|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2 in
76/2008) je Občinski svet Občine Preddvor na 27. redni seji dne
29.10.2009 sprejel |
|
|
STATUT |
|
|
OBČINE PREDDVOR |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Preddvor (v
nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z
zakonom na območju naslednjih naselij: Bašelj, Breg ob Kokri, Hraše pri
Preddvoru, Hrib, Kokra, Mače, Možjanca, Nova vas, Potoče, Preddvor,
Spodnja Bela, Srednja Bela, Tupaliče in Zgornja Bela. |
|
|
Sedež občine je v
Preddvoru, Dvorski trg 10. |
|
|
Občina je pravna oseba
javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi
vrstami premoženja. |
|
|
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
|
|
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
Občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Na območju občine
Preddvor so ustanovljeni ožji deli občine – krajevne skupnosti. Naloge,
organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti Občine
Preddvor so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
|
|
Imena in območja
krajevnih skupnosti so: |
|
|
-
Bašelj, z naseljem Bašelj; |
|
|
-
Bela, z naselji Hraše pri Preddvoru, Spodnja Bela, Srednja Bela in
Zgornja Bela; |
|
|
-
Kokra, z naseljem Kokra; |
|
|
-
Potoče, z naselji Mače, Nova vas in Potoče; |
|
|
-
Preddvor, z naseljem Hrib in Preddvor; |
|
|
-
Tupaliče, z naselji Breg ob Kokri, Možjanca in Tupaliče. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina v okviru ustave
in zakona samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in opravlja naloge,
ki so nanjo prenesene z zakoni. |
|
|
4. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
|
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
|
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
|
|
Na osnovi odločitve
organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi
osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe
ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna
podjetja. |
|
|
Občina se zaradi
predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in
skupnega zagotavljanja skupnih interesov lahko vključuje v združenja. |
|
|
6. člen |
|
|
Občina Preddvor ima
grb, zastavo, himno in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določi z odlokom. |
|
|
Občina ima žig, ki je
okrogle oblike, premera 3 cm. Žig ima v notranjem krogu na zgornjih dveh
tretjinah napis: OBČINA PREDDVOR, na dnu pa zaporedno številko žiga. V
sredini žiga je grb občine. |
|
|
Po potrebi posamezni
organi lahko uporabljajo žige, pri katerih je namesto številke naveden
naziv organa (volilna komisija, župan). Velikost, uporabo in hrambo
žigov občine določi župan s sklepom. |
|
|
Za prispevek k razvoju
občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim
občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
|
-
sprejema statut in druge predpise občine, |
|
|
-
sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
|
-
Načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
-
sprejema programe razvoja občine. |
|
|
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
|
|
-
ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
|
-
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
-
sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
|
-
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da |
|
|
-
spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
|
-
sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
|
|
-
pospešuje gospodarski razvoj, |
|
|
-
sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine
pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
|
|
-
v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
|
-
sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
|
-
spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
|
-
spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
|
|
-
gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj, |
|
|
-
v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo
in prenovo stanovanj. |
|
|
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
|
|
-
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
|
|
-
nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
-
gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
|
|
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
-
ustanovi vzgojno izobraževalni zavod (javna osnovna šola in javni
vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za
njihovo delovanje, |
|
|
-
v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
-
sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
|
-
z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
|
|
-
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalčev. |
|
|
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
|
|
-
spremlja stanje na tem področju, |
|
|
-
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
|
|
-
sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
|
|
-
omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, |
|
|
-
določa Občinski program športa, |
|
|
-
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
-
z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
|
-
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
-
izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja, |
|
|
-
spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema
ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
-
sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
|
|
-
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
-
z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in
vzdržuje: |
|
|
-
občinske ceste, ulice in javne poti, |
|
|
-
površine za pešce in kolesarje, |
|
|
-
igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
-
javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
|
-
zagotavlja varnost v cestnem prometu na Občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
|
|
-
organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
|
-
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
-
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
-
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
|
|
-
sodeluje z Občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
|
-
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
|
|
-
sprejema programe varnosti, |
|
|
-
določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
|
|
-
organizira občinsko redarstvo, |
|
|
-
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem Občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
|
|
-
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev
javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
-
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe
občine, |
|
|
-
določanje namembnosti prostora, |
|
|
-
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
|
|
-
evidenco Občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
-
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
|
|
-
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
|
|
Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
10. člen |
|
|
Organi občine so: |
|
|
-
Občinski svet, |
|
|
-
župan in |
|
|
-
nadzorni odbor občine. |
|
|
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni Občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
Občina ima tudi druge
organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. oziroma članov
Občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta,
župan in podžupan so Občinski funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina ima občinsko
upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine
opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge
v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
|
|
Občinska uprava odloča
o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja
inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb
nadzora. |
|
|
Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe in organe ožjih delov občin. |
|
|
Občinsko upravo
ustanovi Občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi
njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. Občinsko upravo vodi
direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem
statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. |
|
|
13. člen |
|
|
Delo organov občine je
javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
Občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov
občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah Občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo
in gradiva, ki so podlaga za odločanje Občinskih organov. |
|
|
Način zagotavljanja
javnosti dela Občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
|
Občinski svet šteje 11
(enajst) članov. |
|
|
Člani občinskega sveta
se volijo za štiri leta. |
|
|
Mandat članov
občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega
sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega
občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
Prvo sejo občinskega
sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov
občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev,
pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
|
15. člen |
|
|
Volitve članov
občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
|
Občinski svet se voli
po večinskem sistemu. O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega
sveta odloči Občinski svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet sprejema
statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise
občine ter mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo
koristi občine. |
|
|
V okviru svojih
pristojnosti Občinski svet predvsem: |
|
|
-
sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
-
sprejema Občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
-
sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske
uprave na predlog župana, |
|
|
-
v sodelovanju z Občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
-
daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na Občino in
odloča o na Občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po
zakonu o teh zadevah ne odloča drug Občinski organ, |
|
|
-
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
|
|
-
potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
-
imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
-
imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
|
-
določi , kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je
razrešen, |
|
|
-
odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z
zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
|
|
-
odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
|
-
razpisuje referendum, |
|
|
-
s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov
občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih Občinskih
organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določi tev plače
direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih
organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja,
določa plačne razrede za določi tev plač ravnateljev ali direktorjev
javnih zavodov, agencij in javnih skladov, |
|
|
-
določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb, |
|
|
-
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
|
|
-
imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
-
določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi
program varstva pred požari, |
|
|
-
sprejme program in letni Načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi letni Načrt varstva pred požari, |
|
|
-
določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni, |
|
|
-
sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
|
-
lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter
potrebe kraja določi podrobnejša merila za določi tev obratovalnega
časa, |
|
|
-
odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
17. člen |
|
|
Člani občinskega sveta
opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v Občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
|
|
Član občinskega sveta,
ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in
funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja
mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije
člana občinskega sveta. |
|
|
18. člen |
|
|
Župan predstavlja
Občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice
glasovanja. |
|
|
Za vodenje sej
občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
|
|
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega
sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila
vodi najstarejši član občinskega sveta. Župan sklicuje seje občinskega
sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta
ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi
posamičnega pooblastila župana. |
|
|
Župan mora sklicati
sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega
sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in
nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo Občinski upravi za
pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke.
Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
|
Če seja občinskega
sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska
uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno pripravo
gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
|
|
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član občinskega
sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme Občinski svet na predlog župana. |
|
|
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča Občinski svet na začetku seje. |
|
|
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
|
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske
uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
|
|
Predsednik nadzornega
odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter
direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet veljavno
sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen
če zakon določa drugačno večino. |
|
|
Občinski svet sprejema
odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako
določeno z zakonom ali če tako sklene Občinski svet. |
|
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih Občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določi jo s poslovnikom, ki ga sprejme
Občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
Odločitve občinskega
sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
|
Župan in direktor
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Predčasno prenehanje
mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
|
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne
odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. |
|
|
Članu občinskega sveta
preneha mandat z dnem, ko Občinski svet na podlagi poročila komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali
zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka
tega člena. Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana
občinskega sveta določa zakon. |
|
|
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. |
|
|
Organizacijo in delovno
področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
Občasna delovna telesa
ustanovi Občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega
telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
24. člen |
|
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 (tri) člane, ki jih Občinski svet
imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
-
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje Občinski svet, |
|
|
-
občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta in v zvezi s
predpisi občine, ki urejajo pravice in obveznosti funkcionarjev, |
|
|
-
obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi Občinski svet, |
|
|
-
izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
|
|
25. člen |
|
|
Stalna delovna telesa
občinskega sveta so: |
|
|
-
odbor za premoženjsko pravne zadeve, |
|
|
-
odbor za šolstvo, šport in kulturo, |
|
|
-
odbor za delo, zdravstvo, socialo in otroško varstvo, |
|
|
-
odbor za urejanje prostora in gospodarsko infrastrukturo, |
|
|
-
odbor za malo gospodarstvo in turizem, |
|
|
-
odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, |
|
|
-
statutarna komisija. |
|
|
Odbori štejejo 6 (šest)
članov, komisija pa 3 (tri) člane. Delovno področje in število članov
posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom
občinskega sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
Člane odborov in
komisije imenuje Občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
|
|
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali
odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v Občinski upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme Občinski svet na predlog župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
3. Župan |
|
|
29. člen |
|
|
Župana volijo volivci
na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. Mandatna doba župana traja štiri leta. |
|
|
Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko Občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
|
Župan opravlja funkcijo
nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O
svoji odločitvi mora pisno obvestiti Občinski svet. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predstavlja in
zastopa Občino. |
|
|
Poleg tega župan
predvsem: |
|
|
-
predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
-
izvršuje Občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
-
skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega
sveta, |
|
|
-
odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa
drugače, |
|
|
-
skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
|
-
predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določi te v njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v Občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v Občinski upravi
ter lahko pooblasti direktorja občinske uprave za te naloge, |
|
|
-
imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske
uprave oz. notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne
občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
|
|
-
usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
|
|
-
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na Občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
Če Občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje
odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v
nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
Ob zadržanju izvajanja
odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost take odločitve. Če Občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
-
skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
-
imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
|
|
-
sprejme Načrt zaščite in reševanja, |
|
|
-
vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
-
določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zašcite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati |
|
|
Načrte zaščite in
reševanja, |
|
|
-
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
|
|
-
sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se Občinski svet ne more
sestati, |
|
|
-
v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalčev, |
|
|
-
predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se Občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov
občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
|
|
Podžupan pomaga županu
pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana,
za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
|
|
V soglasju z županom se
lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem
pisno obvesti Občinski svet. |
|
|
35. člen |
|
|
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi , pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
36. člen |
|
|
Če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
|
37. člen |
|
|
Predčasno prenehanje
mandata župana je določeno z zakonom. |
|
|
Županu preneha mandat z
dnem, ko Občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali
razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep
posreduje Občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesečev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
|
Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
|
|
Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor občine
je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
|
-
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
-
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
|
-
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru
svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
Občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in
Občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z Občinskimi javnimi sredstvi in Občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe Občinskih javnih
sredstev. |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima tri
člane. člane nadzornega odbora imenuje Občinski svet izmed občanov
najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. člani nadzornega odbora morajo
imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora
ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani odborov
občine, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani
poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in Občinskih skladov ter
drugih organizacij, ki so uporabniki Občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi Občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
|
|
40. člen |
|
|
Prvo sejo nadzornega
odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira,
če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
|
Člani nadzornega odbora
izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor dela in
sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
|
|
Sedež nadzornega odbora
je na sedežu občine, Preddvor, Dvorski trg 10. Nadzorni odbor za seje
uporablja prostore občine. |
|
|
Nadzorni odbor za svoja
pisanja uporablja pečat občine. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program
in predlog finančnega Načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta
predloži županu. |
|
|
Nadzorni odbor mora
vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
|
|
-
proračuna in zaključnega računa proračuna občine, |
|
|
-
finančnih Načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). |
|
|
Nadzorni odbor lahko
začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa mora biti obrazložena. |
|
|
Nadzorni odbor mora
posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do
konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
|
|
Nadzorni odbor mora
sodelovati z županom in Občinskim svetom ter drugimi organi občine in
njenih ožjih delov, organi uporabnikov Občinskih proračunskih sredstev
in drugimi osebami. |
|
|
Predsednik ali od njega
pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega
sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere
nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
|
42. člen |
|
|
Na občini in pri
Občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb
med Občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
|
|
Nadzorni odbor pred
nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika
proračuna. |
|
|
V postopku nadzora so
odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
|
43. člen |
|
|
Nadzorni odbor izloči
člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so
podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
|
|
Šteje se, da so podane
okolišcine iz prejšnjega odstavka če: |
|
|
-
je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
|
|
-
je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe, |
|
|
-
če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
|
|
Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. |
|
|
Zahtevo za izločitev
mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti
okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi
odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
|
|
44. člen |
|
|
Za posamezen nadzor je
zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v
nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru
in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o
nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
|
|
Predsednik nadzornega
odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o
nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora
pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom
nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od
posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
|
|
Osnutek poročila
obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila
izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po
podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru. |
|
|
Če predlog poročila o
nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za
njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in
osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
|
|
Predlog poročila o
nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
|
45. člen |
|
|
Nadzorni odbor pošlje
nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni
po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od
prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora
o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora. |
|
|
Po preteku rokov iz
prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe
sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani
osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču
in pristojnemu ministrstvu. |
|
|
46. člen |
|
|
Poročilo o nadzoru mora
vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom. |
|
|
V ugotovitvah se navede
popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma
predlogi. |
|
|
Z ocenami nadzorni
odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja)
in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena
sodila v nadzoru. |
|
|
V mnenju se izrazi ali
je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. |
|
|
Nepravilno poslovanje
je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi,
proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi
splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem
poslovanju. |
|
|
Nesmotrno poslovanje je
negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. |
|
|
Negospodarno poslovanje
je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla
pri manjših stroških. |
|
|
Neučinkovito poslovanje
je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla
večje učinke. |
|
|
Neuspešno poslovanje je
tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. |
|
|
Priporočila vsebujejo
predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za
gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih
financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje
kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje. |
|
|
47. člen |
|
|
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
V primeru, da nadzorni
odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali
odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje
ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
|
48. člen |
|
|
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov Občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
|
Župan je dolžan
nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi
ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo
(proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in
akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega
prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za poslovanje
občine pomembnimi odločitvami. |
|
|
Župan je dolžan vabiti
predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati
o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se
nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno
poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
|
|
49. člen |
|
|
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
|
50. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora
je javno. |
|
|
Nadzorni odbor lahko z
večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali
izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov
in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim
predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno
pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Nadzorni odbor lahko z
večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o
njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi,
izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče
zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
|
|
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa
poslovnik. |
|
|
Za obveščanje javnosti
o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora
oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
|
51. člen |
|
|
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
|
|
Župan določi javnega
uslužbenca v Občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora,
arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje
drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela
nadzornega odbora. |
|
|
Strokovno pomoč lahko
nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v Občinski upravi
ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne
posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec,
ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje Občinski svet. Nadzorni odbor
je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca
ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa ko se opira na poročilo
notranje revizijske službe. |
|
|
52. člen |
|
|
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
Načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
|
53. člen |
|
|
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu
s Pravilnikom o določanju prejemkov podžupana, članov občinskega sveta,
članov nadzornega odbora in zunanjih članov odborov občinskega sveta
Občine Preddvor. |
|
|
Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali
avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
|
54. člen |
|
|
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov
svojih članov. |
|
|
5. Občinska uprava |
|
|
55. člen |
|
|
Notranjo organizacijo
in delovno področje občinske uprave določi Občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
|
|
Sistemizacijo delovnih
mest v Občinski upravi določi župan. |
|
|
56. člen |
|
|
Občinski svet lahko na
predlog župana odloči, da se z drugo Občino ali z drugimi občinami
ustanovi skupna občinska uprava. |
|
|
Organizacija in delo
skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na
skupen predlog županov sprejmejo Občinski sveti občin. |
|
|
57. člen |
|
|
Organi občine odločajo
o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih
pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
|
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
|
58. člen |
|
|
Posamične upravne akte
iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po
pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih
uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
|
|
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
59. člen |
|
|
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
|
60. člen |
|
|
O upravnih zadevah iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z
uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
|
61. člen |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
|
62. člen |
|
|
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v Občinski upravi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
O izločitvi direktorja
ali župana odloča Občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi
odloči. |
|
|
6. Občinsko pravobranilstvo |
|
|
63. člen |
|
|
Občina lahko ima
občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi
zastopa Občino, občinske organe in ožje dele občine. |
|
|
Po pooblastilu lahko
občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih
ustanovile občine. |
|
|
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem Občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
|
|
Občina lahko skupaj s
še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
|
7. Drugi organi občine |
|
|
64. člen |
|
|
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma Občinski svet na podlagi zakona s sklepom
o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
|
65. člen |
|
|
Občina ima poveljnika
in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
|
|
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
66. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja
posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v
občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
|
|
|
Krajevne skupnosti so
del občine v teritorialnem, funkcionalnem ter organizacijskem smislu in
niso pravne osebe. |
|
|
Pobudo za ustanovitev
nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja
lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivčev s
tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za
ljudsko iniciativo. |
|
|
Krajevne skupnosti
ustanovi, ukine ali spremeni njihovo Območje Občinski svet s statutom po
poprej ugotovljeni volji prebivalčev o imenu in območju skupnosti. Volja
prebivalčev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za
Območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
|
67. člen |
|
|
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
|
|
-
dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na
področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
|
|
-
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb, |
|
|
-
dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
|
|
-
dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev
in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
|
|
-
dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
|
-
predlagajo programe javnih del, |
|
|
-
sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih
in izvedbenih aktov, ki obravnavajo Območje njihove skupnosti, |
|
|
-
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov
ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
|
|
-
dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge
namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v
skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije),
pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
|
|
-
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalčev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
|
|
-
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
|
|
-
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
|
|
-
dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog, |
|
|
-
občinskemu svetu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih
obratov. Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom. |
|
|
68. člen |
|
|
Zaradi zagotovitve
sodelovanja krajevnih skupnosti pri opravljanju javnih zadev v občini,
Občinski svet kot svoja posvetovalna telesa z ustanovi odlokom krajevne
odbore, ki štejejo največ šest članov. Z odlokom se določi organizacija
in način dela krajevnih odborov. |
|
|
Člane krajevnih odborov
imenujejo in razrešujejo na predlog komisije občinskega sveta za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občani na zborih občanov, ki
jih skliče župan za Območje skupnosti, za katero je odbor ustanovljen. |
|
|
Predsednik krajevnega
odbora mora biti član občinskega sveta. |
|
|
69. člen |
|
|
Za uresničevanje
posebnih skupnih potreb in interesov prebivalčev krajevnih skupnosti
lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih
prebivalčev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov.
Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in
porabiti v skladu z njihovim namenom. |
|
|
Prostore, opremo in
materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti
krajevnih skupnosti zagotovi, in z njimi upravlja občina. |
|
|
Izvajanje strokovnih
nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in
njihovih odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
70. člen |
|
|
Občinski svet lahko s
spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da ne
opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane odbora oziroma da
občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne
skupnosti v skladu s tem statutom. |
|
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
71. člen |
|
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
72. člen |
|
|
Občani na zboru
občanov: |
|
|
-
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
|
-
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
-
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
-
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
|
-
opravljajo naloge zborov volivčev v skladu z zakonom, |
|
|
-
imenujejo in razrešujejo člane krajevnih odborov |
|
|
-
dajejo predloge Občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
|
|
-
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
|
-
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene Občinski svet ali župan. |
|
|
Odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja zbora občanov so Občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni Občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati,
je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
|
|
73. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko
skliče za vso Občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno
naselje ali zaselek. |
|
|
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali odbora krajevne
skupnosti. |
|
|
74. člen |
|
|
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso Občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivčev v
občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10
odstotkov volivčev v tej skupnosti. |
|
|
Zahteva volivčev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivčev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivčev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
75. člen |
|
|
Sklic zbora občanov
mora vsebovati Območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
|
Sklic zbora volivčev je
treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
76. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan
ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga
imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivčev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivčev, ki sodelujejo na zboru. |
|
|
Javni uslužbenec
občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivčev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani Občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
|
77. člen |
|
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema Občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
Občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivčev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
|
78. člen |
|
|
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih
dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba Občinski svet pisno
seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za
razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
|
79. člen |
|
|
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivčev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivčev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje Občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
|
80. člen |
|
|
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
|
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj 5 odstotkov volivčev v občini. Podporo pobudi dajo
volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in
priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
Občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
Občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih
dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev
župana preizkusi upravno sodišče. |
|
|
81. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo
zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu. |
|
|
Župan določi obrazec
za podporo, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in
rok za zbiranje podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se
izvaja pred pooblaščenim uslužbencem občinske uprave. |
|
|
Šteje se, da je zahteva
za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s
svojim podpisom zadostno število volivčev. |
|
|
82. člen |
|
|
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od
vložitve zahteve volivčev za razpis referenduma v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva
ustavnosodno presojo take zahteve. |
|
|
Referendum se izvede
najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu
referenduma določi Občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem
glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v
javnih občilih. |
|
|
83. člen |
|
|
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
|
|
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivčev, ki so
glasovali. |
|
|
84. člen |
|
|
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe
referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko
iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z
zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni referendum |
|
|
85. člen |
|
|
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni referendum
se razpiše za vso Občino ali za njen del. |
|
|
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivčev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje Občinskih organov. |
|
|
4. Drugi referendumi |
|
|
86. člen |
|
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
|
|
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
|
5. Ljudska iniciativa |
|
|
87. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov
volivčev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
Občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
|
|
Če se zahteva nanaša na
razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora Občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva nanaša na
odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje
v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
88. člen |
|
|
Sredstva za neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in
referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
89. člen |
|
|
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
|
|
-
neposredno v okviru občinske uprave in z režijskim obratom, |
|
|
-
z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
-
z dajanjem koncesij, |
|
|
-
z javno zasebnim partnerstvom. |
|
|
90. člen |
|
|
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
|
|
-
osnovnošolsko izobraževanje, |
|
|
-
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
-
osnovno zdravstvo in lekarna, |
|
|
-
osebna pomoč družini in |
|
|
-
knjižničarstvo. |
|
|
Občina lahko zagotavlja
javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene
vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s
katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
91. člen |
|
|
Občina lahko skupaj z
drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
javne službe. |
|
|
92. člen |
|
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
|
-
oskrbo s pitno vodo, |
|
|
-
ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov, |
|
|
-
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
-
javno snago in čiščenje javnih površin, |
|
|
-
urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
|
|
-
oskrba s toplo vodo |
|
|
-
vzdrževanje Občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa
zakon. |
|
|
93. člen |
|
|
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
94. člen |
|
|
Pravne osebe javnega
prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
|
95. člen |
|
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj
z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
Občinskih javnih služb. |
|
|
96. člen |
|
|
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, Občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določi jo
njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
97. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti
izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
98. člen |
|
|
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Za odločanje o
odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen Občinski svet.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj.
Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
|
|
Odprodaja ali zamenjava
nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in na
način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
Za neodplačno
pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega
sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je
pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
|
99. člen |
|
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
|
Občina je pod pogoji,
določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih
sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
|
100. člen |
|
|
Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu
občine, ki ga sprejme Občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora
sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1.
januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
|
Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan. |
|
|
Predlogi za povečanje
izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov
proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer
povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne
proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
|
101. člen |
|
|
Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in Načrt razvojnih programov. |
|
|
Splošni del proračuna
sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih
terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
|
Posebni del proračuna
sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. |
|
|
Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
|
|
102. člen |
|
|
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. V okviru izvrševanja proračuna ima župan
pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona,
odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom občine.
|
|
|
Župan mora zagotoviti
izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in
predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. |
|
|
Župan je odredbodajalec
za sredstva proračuna. |
|
|
Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne
uslužbence občinske uprave. |
|
|
Župan poroča občinskemu
svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati
podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
|
103. člen |
|
|
Proračun občine se
sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o
spremembi proračuna. |
|
|
Odlok o proračunu
občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
|
V odloku o proračunu se
določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter
drugi elementi, ki jih določa zakon. |
|
|
Rebalans proračuna
predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna
občine. |
|
|
104. člen |
|
|
Če proračun občine ni
sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine
začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste
programe kot v preteklem letu. |
|
|
Župan sprejme sklep o
začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri meseče
in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za
tri meseče. |
|
|
105. člen |
|
|
Sredstva proračuna
občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
|
106. člen |
|
|
Proračunskih sredstev
ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z
zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
|
Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se
uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna,
na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko
rezervo. Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu
svetu v mesecu juliju. |
|
|
107. člen |
|
|
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega
računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
|
|
O sprejetju zaključnega
računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30
dneh po sprejemu. |
|
|
108. člen |
|
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme Občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
|
109. člen |
|
|
Javna podjetja in javni
zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in
izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki
jih določi Občinski svet. Soglasje izda župan. |
|
|
O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana Občinski svet. |
|
|
110. člen |
|
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje občinska uprava, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje
knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali
pri specializirani organizaciji. |
|
|
111. člen |
|
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega
organa občinske uprave. |
|
|
Opravljanje posameznih
nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan
naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma
pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
|
|
112. člen |
|
|
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
113. člen |
|
|
Splošni akti občine so
statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki. Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, Občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme Občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
114. člen |
|
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme Občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
Statut se sprejme po
enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
|
115. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme Občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
116. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina
na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina
tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
117. člen |
|
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
|
118. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi
predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu občine Preddvor
in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače
določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi Občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti občine |
|
|
119. člen |
|
|
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti -
sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
120. člen |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih
posamičnih aktov Občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno
sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
|
121. člen |
|
|
Občinski svet ali župan
lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. |
|
|
122. člen |
|
|
Občinski svet ali župan
lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni
zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in
zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali
druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
123. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka
v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži
tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
Župan mora od
pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem
upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi
predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
|
|
124. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
|
125. člen |
|
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
|
126. člen |
|
|
Vsako ministrstvo na
svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
Ministrstvo mora zaradi
opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti
ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom
občin. |
|
|
V zadevah, ki jih na
organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONCNE DOLOČBE |
|
|
127. člen |
|
|
Do sprejema novih
predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi
Občine Kranj pred letom 1995 in Občine Preddvor, če niso v nasprotju z
zakonom. |
|
|
128. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega
statuta preneha veljati Statut Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine
Preddvor, št. 2/99) |
|
|
129. člen |
|
|
Ta statut začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Preddvor. |
|
|
Številka: st-2/09 |
|
|
Preddvor, 29. oktobra
2009 |
|
|
Občina Preddvor |
|
|
Miran Zadnikar |
|
|
Župan |
|