Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), je svet občine Nazarje na podlagi 16. člena statuta občine Nazarje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 3/99) na svoji 28. seji, dne 30. 5. 2002

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989 za območje občine Nazarje

1. člen

(uvodne določbe)

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen 1989 (objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št 19/1990, na straneh od 1119 do 1142) - v nadaljnjem besedilu dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajeni 1989 (objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 51/1992, na straneh od 2959 do 2966) - v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan, ki se nanaša na:

a) razširitev obstoječih in oblikovanje novih ureditvenih območij naselij

b) razširitev ureditvenega območja Nazarje

c) izvzem iz 1. območij kmetijskih zemljišč (izvzem iz A območja) za potrebe posameznih ali kompleksnih stavbišč).

2. člen

(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)

(1.2) Besedilo poglavja 1., Uvod se v celoti črta.

(1.3) Besedilo poglavja 2., Cilji dolgoročnega razvoja občine NAZARJE se v celoti spremeni in se glasi. 2. CILJI DOLOGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE NAZARJE

Globalni okviri razvoja občine

Dolgoročni razvoj občine Nazarje je načrtovan skladno z usmeritvami dolgoročnega načrta SR Slovenije in sosednjih občin. Naselje Nazarje pridobiva vlogo občinskega središča s poudarjeno zaposlitveno, oskrbo in kulturno funkcijo.

Globalni cilji dolgoročnega razvoja v prostoru so:

- vzpostavljanje racionalne poselitve celotnega prostora, s smotrnim razmeščanjem dejavnosti in skla­den razvoj vseh območij,

- skladna namenska raba prostora

- poudarjen razvoj turizma ter

- izboljšanje in varovanje okolja.

Urejanje prostora

Pri načrtovanju vseh posegov v prostor, ki imajo za posledico dejanske ali potencialne spremembe živ­ljenjskega okolja, je potrebno pred samimi posegi vsestransko ovrednotili vplive na okolje. Ti posegi so krčenje gozdov, uničenje plodne zemlje, komasacije, agro in hidromelioracije, regulacije, gradnja zadrževalnikov in drugih vodnih akumulacij, eksploatacija mineralnih in drugih surovin, urbanizacija, poseganje na področje naravnih in kulturnih rezervatov in spomenikov ter uvajanje in ohranjanje vseh tehnologij, ki onesnažujejo oz. zastrupljajo okolje itd.

Vse posege v prostor je pomembno usmerjati skladno z načeli varovanja in smotrne rabe dobrin sploš­nega pomena. Pri usmerjanju nadaljnje rasti Nazarij in vodilnih naselij, je potrebno poleg potreb po absolutnem varovanju najboljših kmetijskih zemljišč upoštevati tudi druga dobra kmetijska zemljišča, trajno varovalne gozdove in gozdove s posebnim pomenom, varstvene režime ter naravno in kulturno dediščino, pogoje in omejitve varovanja vodnih režimov ter obrambo strateške prostorske omejitve. Dobrine, ki jih je potrebno varovati, obsegajo skupno razsežne površine občine. Varovanje dobrin splo­šnega pomena, ob upoštevanju prostorskih in ekoloških pogojev narekuje, da se Nazarje kot opredeljeno centralno naselje ter vsa obstoječa poselitvena struktura ostalih naselij in zaselkov ne usmerja več v ekstenzivni prostorski razvoj, pa da se smotrneje izrabi obstoječo urbano strukturo z zgostitvijo, zapolnitvami in prenovo. Rast izven teh opredeljenih meja pa se dopusti le na poselitvene površine, kjer je to glede na prostorske pogoje možno in kjer bodo posamezna takšna naselja postopno prevzemala vlogo razvojnih središč.

(1.4) Besedilo poglavja 3., Osnovne razsežnosti dolgoročnega razvoja občine Mozirje se v celoti črta vendar se smiselno uporablja kot strokovna podlaga za prostorske izvedbene akte.

(1.5) Besedilo poglavja 4., Strategija razvoja in razvojne dejavnosti se v celoti (tudi naslov) spremeni; obstoječi tekst se smiselno uporablja kot strokovna podlaga za prostorske izvedbene akte, nov tekst se glasi

3. STRATEGIJA RAZVOJA IN RAZVOJNE DEJAVNOSTI TER DOLOČANJE NAMENSKE RABE PROSTORA

USMERITVE RAZVOJA PROSTORU

Poselitev naselja

Na osnovi poznavanja dolgoročnih razvojnih možnosti in potreb je za dovoljenje skupin potreb vseh naselij nujno iskati optimalne povezave naselij z različnimi funkcijami, racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru in kar najboljšo prostorsko rabo . Poselitev bo v prihodnje proces kompleksne urbanizacije; oblikovanje ustreznejšega omrežja naselij, optimiziranje procesa deagrarizacije ter upočasnitev trenda depopulacije oz. privabljanje novih prebivalcev. Konkretne ukrepe za usmerjanje poselitve je potrebno opredeljevati skladno s specifičnimi razmerami v posameznih okoljih.

Za dosego teh ciljev so potrebne naslednje temeljne usmeritve:

- prostorski, poselitveni in demografski razvoj občine je potrebno usmerjati z oblikovanjem in izvajanjem ciljno usmerjanje politike razvoja na osnovi sistematičnega proučevanja razmer;

- v skladu s ciljem enakomerne poselitve prebivalstva in policentričnega razvoja v občini nasploh, je potrebno z ustrezno kmetijsko politiko zadrževali nadaljevanje deagrarizacije, ustvarjati pogoje za obstoj in celovit razvoj hribovskih kmetij in poskušali ohranjati vsaj sedanje število kmečkega prebivalstva zlasti s skrbjo za zadrževanje mladine na kmetijah.

- na območjih, kjer je doslej število prebivalstva upadalo, je potrebno zadrževati odseljevanje oziroma privabljati nekdanje in nove prebivalce s politiko stanovanjske gradnje, komunalne infrastrukture in oskrbnih dejavnosti, kulturnega življenja ter z zagotavljanjem primernega družbenega standarda.

Bodoča poselitev bo usmerjena pretežno v ureditvena območja naselij, intenzivnejša pa v območjih urejanja z urbanističnimi zasnovami. Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev je potrebno zagotavljati predvsem s smotrno rabo obstoječih stavbnih zemljišč in dolgoročno opredelitvijo, pridobivanjem in urejanjem novih, z varovanjem okolja, še posebej ogroženih zemljišč, usklajenim razvojem vseh dejavnosti in opremo naselij, dobro dostopnostjo delovnih mest ter oskrbe in storitev, prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega sklada ter upoštevanjem možnih posledic in ukrepov za njihovo omilitev v primeru naravnih in drugih nesreč.

Načrtovanje in urejanje posameznih naselij je potrebno izvajati na osnovi ocene njihovega obstoječega stanja in ob upoštevanju pričakovanega razvoja ter vloge v omrežju naselij. Zagotoviti je potrebno zlasti komunalno-higiensko izboljšanje naselij, gradbeno-tehnično izboljšanje ali zavarovanje obstoječih zgradb, ohranitev in izboljšanje značilnega oblikovanega izraza s prilagajanjem merilu, gradivu in drugih sredstvom oblikovanja, postopno usklajeno preobrazbo v rabi tal, vključno s širitvijo naselij, na način, ki ne bo ogrožal kvalitetnih kmetijskih zemljišč in drugih osnov gospodarskega in socialnega razvoja.

Celotno območje se veže na Nazarje, zato je celotno območje eno funkcijsko območje.

Razvoj prebivalstva

Na osnovi dosedanjih trendov rasti, strukture in drugih sprememb prebivalstva ter na osnovi trendov poselitve v prostoru občine predvidevamo, da bo prebivalstvo občine v vseh okoljih naraščalo po sto­pnjah naravne rasti, značilnih za preteklo obdobje. Na celotnem območju je potrebno obdržati vsaj polovico naravne rasti oz. preprečiti upadanje naravne rasti, v naselju Nazarje pa ob realizaciji povečanja stavbnih zemljišč predvidevamo povečanje števila prebivalcev zaradi naravnega prirastka in priseljevanja.

Planska tipologija naselij

Poselitev občine Nazarje je skoncentrirana na območje ob reki Dreti, kjer so vsa večja naselja, v okolici pa so manjši zaselki ali posamezne hiše.

Nosilci družbenega razvoja v občini so:

- občinsko središče Nazarje (označeno kot pomembnejše lokalno središče);

- lokalno središče Šmartno ob Dreti

- ostala naselja v občini so nižja lokalna središča, kjer po velikosti in številu drugih dejavnosti in funkcij.

Skladen razvoj občine naj bi dosegali z usklajenim razvojem pomembnejših naselij glede na njihovo zaposlitveno, proizvodno, storitveno, oskrbno in prometno vlogo, ki jo imajo glede na svoje gravitacijsko zaledje, in tako ustvarjali enakovredne življenjske razmere urbanega omrežja.

Vodilno centralno naselje Nazarje in lokalno središče Šmartno ob Dreti se bo krepilo hitreje kot ostala lokalna središča, lokalna središča nižje stopnje je potrebno razvijati počasneje. Bistvo policentrične poselitve je usmerjanje in koncentriranje prebivalstva v nekaj perspektivnih naselij, ki bodo tako postala nosilci urbanizacije in družbenega razvoja v svojem zaledju, pri tem pa bo pomembno vlogo odigralo razvoj gospodarstva in ekonomija prostora oz. lastništvo.

Razvoj stanovanjskih območij ter proizvodnih, družbenih, oskrbnih storitvenih dejavnosti

Na širšem območju bo še naprej prevladovala individualna gradnja, kompleksnejše gradnje bodo znotraj ureditvenega območja Nazarje, kar bo posebej opredeljeno z ustreznimi akti.

Proizvodnja bo koncentrirana v centralnem območju, praviloma na že obstoječih lokacijah.

Družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti se bodo v največji možni meri razvijale znotraj dveh uredit­venih območij, to je Nazarje in Šmartno ob Dreti za razvoj turizma, v ostalih naseljih pa skladno z rastjo naselja in s tem rastočimi potrebami.

Prometno in komunalno infrastrukturo omrežja

Skladno z varovanjem dobrin splošnega pomena in naravnega okolja se bo še naprej razvijalo promet­no in komunalno infrastrukturo omrežje, ki mora biti še bolj učinkovito, zmogljivo in varno. Zasnovano mora biti tako, da enakovredno zadovoljuje potrebe vseh uporabnikov in hkrati zmanjšuje negativne vplive na okolje. Skladno z republiškimi izhodišči bo zasnovano cestno, ,kolesarsko in železniško omre­žje. Pomembnejšo vlogo bo ob ustrezni ureditvi pridobila regionalna cestna povezava Mozirje-Nazarje-Logarska dolina in cesta skozi Zadrečko dolino Nazarje-Gornji Grad. prometno omrežje znotraj Nazarij pa zahteva temeljito preučitev in prenovo.

Komunalna opremljenost zemljišč mora slediti povečanju poselitve in zahtevam visokih tehnologij. Sis­tem ravnanja s komunalnimi odpadki ter kanalizacijsko in vodovodno omrežje se ureja v skladu z odlo­kom o gospodarskih javnih službah občine Nazarje.

USMERITVE VAROVANJA IN RAZVOJA DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA IN DOLOČANJE NAMENSKE RABE PROSTORA

Območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov in vodnih površin, območja rudnih nahajališč ter območja naravne in kulturne dediščine, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, so v planu posebej opredeljena ter so pod posebnim varstvom in skrbjo za njihovo smotrno rabo.

Kmetijska zemljišča

Ena temeljnih nalog plana občine je ohranitev zemljišč primernih za pridelavo hrane. Pravilen odnos do kvalitetnih zemljišč terja skrajno pozoren odnos v iskanju lokacij za naselitve vseh vrst, racionalno vodenje infrastrukturnih koridorjev, preprečevanje nastanka novih, preprečevanje erozije z nepravilnimi posegi v zemljišča (melioracije, oranje na strminah, itd.).

Posebej je potrebno varovati najkvalitetnejša zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za njive, na katerih je možna intenzivna rastlinska proizvodnja, zemljišča, ki so že oblikovana v komplekse in omogočajo sodobno kmetijsko tehnologijo z uporabo mehanizacije, zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za urejanje intenzivnih trajnih nasadov in tista, ki jih je potrebno usposobiti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo (hidro in agromelioracije, komasacije, namakanje ipd.). To so najboljša kmetijska zemljišča (prej 1. območje kmetijskih zemljišč), ki so temelj proizvodnje hrane; njihova namenska raba se lahko spremeni le izjemoma. Razvrstitev kmetijskih zemljišč je podlaga za planiranje kmetijske proizvodnje in razvoja kmetijstva v občini.

Razmerje med gozdnimi in kmetijskimi površinami se v bodoče ne bo bistveno spreminjalo. Kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo z gozdnim drevjem se morajo usklajeno z kmetijskimi in gozdarskimi načrti prepustiti eni ali drugi rabi.

Spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbišča razen sprememb, ki jih določa ta prostorski plan, ni možno.

Gozdna zemljišča

Gozdovi se prostorsko urejujejo z gozdno gospodarskimi načrti, s katerimi se določajo načini in cilji gospodarjenja. Vsebina teh načrtov temelji na določbah in ukrepih, s katerimi se zagotavlja ohranjevanje primarnih funkcij gozdov in trajnost odnosov ter je usklajena s planom razvoja RS. Gozdovi, v katerih bi s posegi ogrozili njihovo varovalno vlogo in obstoj, so uvrščeni trajno varovane gozdove.

Posegi v gozdni prostor morajo zagotoviti naravno podobo krajine in istočasno racionalno gospodarjenje, posebej v razmerah velikih ekoloških problemov v občini. Možne so manjše lokalne spremembe namembnosti v slabših gozdovih in gozdovih s posebnim namenom v skladu in načeloma ne v varovalnih gozdovih. Spremembe gozdnih površin v širšem obsegu v drugem zemljiške kulture načeloma ni možna razen ob soglasju gozdarjev, če ne gre za varovalne gozdove ali gozdove s posebnim pomenom.

Gozdovi, ki so pomembni za rekreacijo, turizem, znanstvena raziskovanja ali za druge namene, so raz­vrščeni v gozdove s posebnim pomenom. varovalne gozdove in gozdove s posebnim pomenom, je pot­rebno širiti na ekološko občutljiva območja na območju ureditvenih območij naselij.

Razmerje med gozdnimi in kmetijskimi površinami se v bodoče ne bo bistveno spreminjalo. Kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo z gozdnim drevjem se morajo usklajeno z kmetijskimi in gozdarskimi načrti prepustiti eni ali drugi rabi. V konfliktu med rabo zemljišč za gozdarstvo in kmetijstvo prednost le tam, kjer je mogoče gospodarno izkoriščati obstoječe površine. Spreminjanje gozdnih zemljišč v stavbišča razen sprememb, ki jih določa ta prostorski plan, možno.

Območja varovanja vodnih virov in vzdrževanja voda

Poleg glavnih vodotokov rek Savinje in Drete je potrebno na področju občine ščititi vse vode kot krajinsko kvalitetne prvine.

Za vse vire pitne vode, tudi manjše, je potrebno upoštevati že določene varstvene pasove. Zaščita bo izpeljana z omejitvijo posameznih dejavnosti in določitvijo varstvenih ukrepov; na teh (ožjih in najožjih) območjih ima varstvo voda prednost, tudi pred kmetijstvom.

VARSTVO NARAVNIH IN Z DELOM PRIDOBLJENIH VREDNOT OKOLJA

Dosedanji razvoj industrializacije in urbanizacije v občini je zaradi specifičnih krajinskih razmer in naravnih danosti potekal neintenzivno v obliki manjših dejavnosti.. Zaradi tega je območje sedanje občine ohranilo visoko kvaliteto prostora, kar naj bi tudi naprej ostalo.

Ekologija

V gozdarstvu je potrebno v prihodnjih letih krepiti splošne koristne funkcije gozdov. Spoprijeti se je potrebno z že prisotnim pojavom propadanja gozdov zaradi onesnaženega zraka. Gozd je življenjski prostor velikega števila živali, katerim velja posebna skrb. V kmetijstvu, zlasti pri agro in hidromelioracijah ter v tehnologiji pridelovanja, je potrebno upoštevati varovanje okolja, še posebej v območjih virov pitne vode. Izogibati je se potrebno velikim koncentracijam živine. Uporabljati je potrebno manj škodljiva sredstva za zaščito rastlin in živali ter biotehnološke metode za spreminjanje odpadkov v živalsko krmo, kompost in druge koristne snovi.

Komunalne in industrijske odpadne vode se sistematično ne zbirajo. Zato je potrebno to problematiko posebej reševati.

Voditi je potrebno kataster onesnaževalcev in onesnaževanja voda. Bistveno je potrebno zmanjšati onesnaževanja voda z doslednim čiščenjem odplak, s premišljenim lociranje novih proizvodenj in spre­minjanjem ekološko škodljivih tehnologij, z uvajanjem zaprtih tokokrogov in racionalizacijo rabe vode.

K zavarovanju kakovosti voda bo prispevalo tudi strokovno ravnanje z odpadnimi snovmi in še posebej z nevarnimi snovmi. Izkoristiti je potrebno možnosti za koristno uporabo odpadkov in preprečevati škodljive vplive njihove predelave in odlaganja v prostoru, takšne prostore pa ustrezno sanirali.

Z načrtovalnimi ukrepi in uvajanjem sodobne tehnologije je potrebno preprečevati nastjanje novih žarišč prekomernega hrupa. Pri načrtovanju in gradnji cest je potrebno dosledneje upoštevati predpise o ogroženosti okolja s hrupom. Uveljavljal se bo prevoz z javnimi sredstvi, kolesi in peš hoja.

Skrbeti je potrebno za preventivne ukrepe pri prevozu posebnih tovorov. V sklopu požarne varnosti bo delovala strokovno usposobljena in ustrezno opremljena skupina, ki bo v primerih nezgod in namernega razlitja oziroma razsutja nevarnih snovi hitro in učinkovito ukrepala ter odstranila tovor, ki bi lahko ogrozil zemljo, vodo ali zrak.

Poostriti je potrebno nadzor nad onesnaževalci in onesnaževanjem ter odgovornost za ogrožanje okolja. Ekološko bilanco stanja okolja v občini je potrebno skupaj s sosednjimi občinami tudi za širši prostor nenehno dopolnjevati in še natančneje opredeliti cilje in naloge varovanja okolja, temelječe na pozitivne zakonodaji varstva okolja ter z njimi zadolžiti odgovorne onesnaževalce za konkretne ukrepe v posameznih časovnih obdobjih . Še posebno pozornost je potrebno posvečati najbolj ogroženim okoljem. Razvijati je potrebno učinkovito informativno službo, ki bo ob sodelovanju s civilno zaščito omogočila hitro ukrepanje v primerih ekoloških nesreč.

Spodbujati je potrebno razvoj sodobnih energetskih surovinsko varčevalnih, čistilnih tehnologij. Vse naložbe je potrebno presojati s stališča vpliva na okolje. Naložbe v tehnologije, ki zmanjšuje onesnaže­vanje okolja, je potrebno obravnavati kot prednostne. veliko pozornost je potrebno posvetiti ekološkemu izobraževanju občanov, tako preko rednih izobraževalnih programov, katerih posreden vpliv njihovih dejavnosti je velik za ekološko ravnotežje (čebelarji, ribiči, lovci, itd.).

Kulturna krajina

Urejanje krajine je potrebno usmerjati skladno s pogoji in omejitvami, ki izhajajo iz raznolikosti kulturno-krajinskih sistemov kot zaokroženih naravnih in antropogenih socioekoloških celot. V okviru posameznih kulturno krajinskih sistemov je potrebno načrtovati razvoj, upoštevaje njihovo specifično prostorsko identiteto, identiteto posameznih prostorskih členov , specifično ekološko zgradbo, kulturno zgodovinski kontekst ter produkcijske, ambientalne in krajinske značilnosti.

Pri usmerjanju prostorskega razvoja v teh različnih prostorskih sistemih je potrebno težiti k varovanju njihovih krajinskih značilnosti in naravno ustvarjenih vrednot. V ta namen je potrebno poudarjati različnosti prostora in meje med posameznimi tipi ter nove posege v prostor naslanjati na izročila kulturno zgodovinskega in naravnega konteksta. V prostoru je potrebno valorizirati učinek nameravanih posegov, tako z vidika velikega regionalnega merila krajine, kot tudi z nivoja krajinskih scen posameznih območij ter z vidika mikroabientalnih sprememb.

Razvoj izven naseljenega prostora je potrebno načrtovati v skladu s spoznanjem, da veljajo znotraj posameznega kulturno krajinskega tipa (sistem) zakonitosti tipološkega kompleksa, po katerem pred­stavlja podoba kulturne krajine celoto, h kateri in v kateri se osmisli niz vzajemnih povezav in izmenjav kulturno krajinskih prvin, sklopov in prostorov. Zato je potrebno usmerjati oblike produkcije, rast in obliko naselij in oblikovanje krajine kot celote v medsebojno prepleteni soodvisnosti in pri tem težili k ohranjanju kulturno krajinske identitete in kontinuitete, varovanje in kvalitetni preobrazbi naravnega in grajenega okolja.

Skladno s strategijo celostnega razvoja podeželja je potrebno težiti k celotni prenovi podeželja, tako s preobrazbo. proizvodnih površin in z revitalizacijo ruralnih naselij in zaselkov. Pri tem je potrebno izhajati iz vaških zaselkov in njihovih funkcionalnih zemljišč. Predmet urejanja bodo torej vaške gospodarske enote, v katerih veže prebivalce moralna solidarnost ob skupnem urejanju vaške infrastrukture in proizvodnje. Novo urbano strukturo je potrebno v skladu s tradicionalnim oblikovanjem vasi vklopiti v obstoječe zaselke in prometno omrežje.

Eden izmed značilnih elementov kulturne krajine hribovitega dela slovenskega prostora se celki, ki so pomemben element kulturne dediščine slovenskega prostora. Na širšem območju Menine so tudi celki, ki jih je potrebno ohranjati kot aktivne kmetije.

Preprečevati je potrebno zaraščanje kulturne krajine, ohranjati ekološke značilnosti prostora: posebno pozornost je potrebno posvetiti načrtovanim posegom na območju voda (regulacije in male HE). Ob podrobnejših analizah je nujno renaturirati posamezne vodotoke.

Varstvo naravne in kulturne dediščine

Naravna in kulturna dediščina sta realni dobrini, ki ju je potrebno varovati ne le kot materialno danost, ampak tudi kot dobrino za zadovoljevanje specifičnih, duhovnih in kulturnih potreb naših ljudi. Naravno in kulturno dediščino je potrebno smiselno vključevati v celovito urejanje prostora in iskati možnosti za poglobitev stikov med interesi družbenega razvoja ter potreb po njeni ohranitvi in vzdrževanju, saj zgolj z normativnimi akti ni možno zagotoviti varovanja dediščine kot celote. S prostorskimi sestavinami planskih dokumentov je potrebno zavarovati površine in objekte-širša in ožja območja - s posebnim pomenom (krajinski parki, kulturni spomeniki, naravne znamenitosti). S prostorskimi izvedbenimi akti pa je potrebno zagotavljati smotrno in programsko in tehnično izvajanje načrtovanih ukrepov; utrjevati in izboljševati stanje naravnih in kulturnih spomenikov in jim dati trajno naselje v prostoru občine. Nova strokovna spoznanja in raziskovanja je potrebno stalno vnašati v ustrezne dokumente.

Pregled nad vsem spomeniškim fondom še vedno ni popoln, zato bo v naslednjih letih potrebno nadal­jevati s sistematičnim preverjanjem objektov, ki imajo lahko svojstvo kulturnih spomenikov in jih predlaga za razglasitev . Razglašenim spomenikom bo še nadalje veljala naša posebna skrb. Varovati je potrebno tudi spomenike, ki niso posebej razglašeni, a so neločljivi sestavni del naše kulturne dediščine.

V prihodnjem obdobju je potrebno ponovno opraviti celovito vrednotenje spomenikov naravne dediščine in jih predlagati za razglasitev, predvsem pa je potrebno več moči usmerjati v dejansko varovanje že močno ogrožene dediščine. Poleg teh je potrebno varovati območja naravnih spomenikov, ki so locirani v sosednjih občinah, a gre za skupne krajinske enote. Oblikovati je potrebno večja zavarovana območja, območja posebno redkih in ogroženih tipov naravne dediščine po razglasiti za naravne rezervate. Zavarovati je potrebno površine nad kraškimi jamami, odseke posameznih vodnih tokov, skrbno je potrebno obravnavati vse regulacije rek in potokov.

Za nove pomnike in obeležja je potrebno določiti avtentične lokacije ter onemogočiti njihovo nenačrtno postavljanje.

V ureditvene programe je potrebno vključevati raziskave in predstavitve arheološke dediščine. Ohranjati je potrebno prostorske kakovosti in značilnosti, ki so pomembne za identiteto mesta in naselja ter ohranjati historične zazidalne linije, parcelacijo in ustrezno izrabiti historični stavbni sklad, ga vključili v prenovo kot sestavni del mestnega tkiva in dragocen dokument mestnega razvoja. Ohranjati je potrebno fragmente kakovostnih krajinskih, urbanističnih in arhitekturnih ureditev iz preteklosti in sedanjosti.

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati opozorila in mnenja strokovnih služb za varstvo naravne in kulturne dediščine. V proces družbene skrbi naravo in kulturno dediščino je potrebno vključiti tudi tiste organizacije in društva, ki imajo v svojih programih vključeno tudi skrb za naravno in kulturno dediščino, ki lahko s svojim vzgojnim raziskovalnim delom pomembno prispevajo k oblikovanju in uveljavljanju vrednot na tem področju.

USMERITVE ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO

Območja za potrebe obrambe in zaščite bomo usklajevali tako, da bo možno nemoteno pripravljati pros­torske izvedbene akte hkrati pa ne bodo motene zahteve obrambe in zaščite, skladno z zakonskimi določili in navodili.

Zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, za take objekte predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

USMERITEV REGIONALNEGA RAZVOJA

Prostorski razvoj Republike Slovenije sloni na policentričnem urbanem sistemu razvoja, kar velja tudi za razvoj regije in Zgornjesavinjske doline. S spremembo lokalne samouprave se je območje razdelilo še na več enot, ki jih je potrebno med seboj usklajevati, kar zahteva veliko strpnost in kompromisov.

Vsi za dolgoročni razvoj regije pomembni dejavniki opozarjajo, da ta prostor potrebuje veliko poveza­nost med posameznimi občinami regije, predvsem pa znotraj doline. K skupnemu cilju razvoja posameznega področja oziroma dejavnosti v regiji, glede na specifičnost posamezne občine, lahko vodijo različno intenzivne, toda medsebojen usklajene usmeritve. To narekuje potrebo po usklajevanju razvoja posameznih dejavnosti med občinami in znotraj občin.

Pri sodelovanju med občinami je potrebno izhajati iz nujnosti obvladovanja razvojnih neskladij v smeri tesnejšega povezovanja in skupnega reševanja razvojnih vprašanj na gospodarskem, socialnem, pros­torskem in drugih področjih, predvsem na dolgoročnih osnovah in v smeri krepitve združevanja dela in sredstev v regijskih okvirih, ob nujnosti širšega vključevanja v slovenske in mednarodne razvojne tokove.

Na osnovi dosedanjih izhodišč se kot področje skupnega pomena na področju prostorskega razvoja v regiji nakazujejo predvsem naslednja:

- zasnova poselitve

- projekcija prebivalstva in zaposlovanja ter s tem

- razvojno povezovanje gospodarstva, oskrbnih in storitvenih dejavnosti

- zaščita vodnih virov in varovanja podtalnice

- turizem

- družbene dejavnosti regionalnega značaja (še posebej izobraževanje, zdravstvo, kultura, idr.)

- prometna, energetska in komunalna infrastruktura

- varstvo okolja, ravnanje z odpadki

- informatika, predvsem na področju usklajenega načrtovanja rabe prostora in evidenc o stanju okolja.

(1.6) Besedilo poglavja 5.1.1., Kmetijska zemljišča se spremeni tako, da se črta prvih šest (6) odstav-
kov, ki se smiselno uporabljajo kot strokovne podlage za prostorske izvedbene akte. Ostali tekst se
ohrani in dopolni tako, da se zadnja alinea spremeni in se glasi.

- vzpostavitev prvotnih stanj oziroma sanacije degradiranih površin

(1.7) Besedilo poglavja 5.1.2., Gozdovi se spremeni tako, da se črta prve štiri (4) odstavke, ki se smi­selno uporabljajo kot strokovne podlage za prostorske izvedbene akte. Ostali tekst se ohrani.

(1.8) Besedilo poglavja 5.1.3., Vodni viri se spremeni tako, da se črta prvi odstavek. Ostali odstavki s spremenijo ali dopolnijo tako, da se črtajo tisti deli besedila, ki se ne nanašajo na občino Nazarje.

(1.9) Besedilo poglavja 5.1.4., Rudnine, se v celoti črta.

Besedilo poglavja 5.1.5., Naravna in kulturna dediščina, Naravna dediščina se spremeni tako, da se črtajo tisti deli besedila, ki se ne nanašajo na občino Nazarje ter se dopolni, novo besedilo se glasi:

Naravna dediščina

Obvezna republiška izhodišča:

- Krajinski park (KP) Menina

Območje občine odlikujejo številna območja in objekti naravne dediščine z visoko vrednostjo.

Z odlokom (Uradni list SRS, št. 27/87) so razglašeni:

- Naravni spomeniki: cerkvena lipa v Šmartnem ob Dreti

Zavarovana naravna dediščina se varuje po varstvenih usmeritvah iz navedenega odloka.

Predlog za zavarovanje

2. krajinski park: Menina planina

V občini je še 24 objektov in območij naravne dediščine, ki naj bi bili razglašeni za naravne znamenitosti do leta 2000.

- krajinski park Čreta - Dobrovlje (predlog občine)

Ostala naravna dediščina, za katero ni predvidena razglasitev, bo varovana v procesu planiranja v okvi­ru prostorskih izvedbenih aktov in sicer:

- objekti in območja naravne dediščine: za vse evidentirane veljajo naslednji splošni pogoji varovanja:

- objekti in območja naravne dediščine:

- drevesom se varuje habitus in rastišče pred izkopi,

- na območjih gemorfološke dediščine se varuje tla in preprečuje onesnaženje z odpadki

- hidrološki dediščine (jezera, potoki, slapovi) se varujejo naravni potek, možni so vzdrževalni posegi z biotehničnimi ukrepi;

- reka Dreta:

- vzdrževalni regulacijski posegi naj upoštevajo naravne kvalitete. Večje eksplotacije grušča so možne ob poprejšnji presoji možnosti in omejitev ob celotni strugi.

- območja naravne in kulturne dediščine: kulturna krajina kjer posamične kmetije s pripadajočimi celki tvorijo specifično podobo

Veljajo pogoji:

cijskih struktur, potez in pestrosti parcelacije ter gručaste strukture poselitve):

(1.11) Besedilo poglavja 5.1.5., Naravna in kulturna dediščina, Kulturna dediščina se spremeni tako, da se črtajo tisti deli besedila, ki se ne nanašajo na občino Nazarje ter se dopolni, novo besedilo se glasi:

Kulturna dediščina

Obvezna republiška izhodišča:

- območje kompleksnega varovanja kulturne dediščine (OKV) - širše območje prostora ob Dreti (Zadrečka dolina)

- posamezni pomembnejši kulturni spomeniki

Zavarovana kulturna dediščina občine Nazarje zajema naselbinska območja ter arheološko, umetnost­no, arhitekturno, etnološko in zgodovinsko dediščino.

Najkvalitetnejši del dediščine - kulturni spomeniki so razglašeni z občinskim odlokom. - Uradni list SRS, št. 27/87) in sklepi (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 6/99 in 8/00) in sicer:

- območja naselbinske dediščine,

- umetnostni in arhitekturni spomeniki (evidentiranih je okoli 90% dediščine),

- zgodovinski spomeniki (evidenca je relativno popolna),

- etnološki spomeniki

Vsi razglašeni kulturni spomeniki se varujejo po varstvenih režimih iz navedenega odloka, kjer so opre­deljene tudi razvojne usmeritve po posameznih objektih in območjih.

Predlog za zavarovanje

Na osnovi strokovnih osnov Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine bodo razglašeni najkvalitetnejši deli na novo evidentirani kulturni dediščini. Zlasti je potrebno dopolniti evidenco umetnostno-arhitekturne, zgodovinske in etnološke dediščine. Predvidoma bo razglašenih pet objektov umetnostno

arhitekturne dediščine. Ostala kulturna dediščina, ki ne bo razglašena kot kulturni in zgodovinski spo­menik, pa se bo varovala v procesu planiranja z vključevanjem v prostorske izvedbene akte. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bo zanje pripravil strokovne osnove, ki bodo obsegale:

- prikaz in oceno stanja kulturne dediščine ter pogojev in možnosti njenega razvoja,

- strokovno oceno z navedbo elementov, vsebine in značilnosti, ki naj se varujejo,

- predlog ukrepov, rešitev in varstvenih režimov ter razvojnih usmeritev za varstvo kulturne dediščine.

- oceno ogroženosti kulturne dediščine.

Temeljna dolgoročna usmeritev za varstvo območij in objektov kulturne dediščine in zlasti kulturnih spomenikov je ohranitev in izboljšanje stanja ter zagotavljanje pogojev za njen obstoj, redno vzdrževan­je in dostopnost. Usmeritve so še naslednje:

- izdelava načrtov prenove za naselbinske spomenike,

- postopna sanacija in prezentacija najpomembnejših nepremičnin kulturnih spomenikov,

- dopolnjevanje evidenc topografije za posamezne zvrsti kulturne dediščine.

Skladno z novimi zahtevam ZVNKD se bodo varovale izjemne krajine, kar bo urejeno s posebnim odlo­kom.

 (1.12) Besedilo poglavja 5.2., Usmeritev za poselitev in naselja se spremeni tako, da se

* v četrtem odstavku črtajo tisti deli besedila, ki se ne nanašajo na nanašajo na novo občino Nazarje in se glasi:

Po planski tipologiji naselij v občini Nazarje sta dve naselji razvrščeni v skupino A (ruralna) in B (ruralno urbana naselja). Naselje z večjim številom prebivalce, večjim deležem zaposlenih in ki je gospodarsko pomembnejše, Nazarje, pa je razvrščeno v skupino D.

* v osmem odstavku črtajo tisti deli besedila, ki se ne nanašajo na novo občino Nazarje in se glasi: Planske usmeritve za razvoj dejavnosti in njihovo organizacijo v Nazarjah bomo zaradi prepletenosti urbanih funkcij razreševati z urbanistično zasnovo.

(1.13) Besedilo poglavja 5.3., Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in zasnova poselitve se smiselno prilagodi novi občini Nazarje in se glasi:

Osnovo urbanega omrežja znotraj območja upravne enote bodo poleg upravnega središča zagotavljala še pomembnejša lokalna središča oziroma občinska središča. Vlogo osrednjega urbanega prostora znotraj občine bo s smotrno delitvijo dejavnosti opravljalo Nazarje kot središče občine s poudarjeno industrijsko funkcijo. Naselju se bo z ekološko ustreznim razvojem proizvodnje in centralnimi dejavnos­tmi krepila vloga pomembnejšega lokalnega središča Zg. Savinjske doline, predvsem pa v Zadrečki dolini. Osnovna funkcija poljedelskega prostora je kmetijstvo, gozdarstvo in turizem; zato bodo v teh naseljih zagotovljene predvsem možnosti za razvoj vseh primarnih dejavnosti.

Skladno z omrežjem naselij in razpoložljivimi površinami znotraj ureditvenih območij naselij je večje povečanje števila stanovanj predvideno v naselju Nazarje. Vsa ostala naselja bodo beležila porast novih stanovanj v minimalnem obsegu v okviru obstoječih ureditvenih območij. Večstanovanjska gradnja bo usmerjena v občinsko središče Nazarje, kjer bo zagotovljena funkcionalna kvaliteta približevanja stanovanj delovnemu mestu in oskrbnim dejavnostim ter bo možno zagotoviti celovito infrastrukturo.

Za kompleksno individualno stanovanjsko graditev so namenjene površine znotraj ureditvenih območij lokalnih centrov v okviru zaokroženih obstoječih stanovanjskih območij in na nagnjenih terenih na slabših kmetijskih zemljiščih. V vseh ostalih naseljih bo z dopolnilno individualno stanovanjsko gradnjo pretežno znotraj obstoječih ureditvenih območij in stavbnih zemljišč na območjih razpršene gradnje zagotovljen normalen razvoj naselij v okviru njihove funkcije v omrežju naselij.

Razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti bo zagotovljen v okviru obstoječih območij za oskrbne storitvene in družbene dejavnosti v vseh lokalnih centrih in to še posebej z načrtno prenovo trških jeder,kjer se bo s krepitvijo oskrbnih središč dopolnila tudi turistična ponudba.

Z intenzivno izrabo obstoječih površin ter potrebnimi dodatnimi površinami bo ob sedanjih obrtnih lokacijah v Nazarjah zagotovljen razvoj v smislu zaključitve obstoječe tehnologije.

Razvoj ekološko primernih obrtnih dejavnosti bo omogočen predvsem v Nazarjah, v ostalih naseljih pa v okviru obrtno stanovanjskih območij.

Za pospešen turistični razvoj, ki ga ponuja bogastvo naravne in kulturne dediščine, izjemne krajinske vrednote Zadrečke doline,številne možnosti za rekreacijo v naravnem okolju in obstoječa turistična infrastruktura, bomo glede na specifičnost in možnosti turistične ponudbe v posameznih krajinskih območjih in naseljih dopolnjevali in razvijali turistična območja.

Infrastrukturne ureditve

Promet: promet blaga in ljudi se v občini odvija samo po cestnem omrežju, zato so za tak promet njuno potrebne ustrezne cestne povezave, zato bomo v dolgoročnem obdobju zgradili oziroma rekonstruirali predvsem tiste odseke cest, ki že sedaj predstavljajo problem in ne omogočajo varnega prometa, še manj pa povečanim potrebam, povezanim z načrtovanim razvojem naselij. Poleg omenjenih je predvidoma še rekonstrukcija oziroma novogradnja drugih odsekov lokalnih cest, ki bodo omogočale boljše prometne povezave med naselji in v naseljih ter med občinami ter pospeševale turizem.

Energetika: Oskrbovanje posameznih krajev je predvideno iz obstoječega visokonapetostnega omrežja le da bo potrebno v obstoječih transformatorjih in zgraditi tudi nove. Lokacije posameznih transformatorskih postaj bodo določene z detajlnejšimi dokumenti z ozirom na potrebe.

Aktivnosti se bodo usmerjale v izgradnjo malih hidroelektrarn družbenega, zadružnega in zasebnega lastništva s ciljem čim večjega izkoristka naravnih danosti vodotokov Drete s pritoki.

Toplotna energija: Zaradi ohranjanja in varovanja čistega okolja je potrebno individualne graditelje usmerjati v večjo izrabo sončne in energije in s tem vplivati na zmanjšanje potreb po energiji in onesnaževanju zraka.

Predvidena je toplifikacija Nazarij z možnostjo navezave naselja Mozirje.

PTT omrežje: za posodobitev in povečanje PTT omrežja ne predvidevamo večja vlaganja. Vse krajevne skupnosti bodo pridobile nove kapacitete telefonskih priključkov - predvidena pa je tudi postavitev ustreznega števila javnih telefonskih govorilnic.

Kabelsko razdelilni sistem: predvideno je nadaljevanje napeljave kabelsko razdelilnega sistema na območju občine.

Kanalizacija: Za vsa večja naselja so predvidene čistilne naprave, ki bodo realizirane po izgradnji planiranih primarnih zbiralnikov za tranzit odpadnih voda. Z urejenim kanalizacijskim omrežjem bomo prispevali k čistejšemu okolju in očuvanju čistosti naših rek.

Vodovod: vzporedno z urbanističnimi rešitvami bomo dograjevali tudi obstoječe vodovodno omrežje. Za povečane potrebe naselij bomo aktivirali nova zajetja, ki bodo predhodno ustrezno zavarovana.

Vodnogospodarske ureditve

Če izvzamemo manjše kmetijske površine ob Dreti, ki so občasno, vendar manj pogosto poplavljene varnosti in vzdrževanje režima površinskih odvodnikov, potrebni sledeči ukrepi:

- vzdrževanje in sanacije stopenj (jezov) ter ostalih objektov v splošni rabi ter obnova propadlih jezov in pragov,

- nadzor in sanacija prodišč,

- vzdrževanje in obnova energetskih strug ter vodotokov,

- zavarovanje še ogroženih zazidalnih in zazidljivih območij pred poplavami: levega brega Savinje na območju Nazarij

- vzdrževalna dela ter protierozijska zaščita naravnih odsekov vodotokov.

- objekti so lahko locirani samo na območjih, ki so varna pred škodljivim delovanjem visokih voda.

- novogradnje je potrebno usmerjati na poplavno varna območja, tako, da se z njimi ne bo posegalo na obvodne in retenzijske površine, ki so pomembne za visokovodni režim

- lociranje novih objektov kot popolnitev obstoječe poselitve oziroma razširjanje ureditvenih območij bo možna šele takrat, ko bodo izvedeni ukrepi za zadrževanje visokih voda in ukrepi za protipoplavno zaščito poselitve.

(1.14) Besedilo poglavja 5.3.1., Urbanistične zasnove naselij se v celoti spremeni:

*naslov poglavja 5.3.1. se glasi:

Urbanistična zasnova Nazarje

* novo besedilo se glasi:

Usmeritve za razvoj naselja in dejavnosti:

Ureditev območja Nazarje vključuje naselja: Nazarje, Prihova, Dobletina, Žlabor, Zavodice.

Med najpomembnejšimi dolgoročnimi usmeritvami razvoja so naslednje:

- intenzivna izraba obstoječih površin za stanovanja s širitvijo pozidave v zaokroženo ureditveno območje naselja, kjer bo možna zagotoviti celovito infrastrukturo,

- prenova jedra naselja s ciljem krepitve vloge občinskega središča in preoblikovanja degradiranih povr­šin znotraj naselja,

- ustrezna sanacija obstoječe industrije v tehnološkem in urbanistično - oblikovnem smislu

- celovita ureditev komunalne infrastrukture

- preureditev in posodobitev prometnih povezav znotraj naselja

* Besedilo 1. člena dopolnitve dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986-2000, dopolnjen 1989, objavljene v UL RS št. 51/92, na straneh 2958 do 2959, se spremeni in dopolni tako, da se črta prvi odstavek in doda naslov, ki se glasi:

Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in namenska raba prostora

* Ostalo besedilo ostane nespremenjeno

* Na koncu se doda naslov in tabela: Opredelitve za uresničevanje urbanističnih zasnov

Pregledna tabela predvidenih prostorskih izvedbenih aktov in zaporednost njihove izdelave znotraj

območja urbanističnih zasnov Nazarje

Krajinske zasnove vodotoka Savinje s pritoki, ki vključuje tudi Dreto s pritoki (Zavod za urbanizem Velenje, št. proj. 1046/91 - KZ) se za območje občine Nazarje sprejmejo kot sestavni del tega plana: tekstualni del dokumenta je priloga odloka, grafični del pa je sestavni del kartografske dokumentacije tega plana.

(1.16) Besedilo poglavja 5.4.1., Kakovost zraka se spremeni in dopolni tako, da se:

drugi odstavek se spremeni tako, da se namesto Mozirje napiše Nazarje

(1.17) Besedilo poglavja 5.4.2., Kakovost voda se spremeni tako:

* da se črtajo tisti deli besedila, ki se ne nanašajo na občino Nazarje oz. imena tistih krajev, ki so zunaj območja občine Nazarje

 (1.18) Besedilo poglavja 5.4.4., Odlagališče odpadkov se v celoti nadomesti in se glasi:

Občina nima svojega odlagališča odpadkov, Odlaganje rešuje sporazumno z ostalimi občinami upravne enote Mozirje na območju Podhoma v občini Gornji Grad

 (1.19) Besedilo poglavja 5.6.1., Opredelitve glede načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti se spremeni in dopolni:

* drugi odstavek se v celoti črta

* tretji odstavek se v celoti spremeni in se glasi:

Pregledna tabela predvidenih prostorskih dokumentov in zaporednost izdelave prostorskih izvedbenih aktov

(1.20) Besedilo poglavja 5.6.2., Merila za zagotavljanje odstopanja od sprejetega plana se spremeni tako, da se:

* v celoti črta prva alinea prvega odstavka.

* Na koncu se doda nov odstavek, ki se glasi:

Spremembe prostorskega plana je potrebno v skladu za zakonom sprejemati le na osnovi družbeno utemeljenih potreb po odstopanju od sprejetih obveznih izhodišč. Spremembe, nastale zaradi spremenjenih družbenoekonomskih pogojev gospodarjenja, ki bodo onemogočale izvajanje nalog in ciljev iz prostorskega plana, je potrebno urejati s prostorskimi izvedbenimi akti ali z dopolnitvami prostorskega plana. V primeru odstopanja od obveznih izhodišč je treba spremeniti prostorski plan po postopku, določenem za njegovo sprejem

(1.21) Besedilo poglavja 5.6.3., Program raziskav, študij in strokovnih podlag se v celoti spremeni in se glasi:

Usmerjanje in zagotavljanje skladnega razvoja občine in širše skupnosti opredeljujemo kot trajno in sistematično strokovno delo. Zato je potrebno na osnovi sprejetih izhodišč in usmeritev dolgoročnega razvoja pristopiti k izdelavi dodatnih študij, analiz in raziskav na naslednjih področjih:

usmerjanje poselitve in zagotavljanje skladne namenske rabe prostor, prednostno za območje Šmart­no ob Dreti;

- izdelava katastra ekoloških dogajanj v prostoru kot osnove za pripravo programov kompleksnega, pretehtanega poseganja v prostor kakor za izdelavo sanacijskih programov;

- izdelava programa za nadomeščanje kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi širšega družbenega interesa prenehala biti kmetijska;

- program razvoja turizma

- proučitev kolesarske infrastrukture (raba obstoječih poti in zasnova novih)

- stalni program usklajevanja urejanja vodotokov in zasnova druge rabe na območju poplavnih območij oz. v obvodnem prostoru

- celostni razvoj podeželja - strategija razvoja

- organizacija in spremljanje nalog s področja prostorskega urejanja in

- izdelava strokovnih osnov (plani nosilcev planiranja) po posameznih področjih za potrebe prostorskih izvedbenih aktov

(1.22) Skladno s spremembami se spremenijo zaporedne številke poglavij

(2) Kartografski del dolgoročnega plana se v celoti spremeni.

Nova vsebina kartografskega dela je naslednja:

(3) Kartografska dokumentacija k dolgoročnemu planu se v celoti spremeni.

3. člen

(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)

V celotnem besedilu se nadomesti besedilo "občina MOZIRJE" z besedilom "občina NAZARJE".

(1.14) (1.1) Besedilo poglavja 1.1., Cilji v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja se spremeni tako, da se črtajo poglavja 1.1., 1.2., 1.3., 1.5.,1.6., 1.7., 1.8., 1.9.; besedilo poglavja 1.4., Območje Krajevne skupnosti Nazarje se spremeni in dopolni;

* naslov poglavja 1.4. se spremeni in se glasi:

Podrobnejši cilji na območju občine Nazarje

* Nadaljevanje naslova "... bo prostorsko obdelano..." se v celoti črta;

* v celotnem tekstu se črtajo tisti posegi, ki so že bili izvedeni:

* dodajo se novi posegi označeni v kartografskem delu

Besedilo poglavja 2., Prostorska organizacija dejavnosti, se v celoti spremeni in se glasi:

Skladno s predvidenim načinom rabe, organizacijo dejavnosti in namensko rabo prostora ter skladno z

načeli urejanja in varovanja prostora so na območju občine predvidene naslednje naloge:

(1.3) Besedilo poglavja 3. Bilance površin / površine v ha, se v celoti spremeni in nadomesti z nasled­njim besedilom:

Bilance površin so priloga k planu!

(1.4) Besedilo poglavja 4., Pregled prostorskih izvedbenih aktov se v celoti črta, nov tekst se nanaša na pregled v dolgoročnem planu.

(1) V kartografskem delu srednjeročnega plana se spremenijo vsebine na vsebine na vseh kartah.

(2) Vse spremembe in dopolnitve so prikazane v skupnem kartografskem delu.

(3) V kartografski dokumentaciji k srednjeročnem planu se spremenijo vsebine na vseh kartah. Vse spremembe in dopolnitve so prikazane v kartografski dokumentaciji k dolgoročnemu planu, na listih PKN v merilu 1:5000.

(4) Programske zasnove bodo izdelane kot samostojni elaborati v okviru izdelave prostorskih izvedbenih aktov.

Na osnovi izhodišč tega plana, dopolnjenih planskih zasnov dolgoročnega plana in drugih posebnih strokovnih podlag, je potrebno za območja kompleksne graditve in prenove izdelati programske zasno­ve v zahtevanem obsegu in merilu in v skladu z letnim programom priprave prostorskih izvedbenih aktov, za območja:

4. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.

Št: 062-02/99-02-28

Nazarje: 30. 5. 2002

ŽUPAN OBČINE NAZARJE

Ivan PURNAT, l.r.