabo telesne sile se
šteje tudi, če policisti pri individualni ali skupinski uporabi telesne
sile uporabijo ščit za potiskanje, odrivanje ali razdvajanje oseb ali
palico za izvedbo strokovnih prijemov, pritiskov, potiskanje, odrivanje,
prenašanje ali razdvajanje oseb. Za obvladovanje pasivnega upiranja
policisti uporabijo udarce in mete le, če ugotovijo, da s strokovnimi
prijemi ali z uporabo telesne sile iz drugega odstavka tega člena ne
bodo dosegli namena uporabe.
Glede na navedeno in določilo 10. člena ZORed, da se za uporabo
prisilnih sredstev uporabijo določbe zakona in podzakonski predpisi, ki
urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov, se za
uporabo fizične oziroma telesne sile štejejo strokovnimi prijemi, udarci
in meti. Za uporabo telesne sile se štejejo tudi strokovni pritiski,
individualna ali skupinska uporaba telesne sile za potiskanje,
odrivanje, prenašanje ali razdvajanje oseb. Za uporabo telesne sile se
šteje tudi, če policisti pri individualni ali skupinski uporabi telesne
sile uporabijo ščit za potiskanje, odrivanje ali razdvajanje oseb ali
palico za izvedbo strokovnih prijemov, pritiskov, potiskanje, odrivanje,
prenašanje ali razdvajanje oseb. Za obvladovanje pasivnega upiranja
policisti uporabijo udarce in mete le, če ugotovijo, da s strokovnimi
prijemi ali z uporabo telesne sile ne bodo dosegli namena uporabe.
Pri fizični sili je potrebno poudariti, da se sme fizična sila uporabiti
samo strokovno. To seveda pomeni, da morajo biti redarji za to ustrezno
usposobljeni in izurjeni. O uporabi fizične sile zato ni mogoče govoriti
pri nestrokovnih udarcih, klofutah, brcah in podobnem. Dejstvo je, da
zakonodajalec uvršča redarje med tiste osebe, ki smejo pri opravljanju
svojih nalog uporabiti tudi silo, torej fizično silo. To je dopustno le
nekaterim, ki jih mora zakon vselej izrecno določiti, kar pomeni, da se
tisti, proti kateremu redar uporabi fizično silo, zoper to silo ne sme
upreti oziroma upirati. Torej se nima pravice sklicevati na silobran, da
se brani, da odvrača protipravni napad, ker fizična sila, ki jo uporabi
redar, ni protipravni napad, ni protipravno dejanje, temveč pravno
oziroma zakonito dejanje oziroma ravnanje redarja.
Redar ima torej pravico, da uporabi fizično silo z namenom, da zagotovi
izvršitev svoje naloge oziroma ukrepa, ki ga je dolžan izvršiti. Pri tem
gre v prvi vrsti za uporabo fizične sile, ki jo poznamo kot prisilno
sredstvo, ki ga sme uporabiti policist. Ob dosledni uporabi pravil, ki
veljajo za policiste, bi to pomenilo, da morajo tudi redarji najprej
uporabiti strokovne prijeme, nato strokovne mete in strokovne udarce. To
za redarja pomeni, da mora, če je glede na okoliščine dopustno uporabiti
različne oblike fizične sile, uporabiti najprej strokovni prijem in
šele, ko ugotovi, da s strokovnimi prijemi ne bo dosegel zakonitega
namena, lahko uporabi strokovne udarce in mete. To seveda velja samo
takrat, ko redar uporabi fizično silo zato, da odvrne od sebe ali koga
drugega istočasni protipravni napad.
Pred uporabo fizične sile mora redar skrbno in preudarno oceniti
okoliščine in razloge za njeno uporabo ter opozoriti osebo, da se z
upoštevanjem njegovih zahtev izogne posledicam. Tako bo v konkretnem
primeru redar izrekel opozorilo na primer na naslednji način: zahtevam,
da prenehate s kršitvijo javnega reda in miru, ali zahtevam, da
prenehate groziti, ali zahtevam, da prenehate z napadom.
Redar je dolžan uporabljati fizično silo tudi tako, da z najmanjšimi
posledicami doseže zakoniti namen, z uporabo pa mora prenehati takoj, ko
prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila fizična sila uporabljena, ali
ob ugotovitvi, da zakonitega namena na ta način ni mogoče uresničiti. Če
redar pri uporabi fizične sile osebe telesno poškoduje, je dolžan
poskrbeti, da takšna oseba čim prej dobi medicinsko pomoč, o tem pa mora
obvestiti vodjo MOR in ravnati v skladu s 16. členom ZORed.
13.3 Sredstva za vklepanje in vezanje
Sredstva za vklepanje in vezanje lahko redar v skladu z drugim odstavkom
14. člena ZORed uporabi zoper osebo, ki jo sme v skladu tem zakonom
zadržati, če se upira zadržanju ali želi pobegniti. Namen teh sredstev
je, da se osebi oziroma kršitelju onemogoči ali omeji gibanje, prepreči
beg, upiranje in napad ali samopoškodovanje. Uporaba sredstev za
vklepanje in vezanje se uvršča med milejša prisilna sredstva, vendar se
z njimi še vedno posega v osebno svobodo, dostojanstvo in integriteto
osebe, proti kateri se uporablja tovrstna prisilna sredstva. Slednje
redarja zavezuje, da uporablja sredstva za vklepanje in vezanje zakonito
ter strokovno. Ta ukrep je časovno omejen do prihoda policije in na
omejitev, da ne sme trajati več kot eno uro.
Med sredstva za vklepanje in vezanje lahko pri policistih štejemo
lisice, plastično zatego, vrvico in druga primerna sredstva. Uporaba
drugih primernih sredstev za vezanje je načeloma dovoljena samo, če
policist nima pri sebi katerega od naštetih sredstev za vklepanje in
vezanje. Druga sredstva, primerna za vezanje, so lahko hlačni ali drugi
pas, kravata, primerne čvrste in raztegljive nogavice, čvrste in močne
vezalke, gumijasti trak ali lepilni trak in temu primerna sredstva. Pri
uporabi vseh sredstev za vklepanje in vezanje velja osnovno načelo, da
je potrebno, kolikor je le mogoče, spoštovati človekovo dostojanstvo.
Redar mora paziti na to, da osebam, ki jih vklene ali zveže, ne
prizadene nepotrebnih poškodb, predvsem pa mora paziti na to, da ne
zaustavlja pretoka (cirkulacije) krvi na okončinah, kjer izvaja
vklepanje oziroma »vezanje«. O uporabi sredstev za vklepanje mora redar
ustrezne podatke o tem vnesti v poročilo o uporabi sredstev za vklepanje
ali vezanje in ga predložiti vodji MIR.
13.4 Plinski razpršilec
Ob upoštevanju določb 10. člena ZORed, ki določa uporabo »plinskega
razpršilca« kot uporabo prisilnega sredstva, je potrebno poznati tudi
določbe ZNPPol, ki v zvezi navedenega prisilnega sredstva določajo, da
lahko plinski razpršilec policist uporabi, če ne more drugače obvladati
upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti javni red, ali
upiranja osebe, ki jo je treba prijeti, privesti ali ji odvzeti
prostost, kot tudi, če mora odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih
varuje, ali napad na sebe ali koga drugega.
Za redarja pa ZORed v 14. členu določa, da lahko plinski razpršilec
uporabi samo v primeru, če drugače ne more od sebe ali koga drugega
odvrniti istočasnega protipravnega napada.
Kaj se šteje za uporabo plinskega razpršilca podrobneje določa
podzakonski predpis, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje
zadeve.
Način uporabe plinskega razpršilca je določen z navodili proizvajalca,
ki poleg načina uporabe predpisuje tudi mere varnosti, nudenje prve
pomoči in rok trajanja ter način razgradnje plinskega sredstva. Obstaja
več vrst plinskih razpršilcev, zato se mora redar pred njihovo uporabo
prepričati na kakšni osnovi deluje, saj je delovanje plinskega
razpršilca na poprovi osnovi popolnoma drugačno od plinskega razpršilca,
ki deluje na osnovi solzilnega plina (npr. CS). V nadaljevanju je
predstavljena uporaba plinskega razpršilca, ki deluje na osnovi organske
oljnate smole iz kajenske in drugih vrst pekoče paprike (t.i. pepper
spray). Plinski razpršilec povzroča vnetje, solzenje, takojšnje otekanje
oči in sluznice v dihalnih poteh. Zaradi navedenih efektov bo kršilec
oziroma storilec prisiljen opustiti napad, ki ga je pred tem izvajal. Po
uporabi razpršilca oziroma takoj, ko okoliščine to dopuščajo, mora redar
osebo odstraniti z nevarnega območja (prostora) in mu nuditi prvo pomoč.
Učinke uporabe plinskega razpršilca se najučinkovitejše odpravi s
sprejem za dekontaminacijo, če pa tega redar nima, je osebi potrebno
sprati obraz in oči s hladno vodo. Učinek plinskega razpršilca preneha
delovati po približno 30 minutah, kolikor se oči spira z vodo. Oči se
izpira izključno s čisto vodo.
13.5 Obveščanje o zadržanju in uporabi prisilnih sredstev
O izvedbi pooblastila zadržanja osebe in uporabi prisilnih sredstev mora
redar napisati poročilo in ga predložiti v pregled vodji MIR oziroma
svojemu nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti. Na podlagi izkušenj,
ki jih ima policija pri pisanju tovrstnih poročil je smiselno, da
poročilo redarja o zadržanju in uporabi fizične sile vsebuje predvsem
sledeče:
– datum, čas in kraj uporabe prisilnega sredstva oziroma odreditve
zadržanja,
– vrsto uporabljenega prisilnega sredstva,
– podatke o osebi proti kateri je bilo sredstvo uporabljeno,
– pooblastilo, ki ga je izvajal pred uporabo prisilnega sredstva oziroma
zadržanja,
– vzrok in način uporabe prisilnega sredstva oziroma zadržanja,
– posledice uporabe prisilnega sredstva in
– druge okoliščine, ki so pomembne za oceno zakonitosti in strokovnosti
uporabe prisilnega sredstva oziroma zadržanja.
V primeru, da je oseba zoper katero je redar uporabil prisilno sredstvo,
v postopku telesno poškodovana, ji mora redar nuditi nujno pomoč in ji v
najkrajšem možnem času zagotoviti ustrezno medicinsko pomoč. V primeru,
da je osebi med postopkom povzročena telesna poškodba ali smrt, je vodja
MIR dolžan nemudoma oziroma takoj obvestiti župana Občine Rogaška
Slatina in župana občine, na katerega območju je bila povzročena telesna
poškodba ali smrt (Rogatec oziroma Podčetrtek).
V obvestilu županu mora vodja MIR navesti podatke o osebi, razlogu, času
in kraju zadržanja, uporabi prisilnega sredstva, vrste uporabljenega
prisilnega sredstva ter podatke o drugih okoliščinah in dejstvih, ki so
pomembna za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja redarja MIR.
13.6 Ocenjevanje uporabe prisilnih sredstev
Na podlagi poročila vodja MIR ocenjuje zakonitost in strokovnost
ravnanja redarja. V primeru ugotovitve kršitve je dolžan sprožiti
postopek za ugotavljanje odgovornosti. V primeru da je uporaba prisilnih
sredstev imela za posledico telesno poškodbo ali smrt, ali je bilo
prisilno sredstvo uporabljeno proti več kot trem osebam, oceno ravnanja
redarja opravi komisija, ki jo imenuje župan Občine Rogaška Slatina.
Župan mora imenovati neodvisno, največ petčlansko komisijo, za oceno
zakonitosti in strokovnosti ravnanj MIR. V komisiji morajo biti direktor
občinske uprave, predstavnik policije in predstavniki nevladnih
organizacij, zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in
svoboščin.
Navedena komisija obravnava tudi pritožbe zoper delo MIR, lahko pa
obravnava tudi druge primere uporabe prisilnih sredstev v postopkih MIR,
kadar oceni, da je to potrebno. Komisija lahko k sodelovanju povabi tudi
druge strokovnjake, če oceni, da je takšno sodelovanje potrebno in
pomembno za odločitev v konkretnem primeru.
13.7 Odločanje o pritožbah zoper postopek redarja MIR
Posameznik, ki meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja
redarja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh
pritoži županu Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec oziroma Občine
Podčetrtek. Glede na ZORed mora župan takšno pritožbo proučiti in o
ugotovitvah in ukrepih v 30 dneh pisno obvestiti tistega, ki je podal
pritožbo. Župana občine Rogatec ali Podčetrtek pa morata o ugotovitvah
in ukrepih obvestiti tudi župana Občine Rogaška Slatina, kot župana
sedežne občine MIR.
13.8 Disciplinska in druga odgovornost redarjev
Pri svojem delu so redarji dolžni ravnati zakonito, strokovno ter v
skladu z ZORed ter drugimi predpisi, ki urejajo njihovo delovno področje
ter njihove pravice in dolžnosti oziroma pooblastila. V primeru
nezakonitega dela in nestrokovnega dela lahko redarja ob disciplinski
odgovornosti doleti tudi odškodninska oziroma materialna odgovornost in
kazenska odgovornost, katera se ugotavlja v skladu s predpisi, ki
urejajo to področje.
O disciplinskih kršitvah oziroma o disciplinski odgovornosti redarjev pa
se odloča v disciplinskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja položaj
javnih uslužbencev. |
14 SISTEM DELA REDARJA MIR |
14.1 Razpored in odprava na delo
Delo redarja MIR se načrtuje z mesečnim in tedenskim razporedom dela. V
slednjem se konkretizira posamezne naloge redarja in območje njihovega
delovanja.
Redar MIR ima pred nastopom službe odpravo na delo, in sicer se na
odpravi določi oziroma konkretizira naloge, ki jih mora opraviti
določenega dne. Prav tako se redarju določijo območja nadzora in se ga
seznani s posebnostmi na njih. Območja nadzora so lahko razdeljena na
cone, ki zajemajo posamezne sklope ulic ali zaokrožena območja.
Način dela redarja je tudi intervencijski, kar pomeni, da reagira na
podlagi obvestil občanov in pristojnih organov in služb, kjer gre
predvsem za izvajanje konkretnih pooblastil, ki jih ima redar. Seveda pa
redarji izvajajo svoje naloge na podlagi delovnih nalog in lastne
zaznave kršitev za katere so pristojni. Prav slednje pa se največkrat
nanaša na izdajanje obvestil o prekršku.
14.2 Naloge v zvezi s prekrškovnim postopkom
Naloge v zvezi s prekrškovnim postopkom so vodenje in odločanje v
prekrškovnem postopku (odločbe, sklepi, pozivi ipd.) in vodenje
predpisanih evidenc o izrečenih ukrepih v zvezi s prekrškovnim
postopkom. |
15 SODELOVANJE MIR S POLICIJSKO
POSTAJO ROGAŠKA SLATINA IN POLICIJSKO POSTAJO ŠMARJE PRI JELŠAH |
MIR že po naravi dela ter glede na svoja
pooblastila in obseg nalog sodeluje s PP Rogaška Slatina, ki deluje na
območju Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec, PP Šmarje pri Jelšah,
ki deluje na območju Občine Podčetrtek ter s Postajo mejne policije
Rogatec. To sodelovanje je nujno potrebno zaradi celovitega
zagotavljanja varnosti na območju občin.
Prav zaradi tega je skrb za varnost in kakovost življenja ter dela
občanov in skrb za dvig stopnje varnosti javnega prostora v občinah tako
pomembna, da je na področju zagotavljanja varnosti nujno potrebno
usklajeno delovanje vseh varnostnih subjektov, ki v občinah skrbijo za
javno varnost in javni red. V ta namen je priloga Skupnega občinskega
programa varnosti Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec in Občine
Podčetrtek tudi pisni dogovor med Občino Rogaška Slatina, Občino
Rogatec, Občino Podčetrtek in PP Rogaška Slatina ter PP Šmarje pri
Jelšah.
Sodelovanje s PP Rogaška Slatina, ki deluje na območju Občine Rogaška
Slatina in Občine Rogatec, sodelovanje s PP Šmarje pri Jelšah, ki deluje
na območju Občine Podčetrtek, ter sodelovanje s policisti na terenu je
opredeljeno v 11. poglavju tega SOPV, v katerem so naloge redarja MIR
opredeljene glede na vrsto in obseg nalog. Pri tem je sodelovanje s PP
Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah (policisti) opredeljeno zelo
konkretno po posameznih vsebinskih področjih, in sicer za:
– naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v naseljih,
– naloge na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh,
rekreacijskih in drugih javnih površinah,
– naloge zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter zgradb in drugih
objektov naravne in kulturne dediščine,
– naloge vzdrževanja javnega reda in miru,
– naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih
ravnanj,
– naloge na področju varstva okolja in
– za druge naloge MIR.
V navedenem poglavju je sodelovanje opredeljeno tudi prostorsko (v
naseljih, javnih poteh, zgradbah in objektih naravne in kulturne
dediščine …) in časovno (prazniki, vnaprej planirane velike prireditve,
ob planiranih akcijah s policijo …). Časovno in prostorsko sodelovanje
pa se planira tudi sprotno, glede na varnostne potrebe, izhajajoče iz
konkretnih varnostnih razmer v posamezni občini. |
16 SODELOVANJE MIR Z OBČINSKIMI
REDARSTVI IN OBČINSKIMI REDARJI SOSEDNJIH OBČIN |
ZORed in drugi predpisi, ki redarstvom ter
redarjem določajo pravice in dolžnosti oziroma pooblastila ter jim
nalagajo določene obveznosti temeljijo na predpostavki, da je
zagotavljanje javne varnosti in javnega reda na območju občine, ne le
skrb redarstva in drugih organov in služb občine, temveč tudi države s
svojimi organi in službami.
Iz tega razloga je zakon zelo jasen glede razmejevanja pristojnosti med
redarstvi in drugimi državnimi in lokalnimi organi ter službami, ki v
okviru svojih pristojnosti izvajajo varnostne naloge. Zato so tudi v
Skupnem občinskem programu varnosti zajeti določeni dogovori o
sodelovanju med navedenimi organi.
Zelo pomembno pa je sodelovanje MIR z občinskimi redarstvi in občinskimi
redarji sosednjih občin. To sodelovanje je izredno pomembno pri
zagotavljanju javne varnosti in javnega reda, saj ogrožanje varnosti
ljudi in premoženja, varnosti cestnega prometa, varnosti javnega reda in
miru ter varnosti drugih vrednot, ne pozna državnih meja, kaj šele
občinskih meja.
Zato je zelo pomembno, da sosednje občine ter občine Rogaška Slatina,
Rogatec in Podčetrtek samostojno in preko MIR vzpostavijo takšno
sodelovanje med občinami in redarstvi, ki zagotavlja uspešno
zoperstavljanje vsem oblikam ogrožanja javne varnosti in javnega reda na
tem širšem območju in na mejnih območjih občin. To sodelovanje mora
temeljiti predvsem na:
– medsebojnem obveščanju o vseh varnostno zanimivih informacijah, ki so
iz varnostnega vidika pomembne za posamezne občine,
– medsebojni izmenjavi podatkov, ki so pomembni za javno varnost in
javni red v posamezni občini,
– medsebojnih delovnih srečanjih in sestankih, kjer se lahko oblikuje
skupna varnostna politika pri zagotavljanju varnosti na mejnih območjih
in področjih, ki so skupnega pomena,
– skupnih varnostnih akcijah, intervencijah in medsebojnem sodelovanju
pri obravnavi konkretnih varnostnih problemov in
– drugih oblikah sodelovanja in konkretnem operativnem delu.
Ne glede na navedeno bo MIR sprejelo pisni dogovor o sodelovanju z
občinskimi redarstvi sosednjih občin. Pisni dogovor je priloga Skupnemu
občinskemu programu varnosti. |
17 POVEZANOST MIR Z DEŽURNO SLUŽBO
POLICIJSKE POSTAJE ROGAŠKA SLATINA, POLICIJSKE POSTAJE ŠMARJE PRI JELŠAH
IN REGIJSKIM CENTROM ZA OBVEŠČANJE |
V skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami so pristojni organi občin na področju zaščite,
reševanja in pomoči, župani občin in poveljniki civilne zaščite v
občinah.
Veljavni način obveščanja navedenih organov ob naravnih in drugih
nesrečah je tak, da tisti, ki obvešča, pokliče regijski center za
obveščanje (112). Ta nato po seznamu odgovornih oseb občine za
obveščanje ob naravnih in drugih nesrečah obvesti pristojne v občini –
po prioritetnem vrstnem redu do prvega, s katerim vzpostavi kontakt. Ta
naprej obvesti druge pristojne organe občine, vključno s Skupnim organom
občinske uprave za Civilno zaščito in požarno varnost in MIR. S tem se
šteje, da so pristojni organi občine obveščeni v skladu z Zakonom o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Skupni organ občinske
uprave za Civilno zaščito in požarno varnost v nadaljevanju izvede
aktivnosti v skladu s svojimi pristojnostmi in po presoji obvešča
poveljnika civilne zaščite občine, župana občine in vodjo MIR.
Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo občine je praviloma
potrebno obvestiti o vseh požarih in drugih nesrečah, pri katerih:
– je potrebno posredovanje treh ali več enot javnih gasilskih služb,
– je ali bi utegnil biti potreben umik ljudi iz objekta,
– je prišlo do poškodbe pripadnika katerekoli reševalne službe,
– je potrebna evakuacija in namestitev ljudi,
– je potrebno zagotavljati osnovne življenjske pogoje,
– je potrebno alarmiranje ogroženih ljudi ali je to bilo izvedeno,
– je požar v javnih objektih (vzgoja, izobraževanje, zdravstvo, uprava,
objekti z velikim številom ljudi),
– v drugih primerih po oceni Republiškega centra za obveščanje.
V primeru dvoma, ali je Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo
občine potrebno obvestiti ali ne, se obveščanje izvede. S tem, ko je
obvestilo predano Oddelku za zaščito, reševanje in civilno obrambo
občine se šteje, da je obveščen pristojni organ občine (župan, vodja MIR
itd.).
Način sodelovanja in obveščanja med PP Rogaška Slatina, PP Šmarje pri
Jelšah in MIR je določen v prilogi »Pisni dogovor med Občino Rogaška
Slatina, Občino Rogatec, Občino Podčetrtek ter Policijsko postajo
Rogaška Slatina in Policijsko postajo Šmarje pri Jelšah«. |
18 SODELOVANJE MIR V OBČINSKEM
SISTEMU ZAŠČITE IN REŠEVANJA |
Osnovno načelo sodelovanja vseh oddelkov in
služb v Občini Rogaška Slatina, Občini Rogatec in Občini Podčetrtek v
sistemu zaščite in reševanja je, da le-ti opravljajo enake naloge, kot
je to določeno z aktom o organizaciji in sistemizaciji. Iz tega izhaja,
da mora redar MIR v primeru naravnih in drugih nesreč skrbeti za javno
varnost in javni red, in sicer mora:
– vzpostavljati javni red in mir,
– zagotavljati varen in neoviran cestni promet,
– zagotoviti varovanje javnega premoženja in
– sodelovati pri zbiranju informacij o posledicah oziroma vzpostavljanju
ocene posledic nesreče, takoj po nesreči.
Posebno navodilo za ukrepanje občinskih redarjev MIR ob izrednih
dogodkih ne obstaja. Po nekaterih ocenah poseben akt ni potreben, ker se
aktivnosti odvijajo v okviru pristojnosti, ki jih določa Zakon o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami. Usklajevalno telo v sistemu zaščite
in reševanja pa je Štab civilne zaščite v občinah.
Posebno navodilo za ukrepanje redarja MIR ob izrednih dogodkih je
izdelano in je priloga SOPV. Prav tako je v prilogi tudi Protokol o
sodelovanju MIR v občinskem sistemu za zaščito in reševanje. |
19 NAČINI SODELOVANJA MIR IN
VARNOSTNIKOV ZASEBNO VARNOSTNIH DRUŽB |
Zasebno varovanje je varovanje ljudi in
premoženja, ki ga ne zagotavlja država in ga kot pridobitno gospodarsko
dejavnost opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki
posamezniki oziroma zasebno varnostne družbe, ki so registrirane za
opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja v skladu z Zakonom o zasebnem
varovanju (Uradni list RS, št. 17/11) in zakonom, ki ureja gospodarske
družbe.
Zasebno varovanje kot dejavnost se lahko opravlja v naslednjih oblikah:
– varovanje oseb,
– varovanje ljudi in premoženja,
– prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk,
– varovanje javnih zbiranj,
– varovanje prireditev v gostinskih lokalih
– upravljanje z varnostno-nadzornim centrom,
– načrtovanje sistemov tehničnega varovanja in
– izvajanje sistemov tehničnega varovanja.
Zgoraj naštete dejavnosti, ki so določene glede na osnovne storitve v
dejavnosti zasebnega varovanja in so primerljive s tujimi zakonodajami,
dejansko predstavljajo temeljne oblike zasebnega varovanja v Republiki
Sloveniji.
Zaradi narave svojega dela, predvsem interventnih patrulj varnostnikov
(prisotnost v okolju, kjer prihaja do deviantnih pojavov v dnevnem in
nočnem času ter ob dela prostih dneh, hitra mobilnost, kvalitetna in
stalna komunikacijska povezanost s svojim varnostno nadzornim centrom,
strokovna usposobljenost in sposobnost zaznavanja dogodkov, uporaba sile
itd.), lahko varnostniki tudi veliko prispevajo k večji varnosti v
občinah Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek. Ne da lahko, varnostniki
tudi v resnici s svojo prisotnostjo ob varovanju pomembnih objektov,
zgradb, gospodarskih družb in drugih organov in organizacij, pomembno
prispevajo k večji varnosti v občinah.
Seveda pa poteka sodelovanje predvsem na klasični način tako, da zasebni
varnostniki o zaznavah ogrožanj javne varnosti in javnega reda na
območju občin, pravočasno obveščajo MIR, po potrebi pa tudi PP Rogaška
Slatina in PP Šmarje pri Jelšah. Obveščanje o kršitvah oziroma o sumih
kršitev se bo največkrat nanašalo na kršitve, ki so v pristojnosti
redarjev.
Seveda lahko varnostniki ukrepajo tudi samostojno izven njihovega
varovanega območja v smislu »državljanske aretacije« – odvzem prostosti
pri zalotitvi oseb pri storitvi hujših kaznivih dejanj za katere se
storilec preganja po uradni dolžnosti – 160. člen Zakona o kazenskem
postopku.
Med MIR in zasebno varnostnimi družbami, ki delujejo na območju občin
Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek se sklene pisni dogovor o
medsebojnem sodelovanju, ki je priloga SOPV. |
20 STROKOVNA POMOČ MINISTRSTVA,
PRISTOJNEGA ZA NOTRANJE ZADEVE |
Strokovno pomoč pri pripravi in izvajanju
občinskega programa varnosti in tudi pri skupnem občinskem programu
varnosti daje v skladu z 8. členom Zakona o občinskem redarstvu
ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Strokovno pomoč pri pripravi in izvajanju Skupnega občinskega programa
varnosti za občine Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek daje
ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na naslednjih segmentih
priprave in izvajanja Skupnega občinskega programa varnosti:
– usmerjanje pri pripravi ocen varnostnih razmer oziroma ocen
ogroženosti in varnostnih tveganj ter oblikovanja varnostnih potreb
občin,
– usklajevanje občinskih odlokov z novimi zakoni,
– uporaba prisilnih sredstev,
– sodelovanje med občinskimi redarji in policisti,
– sodelovanje med občinskimi redarji in varnostniki,
– strokovna pomoč pri organiziranju usposabljanja občinskih redarjev,
– vključevanje v predavanja in vaje v okviru programa usposabljanja
vodij občinskih redarstev in občinskih redarjev,
– opozarjanje na napake in pomanjkljivosti,
– načini nadziranja medobčinskega redarstva.
Navedena strokovna pomoč se lahko realizira v obliki strokovnih
predavanj ter odgovorov na ustna vprašanja in v obliki strokovnih
pregledov občinskih oziroma skupnih občinskih programov varnosti.
Ob tem ZORed v 7. členu določa tudi uskladitev občinskih programov
varnosti in skupnih občinskih programov varnosti s predpisi,
programskimi dokumenti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in
policije na področju javne varnosti ter s potrebami varnosti v občini. V
drugem odstavku istega člena pa je določeno, da za uskladitev občinskih
programov ter za zagotovitev rednega medsebojnega sodelovanja
medobčinskega redarstva in policije, skrbijo župan in vodja
organizacijske enote policije, pristojne za območje občine. To pomeni,
da so za občine Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek za to področje
dejavnosti pristojni župani in komandirja obeh pristojnih policijskih
postaj.
V operativnem smislu to pomeni, da morata pri zagotavljanju javne
varnosti in javnega reda v občinah Rogaška Slatina, Rogatec in
Podčetrtek sodelovati MIR ter Policijska postaja Rogaška Slatina in
Policijska postaja Šmarje pri Jelšah. Zato mora biti med vsemi organi
vzpostavljena ustrezna komunikacija. Tako mora komunikacija potekati na:
– lokalnem nivoju:
– komunikacija znotraj MIR,
– komunikacija med MIR in občinskimi organi in službami,
– komunikacija med MIR in sosednjimi ter drugimi redarstvi,
– komunikacija med MIR in PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah,
– komunikacija med MIR in inšpekcijami,
– komunikacija med MIR in zasebno varnostnimi družbami in
– komunikacija med MIR in ostalimi službami (zaščita in reševanje,
gasilske službe …) in
– državnem nivoju:
– komunikacija med MIR in ministrstvi (ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno
politiko, ministrstvo, pristojno za promet).
Sodelovanje in komunikacija pomenita predvsem to, da redar MIR pri
opravljanju svojega dela z naštetimi službami izmenjuje strokovna
mnenja, stališča, predlaga izvedbo skupnih akcij na terenu, se odziva na
pobude za izvedbo akcij, analizira skupno varnostno problematiko in
drugo problematiko ter podobno. |
21 ADMINISTRACIJA IN VODENJE
EVIDENC |
V MIR administracija in pooblaščene uradne
osebe vodijo evidence, ki jih predpisuje zakonodaja. Evidence se vodijo
v elektronski obliki v informacijskem sistemu MIR, in sicer:
– evidence po Zakonu o občinskem redarstvu (po sprejemu SOPV) in
– evidence po Zakonu o prekrških (vpisniki). |
22 INFORMACIJSKI SISTEM MIR |
MIR uporablja pri svojem delovanju
informacijski sistem(5) za shranjevanje in obdelavo podatkov o
prekrških. V okviru svojega poslovanja ima dostop do naslednjih
sistemov:
– matičnega registra vozil in listin
– registra voznikov
– spletne aplikacije namenjene elektronskemu poslovanju proračunskih
uporabnikov UJP-NET
– informacijskega sistema za elektronsko poslovanje s Carinsko upravo
Republike Slovenije
– evidence osebnih podatkov, s katerimi upravlja ministrstvo pristojno
za notranje zadeve (dostop do aplikacije E-RISK) |
23 INTERNO NADZORSTVO NAD
IZVRŠEVANJEM NALOG MIR |
Interno nadzorstvo nad izvrševanjem nalog MIR
je določeno v Odloku o ustanovitvi organa skupne občinske uprave
Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Rogaška Slatina (Uradni
list RS, št. 52/12 z dne 9. 7. 2012), Rogatec (Uradni list RS, št. 75/12
z dne 5. 10. 2012) in Podčetrtek (Uradni list RS, št. 79/12 z dne 19.
10. 2012) in Dogovorom o pravicah in obveznostih, odgovornostih in
drugih razmerij občin Rogaška Slatina, Podčetrtek in Rogatec (številka
0320-004/2012 z dne 1. 10. 2012). Vodja MIR (skupne občinske uprave) je
odgovoren za delo MIR županu Občine Rogaška Slatina, županu Občine
Rogatec in županu Občine Podčetrtek. Hkrati pa vodja MIR opravlja
notranji nadzor nad delom redarja in inšpektorja.
Notranja revizija lahko po pooblastilu župana izvaja nadzorstvo nad
poslovanjem in delom MIR in izdela poročilo o morebitnih nepravilnostih
in tveganjih, ki jih mora vodja odpraviti v določenem roku z izdelavo
odzivnega poročila. V ZORed so določene tudi neposredne pristojnosti
župana pri oceni zakonitosti in strokovnosti ravnanja medobčinskega
redarstva, kakor tudi pri obravnavanju pritožbe nad delom redarja, ko
posameznik meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja
redarja kršene njegove pravice ali svoboščine. |
24 INŠPEKCIJSKO IN DRUGO
UPRAVNO-STROKOVNO NADZORSTVO NAD DELOM MIR |
Inšpekcijsko nadzorstvo nad zakonitostjo dela
občinskih organov, občinskih uprav in občinskih redarstev pri
izvrševanju Zakona o občinskem redarstvu upravlja ministrstvo, pristojno
za notranje zadeve (prvi odstavek 30. člena). Navedeno nadzorstvo, glede
na 2. člen Zakona o občinskem redarstvu, opravlja ministrstvo, pristojno
za notranje zadeve, tudi nad mestnim redarstvom in medobčinskim
redarstvom. To pomeni, da pod ta nadzor sodi tudi MIR, ki te naloge
opravlja za Občine Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek.
Glede nadzorstva nad zakonitostjo izvrševanja posameznih pooblastil
medobčinskega redarstva oziroma občinskih redarjev (opozorilo, varnostni
pregled, zaseg predmetov in za uporabo prisilnih sredstev) je pristojen
organ, ki ga določa zakon, s katerim so navedena pooblastila določena.
To določa drugi odstavek 30. člena Zakona o občinskem redarstvu. Za ta
pooblastila in uporabo prisilnih sredstev pa Zakon o občinskem redarstvu
v drugem odstavku 10. člena določa, da se za uporabo teh sredstev in
pooblastil uporabljajo določbe ZNPPOL in podzakonski predpisi, ki
urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov. Tako
je za nadzorstvo nad zakonitostjo izvrševanja navedenih pooblastil
(opozorilo, varnostni pregled in zaseg predmetov) in za uporabo
prisilnih sredstev redarja MIR pristojna policija v okviru svojih
pristojnosti.
Za nadzorstvo nad zakonitostjo v zvezi s prekrški, ki so določeni v
ZORed, je pristojna inšpekcija za notranje zadeve (Inšpektorat Republike
Slovenije za notranje zadeve).
ZORed v 31. členu določa, da je za nadzorstvo nad izvrševanjem nalog
medobčinskega redarstva, določenih z občinskimi predpisi, pristojen
župan. Enako seveda velja za župana Občine Rogaška Slatina, ki je
pristojen za nadzor nad izvrševanjem nalog MIR kot župan sedežne občine,
župana Občine Rogatec in Občine Podčetrtek pa sta v okviru nadzorstvene
pravice pristojna v okviru svojih pooblastil. |
25 ZAKLJUČEK |
Skupni občinski program varnosti občin Rogaška
Slatina, Rogatec in Podčetrtek ima glede na določbe Zakona o občinskem
redarstvu značaj dokumenta trajne narave. To pomeni, da upošteva potrebo
po trajnosti, zato ga je treba dosledno izvajati od dneva njegovega
sprejema. Organi občin najmanj enkrat letno ocenijo izvajanje SOPV, zato
je tudi omogočeno obdobno ocenjevanje njegovega izvajanja oziroma
merjenje rezultatov. Ocenjevanje izvajanja SOPV omogoča ovrednotenje
vsebinskih, operativnih, organizacijskih, finančnih in drugih ukrepov za
zagotavljanje javne varnosti in javnega reda v občinah Rogaška Slatina,
Rogatec in Podčetrtek.
Ocenjevanje SOPV poteka tako, da se dosledno preverja izpolnjevanje
ukrepov, ki so opredeljeni za dosego konkretnega cilja, ki je opredeljen
v SOPV. Takšen način ocenjevanja pa se zagotovi z izdelavo mesečnih in
drugih obdobnih poročil o delu MIR.
SOPV se glede na novo nastale varnostne razmere v občinah sprotno
dopolnjuje in spreminja. To pomeni, da odgovorna oseba v primeru
spremenjenih varnostnih razmer v katerikoli občini, ustrezno spremeni in
dopolni oceno varnostnih razmer, nato pa še SOPV, če je to potrebno.
Ustrezna in temeljita ocena varnostnih razmer je podlaga za opredelitev
obsega in vrste nalog MIR. |
|
Št. 032-0006/2014 |
Rogaška Slatina, dne 27. novembra 2013 |
|
Župan
Občine Rogaška Slatina
mag. Branko Kidrič l.r.
Župan
Občine Rogatec
Martin Mikolič l.r.
Župan
Občine Podčetrtek
Peter Misja l.r. |
|
(1) Kratica MIR je v SOPV občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek
vedno uporabljena v primerih, ko se besedilo nanaša na Medobčinski
inšpektorat in redarstvo kot organ Skupne občinske uprave, katerega del
je tudi občinski redar. V ostalih primerih je z vidika dikcije Zakona o
redarstvu v SOPV uporabljena kratica MOR (medobčinsko redarstvo).
(2) 99. člen KZ: (2) Uradna oseba po tem zakoniku je lahko: 1) poslanec
državnega zbora, član državnega sveta in član lokalnega ali regionalnega
predstavniškega telesa; 2) oseba, ki pri državnem organu opravlja uradne
dolžnosti ali ima uradno funkcijo; 3) druga oseba, ki opravlja določene
uradne dolžnosti na podlagi pooblastil, katera ji daje zakon ali na
podlagi zakona izdani predpisi ali na podlagi zakona sklenjena pogodba o
arbitraži; 4) vojaška oseba, ki je kot takšna določena s posebnimi
predpisi, kadar gre za posebna kazniva dejanja, pri katerih je navedena
uradna oseba, pa niso določena kot kazniva dejanja zoper vojaško
dolžnost; 5) oseba, ki v tuji državi na katerikoli ravni opravlja
zakonodajno, izvršilno ali sodno funkcijo, oziroma drugo uradno dolžnost
in ki po vsebini izpolnjuje pogoje iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka;
6) oseba, ki ji mednarodna javna organizacija daje položaj uradne osebe
in ki po vsebini izpolnjuje pogoje iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka;
7) oseba, ki pri mednarodnem sodišču opravlja sodniško, tožilsko ali
drugo uradno dolžnost ali funkcijo.
(3) 45. člen ZP-1: (1) O prekrških odločajo prekrškovni organi in
sodišča. (2) Prekrškovni organi so upravni in drugi državni organi in
nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem
zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, in organi
samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni
za odločanje o prekrških.
(4) 21. člen ZLS: Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega
pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so
določene z zakonom. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev
opravlja zlasti naslednje naloge: – upravlja občinsko premoženje; –
omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom
opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva; – načrtuje
prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju
posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo
gospodarjenja s stavbnimi zemljišči; – ustvarja pogoje za gradnjo
stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj; –
v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne
službe; – pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo,
osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in
ostarele; – skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred
hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti
varstva okolja; – ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne
objekte; – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za
razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev; – pospešuje
vzgojno izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in drugo
dejavnost na svojem območju; – pospešuje razvoj športa in rekreacije; –
pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do
kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično
dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju; – gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti,
rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom ureja promet v
občini ter opravlja naloge občinskega redarstva; – opravlja nadzorstvo
nad krajevnimi prireditvami; – organizira komunalno-redarsko službo in
skrbi za red v občini; – skrbi za požarno varnost in organizira
reševalno pomoč; – organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih
in drugih nesreč; – organizira opravljanje pokopališke in pogrebne
službe; – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se
kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad
izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve
iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno; – sprejema
statut občine in druge splošne akte; – organizira občinsko upravo; –
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
(5) V primeru potrebe bo MIR informacijski sistem nadgradil tudi z
ustrezno programsko in strojno opremo za zajem podatkov o prekrških na
terenu. |
|