Na podlagi 12. in 13.
člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) in 16. člena
Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 35/03 – UPB, 106/05, 65/07 in 75/08) je Občinski
svet Občine Črnomelj na 22. redni seji dne 28. 1. 2010 sprejel |
O D L O K |
o razglasitvi objekta
šole na Preloki za kulturni spomenik lokalnega pomena |
1. člen |
Za kulturni spomenik
lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine: Preloka – šola (EŠD
10086) – v nadaljevanju: spomenik. |
2. člen |
Spomenik obsega
stavbo šole na delu parcele št. stp. 2/1, k.o. Preloka. Meja območja
spomenika je povzeta po digitalnem katastrskem načrtu. Izris meje
območja, ki je v merilu 1:1000, je sestavni del predloga za razglasitev,
ki ga je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE
Novo mesto (v nadaljevanju: Zavod). |
Predlog za
razglasitev je na vpogled pri Zavodu in Občini Črnomelj. |
3. člen |
Vrednote, ki
utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: |
Šola na Preloki s
svojo zunanjo podobo, tlorisno zasnovo ter ohranjeno notranjo opremo
ohranja spomin na nekdanjo več kot stoletno šolsko dejavnost
(1866–1979). Po času nastanka sodi med najstarejše še ohranjene šolske
stavbe v Beli krajini. Dekorativno členjena fasada, stavbno pohištvo,
strešna konstrukcija, izvedba stropov ter notranjega stopnišča pričajo o
gradbenih in estetskih merilih, ki so v prvi četrtini 20. stoletja
veljali za državna šolska poslopja. V tem pogledu je stavba po kvaliteti
izjemna in izstopa iz ostalega vaškega stavbnega fonda. Posebno vrednost
daje stavbi delno še ohranjena stara šolska oprema (šolske klopi, omare
ter učni pripomočki), ki predstavlja pomemben in izjemno redek dokument
nekdanje podobe šolskih učilnic. Šola je s svojo dejavnostjo pripomogla,
da se je v vasi poleg verskega središča razvilo tudi večje posvetno
izobraževalno središče med Vinico in Adlešiči, kar je Preloki dalo
pomembnejše mesto v hierarhiji naselij v tem delu Bele krajine.
|
Stavba šole stoji v
neposredni bližini župnijskega areala (cerkev sv. Trojice s
pokopališčem, župnišče) nad vzhodnim delom naselja in je vključeno v
arheološko najdišče Sveta Trojica (EŠD 23892). |
Šola je bila zgrajena
leta 1866. Zasnovana je kot enonadstropna in delno podkletena stavba.
Ima triosno glavno in stransko fasado. Pokrita je s štirikapno streho.
Ima bogato dekorativno členjeno fasado. V osi glavne fasade je v
pritličju vgrajen kamnit portal z dvokrilnimi masivnimi vrati. Kletni
del sestavljata večja obokana prostora. V pritličju so kuhinja,
sanitarije in večja učilnica. V prvem nadstropju so bivalni prostor,
stranišča in še ena učilnica. Podstrešje je prazno. Sedanjo zunanjo
podobo je šola dobila po temeljiti prenovi leta 1926. |
4. člen |
Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
– varovanje
kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih
in zgodovinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in
neokrnjenosti ter varovanje vseh njegovih značilnih vedut; |
– prepoved predelav
vseh likovnih in stavbnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del
spomenika; |
– prepoved vseh
posegov v talne plasti, tlorise in gabarite spomenika, njegovo poslikavo
in opremo ter v druge značilne stilne elemente spomenika, razen v
primeru vzdrževalnih posegov, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih
pogojev s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojna služba za
varstvo kulture dediščine; |
– podrejanje vsake
rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
spomeniških lastnosti in/ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne
historične podobe spomenika; |
– omogočanje
predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost
javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih
spomeniških kvalitet; |
– na stavbo nameščati
reklamne panoje, izveske in svetila, ki niso v skladu s kvalitetami
kulturnega spomenika; |
– znotraj varovanega
območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega in
začasnega značaja, vključno z nosilci reklam, anten in ostalih naprav,
razen v primerih, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojna služba za varstvo kulturne
dediščine. |
5. člen |
Varstveni režim
omogoča: |
– trajno ohranitev
kulturnih, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih in
zgodovinskih vrednot; |
– povečanje
pričevalnosti kulturnega spomenika; |
– predstavitev
kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ ter v medijih;
|
–
znanstvenoraziskovalno delo; |
–
učno-demonstracijsko delo. |
6. člen |
Za vsako spremembo
funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v
spomenik, njegove dele ali vplivno območje je v skladu z zakonodajo
potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje Zavoda. |
7. člen |
Obveznost javne
dostopnosti spomenika: |
Lastnik oziroma
upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika v
sorazmerju z zmožnostmi lastnika. Dostop ne sme ogrožati spomenika ali
njegovih varovanih elementov, najmanj enkrat na leto pa mora lastnik
javnosti omogočiti tudi brezplačen ogled spomenika. |
8. člen |
Upravljanje
spomenika: |
Lastnik oziroma
posestnik upravlja s spomenikom v skladu z aktom o razglasitvi
neposredno ali tako, da ga poveri upravljavcu. |
9. člen |
Na podlagi tega
odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka
predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo. |
10. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne
dediščine. |
11. člen |
Ta sklep začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 622-01/2010 |
Črnomelj, dne 28.
januarja 2010 |
|
Župan |
Občine Črnomelj
|
Andrej Fabjan l.r. |