Na podlagi 3. in 7.
člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 41/04, Ur.l. RS, št. 17/2006, 20/2006, 28/2006
Skl.US: U-I-51/06-5, 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US:
U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt), 3. in 17.
člena Zakona o prekrških
(ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/2007, Ur.l. RS, št. 45/2004-ZdZPKG,
86/2004, 7/2005 Skl.US: U-I-19/05-5, 23/2005-UPB1, 34/2005 Odl.US:
U-I-19/05-11, 44/2005, 55/2005-UPB2, 40/2006 (51/2006 popr.),
70/2006-UPB3, 115/2006, 139/2006 Odl.US: U-I-69/06-16, 3/2007-UPB4,
29/2007 Odl.US: U-I-56/06-31, 58/2007 Odl.US: U-I-34/05-9, 16/2008
Odl.US: U-I-414/06-7, 17/2008 (21/2008 popr.), Statuta Občine Oplotnica
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2015) in Odloka o gospodarskih
javnih službah v Občini Oplotnica (Uradni list RS, št. 22/2002) ter
Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o gospodarskih javnih službah
v Občini Oplotnica (Uradni list RS, št. 80/2012) je Občinski svet Občine
Oplotnica na 15. redni seji, dne 12. 3. 2018, sprejel |
|
ODLOK |
O OSKRBI
Z VODO NA OBMOČJU OBČINE OPLOTNICA |
|
I.
Splošne določbe |
|
1. člen |
(vsebina) |
Ta odlok
določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe
s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba), splošne pogoje
zagotavljanja oskrbe z vodo, določitev upravljavcev vodovodov na območju
občine, obveznosti upravljavcev in uporabnikov, pogoje priključitve na
javni vodovod, gospodarjenje z napravami in objekti, pravice, dolžnosti
in odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom
vode, pogoje za prevzem objektov in naprav za oskrbo z vodo v
upravljanje, pogoje za odvzem vode iz hidrantov, nadzor nad izvajanjem
tega odloka v Občini Oplotnica in prenos javnih vodovodnih sistemov v
last Občine Oplotnica. |
|
2. člen |
(namen) |
Namen
tega odloka je: zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z vodo z
učinkovitim izvajanjem javne službe, uskladitev z veljavnimi predpisi,
ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode ter
zagotavljanje trajnostnega razvoja oskrbe z vodo. |
|
3. člen |
(pomen
izrazov) |
Izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1.
Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja področje pitne vode;
|
2.
Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega
vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo; |
3.
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode
posameznega porabnika. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno
več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega
zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi; |
4.
Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem
elementov vodovoda kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za
pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega
obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih
vodovodov in ima enega upravljavca. |
5.
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi
se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se
uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z
vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke; |
6.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih
vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov
in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev
javne službe; |
7.
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so
namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do
sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega
vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura; |
8.
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju
in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za
neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V
sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z
zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin.
Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura; |
9.
Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov
neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na
večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda; |
10.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb
zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo;
|
11.
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno
varstveno funkcijo; |
12.
Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi,
ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne
služba in je strokovno usposobljena služba, ki upravlja z vodovodnimi
sistemi, skladno z veljavno zakonodajo. |
13.
Upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero
imajo lastniki zasebnega vodovoda, kateri se oskrbujejo v okviru lastne
oskrbe s pitno vodo, sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju. |
14.
Nedovoljen odvzem pitne vode, so vsi odjemi pitne vode, ki so v
neskladju s tem Odlokom in zakonodajnimi predpisi. |
15. Cena
storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine in
omrežnine. |
16.
Vodarina je del cene, ki vključuje neposredne stroške materiala,
storitev in dela, splošne proizvajalne, nabavno-prodajne in upravne
stroške, neposredne stroške prodaje, stroške vodnega povračila za
prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v
skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo ter druge poslovne
stroške in odhodke. |
17.
Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki
je namenjena oskrbi s pitno vodo, stroške amortizacije ali najema
osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura, stroške
zavarovanja infrastrukture, odškodnin, obnove in vzdrževanja priključkov
na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno
vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, stroške
nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti in plačilo za
vodno pravico. |
18.
Izgube pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so
razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetij za pitno vodo, ki
napajajo vodovod in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom
javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni
oskrbi s pitno vodo, |
19.
Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih
objektov s pitno vodo na območjih, kjer Občina javne službe ne
zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda
izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, |
20.
Območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve,
obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter
posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere Občina
zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje
predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda,
|
21.
Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega
vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun
izvedenih storitev javne službe, |
22.
Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod
(v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od
javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema. Priključek na
javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega
objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture.
Priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer
so sestavni deli priključka na javni vodovod, |
23.
Priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo
skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki
ureja pitno vodo, |
24.
Rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva
namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega
vodovoda s pitno vodo, |
25.
Vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, |
26.
Zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu
vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo, |
27.
Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o
omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi
Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo
prostorsko načrtovanje. |
Vsi
ostali izrazi, ki niso definirani v prejšnjem odstavku in so uporabljeni
v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Uredbi o oskrbi s
pitno vodo (v nadaljevanju: uredba) (Ur.l. RS, št. 88/12) in Pravilniku
o pitni vodi (v nadaljevanju: pravilnik) (Ur.l. RS št. 19/04, 35/04,
26/06, 92/06, 25/09). |
|
4. člen |
(Tehnični pravilnik) |
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi, uporabi objektov in naprav za
izvajanje javne službe bo opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in
uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: Tehnični
pravilnik), ki ga izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo sprejme v
roku enega leta od začetka veljavnosti tega odloka. Pred sprejemom
Tehničnega pravilnika je izvajalec dolžan pridobiti soglasje občinskega
sveta. |
|
5. člen |
(uporaba
storitev javne službe) |
S
storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz javnega
vodovoda stavb in gradbenih inženirskih objektov, če se v njih
zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. |
Za
storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih
stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v
stanovanjskih stavbah s pitno vodo, ne glede na to, ali se zagotavlja iz
javnega vodovoda, če: |
·
iz vode
zaradi njene rabe nastaja industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo; |
·
je namen
rabe vode proizvodnja pijač; |
·
se voda
rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina
proizvodov; |
·
se voda
rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali |
·
se voda
rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine. |
·
Ne glede
na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja
iz javnega vodovoda, za javno službe šteje: |
·
oskrba
stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v
njih izvajajo državne ali občinske javne službe; |
·
oskrba s
pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin; |
·
oskrba
zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo;
|
·
oskrba s
pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi in
|
·
oskrba s
pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz 1.
odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3. |
|
6. člen |
(zagotavljanje javne službe) |
Javno
službo oskrbo s pitno vodo Občina Oplotnica zagotavlja skladno z Zakonom
o varstvu okolja in Zakonom o gospodarskih javnih službah. |
Lastnik
javnega vodovodnega sistema v upravljanju in vzdrževanju Komunale
Slovenska Bistrica d.o.o. je Občina Oplotnica. Lastnik javnega
vodovodnega sistema Vodovod Božje-Koritno-Kovaški vrh-Brezje pri
Oplotnici je Občina Oplotnica, ki pa je v upravljanju in vzdrževanju
Vodovodne zadruge Pohorski izviri. Ostala infrastruktura oskrbe s pitno
vodo je v lasti upravljavcev navedenih v tretjem odstavku 6. člena tega
odloka. |
Izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo
ter upravljavci objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo na celotnem
območju občine so: Komunala Slovenska Bistrica, Vodovodna zadruga
Pohorski izviri z.o.o. (Vodovod Okoška Gora, Vodovodni odbor Raskovec –
Dobrova pri Prihovi – Pobrež – Dobriška vas, Vodovod Prihova – Zgornje
Grušovje – Straža). |
Občina
Oplotnica sklene pogodbe za opravljanje obvezne občinske gospodarske
javne službe z izvajalci iz prejšnjega odstavka. |
Vsi
upravljavci morajo delovati skladno z veljavno zakonodajo. |
|
7. člen |
(strokovna usposobljenost) |
Upravljavci morajo biti tehnično opremljeni in strokovno usposobljeni za
kakovostno izvajanje javne službe. Upravljavec mora imeti zaposleno
odgovorno osebo za vprašanja zdravstvene ustreznosti in varnosti javne
oskrbe s pitno vodo, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo
naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri oziroma sklenjeno s to osebo
pogodbo o sodelovanje. |
|
II.
Oskrba s pitno vodo |
|
8. člen |
(uporabniki storitev javne službe) |
Uporabniki storitev javne službe oskrbe z vodo so lastniki stavbe, dela
stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni
vodovod in se zanj zagotavlja javna služba. |
Če je
stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko
obveznost uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden
od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. |
V
večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema
pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznost uporabnikov
javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev
stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja
upravljanje večstanovanjskih stavb. |
Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo izvajalca javne
službe pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih spremembah,
ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem in o vseh
spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da
tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
Pisno
obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega
obračunskega obdobja in obsega listino o prenosu lastninske pravice,
številko in naslov odjemnega mesta ter podpisano izjavo novega
uporabnika na obrazcu izvajalca javne službe, da vstopa v že sklenjeno
pogodbeno razmerje. |
Izvajalec javne službe se lahko dogovori z upravnikom stavbe, da mu
mesečno zagotavlja podatke, ki so osnova za porazdelitev stroškov ali
podatke o stanju na internih veljavnih vodomerih. Obračun storitev ter
izstavitev računov posameznim uporabnikom pa izvede izvajalec javne
službe. |
Razlika
porabe vode, ki nastane med glavnim vodomerom in internimi vodomeri se
enakomerno porazdeli na vse uporabnike vode v stavbi, ki nimajo
vgrajenih internih merilnih vodomerov. |
V
primeru, da živijo v stavbi, pri kateri se poraba vode meri z enim
glavnim vodomerom tudi živali, se pri podatkih upošteva žival kot 1/3
uporabnika. |
V
primeru, ko večstanovanjski objekt nima upravnika, se lahko izvajalec
dogovori z vsemi uporabniki večstanovanjskega objekta o načinu
zagotavljanja podatkov za porazdelitev stroškov porabe pitne vode in
obračun, ki ga izvaja izvajalec javne službe. |
Uporabniki javne službe iz prve in druge alineje tretjega odstavka 5.
člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali
upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se
odvzema iz javnega vodovoda. |
Uporabniki javne službe iz tretje in četrte alineje tretjega odstavka 5.
člena tega odloka so Občine. |
|
9. člen |
(lastna
oskrba s pitno vodo) |
Lastna
oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za
posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne
zagotavlja javne službe oskrbe s pitno vodo. |
Če je
stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z
merili iz uredbe in tega odloka priključitev na javni vodovod ni
obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe
prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji
veljavne zakonodaje in je pridobljeno vodno dovoljenje za uporabo
vodnega vira. |
|
10. člen |
(območja
izvajanja oskrbe z vodo) |
Občina
mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na
območju poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z
gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na
hektar. |
Ne glede
na prvi odstavek tega člena mora biti z javnim vodovodom opremljeno
tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem
in z gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim
prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna
oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
|
·
da se
iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s
stalnim prebivališčem in |
·
da je
letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot
10 m3 pitne vode na dan. |
|
11. člen |
(evidenca upravljavcev) |
Občina
mora pristojnemu ministrstvu poročati o vodenju evidenc o upravljavcih
javnih in zasebnih vodovodov ter o spremembah. |
Upravljavci Občini zaradi poročanja ministrstvu posredujejo podatke o
firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca javnega vodovoda. |
|
12. člen |
(poročilo o standardih opremljenosti) |
Občina
ministrstvu najpozneje do 28. februarja tekočega leta posreduje poročilo
o standardih opremljenosti iz 9. člena uredbe na dan 31. decembra
preteklega leta, v skladu z navodili, ki jih objavi ministrstvo na
svojih spletnih straneh. |
Sestavni
del poročila iz prejšnjega odstavka so tudi podatki o stanju lastne
oskrbe s pitno vodo in načrtovani ukrepi za zagotavljanje predpisanih
standardov opremljenosti, kjer ti še niso doseženi. |
Občina
mora občanom omogočiti vpogled v letno poročilo iz prvega odstavka tega
člena na sedežu občine. |
|
13. člen |
(poročilo o izvajanju javne službe) |
Izvajalci javne službe pošljejo ministrstvu najpozneje do 31. marca
tekočega leta letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto,
v skladu z navodili, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih
straneh. |
Sestavni
del letnega poročila o izvajanju javne službe so tudi podatki iz evidenc
o opravljanju storitev javne službe in podatki monitoringa kemijskega in
mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo. |
Izvajalci javne službe morajo uporabnikom javne službe omogočiti vpogled
v letno poročilo iz prvega odstavka tega člena na sedežu izvajalca javne
službe. |
Izvajalci javne službe morajo voditi evidence in pristojnemu ministrstvu
poročati skladno z navodili in zahtevami o: |
·
oskrbovalnem območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s
stalnim prebivališčem na oskrbovalnem območju; |
·
uporabnikih javne službe; |
·
priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih; |
·
tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda; |
·
vodnih
virih, ki napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem; |
·
vodni
bilanci javnega vodovoda; |
·
pravici
rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj; |
·
rabi in
namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom
5. člena tega odloka ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe; |
·
monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno
vodo; |
·
letni
rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz
poročil o izvajanju javne službe; |
·
stroških
in cenah obveznih storitev javne službe. |
·
Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem
členom hraniti najmanj deset let. |
|
14. člen |
(določitev upravljavca javnega in zasebnega vodovoda) |
Javni
vodovod mora imeti upravljavca javnega vodovoda. Občina zagotavlja
vodenje evidence upravljavcev javnih vodovodov na svojem območju. |
V
primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti
upravljavca, če oskrbuje: |
·
eno ali
več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno 5 ali več stanovanj, v
katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem; |
·
eno ali
več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb
za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb,
trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali
stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali
skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in |
·
eno ali
več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna
raba vode iz zasebnega vodovoda. |
Lastniki
zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o
upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o
upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti pristojno Občino. |
Če med
osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne
oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu
zasebnega vodovoda, Občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi
izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja. |
Kadar
imajo stavbe iz drugega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati
upravljavec zasebnega vodovoda, ni potrebno skleniti pogodbe o
upravljanju zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o
njegovem upravljanju pisno obvestiti pristojno Občino. |
|
15. člen |
(upravljanje javnega vodovoda) |
Objekte
in naprave javnega vodovoda, ki so v lasti Občine, jih ta na predpisan
način prenese v upravljanje izvajalcu javne službe. |
Način
upravljanja objektov ali naprav javnega vodovoda, ki so v solastništvu
več Občin, Občine uredijo z medsebojno pogodbo. |
Upravljavec javnega vodovoda njegovega upravljanja ne sme prepustiti
podizvajalcu. |
Obveznosti občine in upravljavca javnega vodovoda v zvezi z rednim in
investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda
se določijo s pogodbo. |
|
16. člen |
(vodno
dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda) |
Za rabo
vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba
pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v
nadaljevanju: vodno dovoljenje). |
Vodno
dovoljenje mora pridobiti občina, če so objekti in oprema javnega
vodovoda v njeni lasti. |
|
17. člen |
(vodno
dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo) |
Za rabo
vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo
iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh
stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo. |
Če je
lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje
s pitno vodo več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma
lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za
pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda. |
|
III. Storitve javne službe |
|
18. člen |
(obvezne
storitve in naloge javne službe) |
V okviru
storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:
|
·
oskrbo s
pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi
in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo; |
·
obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih
obveznostih in izvajanju javne službe; |
·
redno
vzdrževanje javnega vodovoda; |
·
redno
vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za
gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari; |
·
redno
vzdrževanje priključkov na javni vodovod; |
·
vodenje
evidenc opravljanja storitev javne službe; |
·
posredovanje poročila o izvajanju javne službe ministrstvu; |
·
izdelavo
programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo o oskrbi s pitno vodo;
|
·
izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s
predpisi, ki urejajo pitno vodo; |
·
monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno
vodo; |
·
monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s
pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz
zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno
vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega
dovoljenja ali koncesije; |
·
označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu
s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja; |
·
občasno
hidravlično modeliranje javnega vodovoda; |
·
izdelavo
programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu
s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
·
izdelavo
programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja;
|
·
redno
preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v
katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda;
|
·
priključevanje novih uporabnikov javne službe; |
·
zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih
kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove,
širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in
izkoriščanje vodnih virov; |
·
redno
vzdrževati obračunske vodomere; |
·
redno
kontrolirati kakovost vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje; |
·
kontrolirati ustreznost internega vodovodnega omrežja pred
priključitvijo na javni vodovodni sistem; |
·
obveščati uporabnike o času trajanja in izvajanja ukrepov ob prekinitvah
dobave vode v sredstvih javnega obveščanja, na krajevno običajen način
ali neposredno; |
·
odčitavati vodomere in redno obračunavati stroške po veljavnem tarifnem
sistemu; |
·
izdajati
soglasja in omogočiti priključitev na javni vodovod, kot do določa ta
odlok; |
·
organizirati preskrbo v primeru izrednih razmer in poročati o nastopu
izrednih razmer pristojnim občinskim organom; |
·
sistematično pregledovati omrežje, ugotavljati izgube ter skrbeti za
avtomatizacijo; |
·
vzdrževati hidrante in hidrantno omrežje; |
·
opraviti
pregled interne napeljave in opraviti kontrolo kakovosti vode, v kolikor
je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna; |
·
meriti
količino načrpane vode na lastnih črpališčih; |
·
upoštevati pogoje o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje
pitnih voda na območju občine Oplotnica, pri posegih v prostor;
|
·
pri
vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preveriti
in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo veljavnim normativom za
hidrantno omrežje; |
·
načrtovati, da javni vodovodi potekajo po javnih prometnih površinah in
intervencijskih poteh na način, da je omogočeno vzdrževanje vodov in
priključkov; |
·
zagotavljati, da se javni vodovodi gradijo iz atestiranih materialov in
v skladu z geotehničnimi pogoji. |
Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega
odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to
določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s
predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s
predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda. |
Redno
vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega:
|
·
preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni
negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod
ter da je priključek vodotesen, |
·
zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki
urejajo meroslovje, in |
·
interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in
puščanje pitne vode na priključku pred vodomerom, okvare obračunskega
vodomera in podobno). |
|
19. člen |
(priključitev na javni vodovod) |
Stavba
ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 5. člena, ki leži
znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata
biti priključena na javni vodovod v skladu s tem odlokom. |
Na javni
vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski
objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne
vode z obračunskim vodomerom. |
V
večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe
(stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z
ločenimi obračunskimi vodomeri. |
Merjenje
porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti
zagotovljeno na odjemnem mestu, do katerega lahko dostopa izvajalec
javne službe. |
Ne glede
na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem
gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo
celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda
oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem
mestu. |
Načrtovanje, gradnjo in financiranje priključka na javni vodovod mora
zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se
priključuje na javni vodovod. |
|
20. člen |
(prepoved priključitve na javni vodovod) |
Stavbe
ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo
emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec
javne službe ne sme priključiti na javni vodovod. |
Upravljavec lahko investitorju, ki je izpolnil vse pogoje za
priključitev na javno infrastrukturo, s posebno pogodbo omogoči izvedbo
gradbiščnega priključka za dobo največ 24 mesecev in uporabo vode za
gradnjo objekta kot posebno storitev. Voda se v tem primeru ne sme
uporabljati kot pitna voda za oskrbo prebivalcev in živali. Cena vode
pri porabi gradbiščnega priključka je povečana za faktor 1,5 krat
osnovne cene vode za gospodinjski odjem. |
Po
preteku roka za gradbiščni priklop mora uporabnik podati pisno zahtevo
za podaljšanje gradbiščnega priklopa na sedežu upravljavca. Gradbiščni
priklop lahko uporabnik podaljša največ za dobo enega leta. V nasprotnem
primeru upravljavec gradbiščni priklop prekine. |
Če
lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz
javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice
v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanaša na rabo pitne vode
iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na
javni vodovod. |
|
21. člen |
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) |
V
stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna
služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
|
Ne glede
na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod
in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod
lastna oskrba s pitno vodo dovoljena za dobo do enega leta. |
Zajetja
za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne
smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge
rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za
katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo
vode. |
|
22. člen |
(vodovodni sistem) |
Vodovodno omrežje, objekti in naprave so v lasti Občine ali
upravljavcev, glede na to, kdo z vodovodnim omrežjem, objekti ali
napravami upravlja. Vodovodno omrežje, objekti ali naprave se delijo
tudi na zunanje in interno vodovodno omrežje, pri čemer je slednje v
lasti lastnika nepremičnine. |
Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status
grajenega javnega dobra, so internega značaja, zato jih vzdržujejo
uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci. |
Javno
vodovodno omrežje, objekti in naprave so: |
·
magistralno vodovodno omrežje in naprave (objekti za hranjenje,
transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin,
transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na
katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode, vodna
črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in
naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali
regiji); |
·
primarno
vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča,
naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi
od vodnih virov do sekundarnega omrežja, cevovodi med posameznimi
stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja); |
·
sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za
neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali
drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in
naprave za dvig ali reduciranje tlaka na sekundarnem omrežju, naprave za
čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju). |
Interno
vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so: |
·
vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja,
vključno z obračunskim vodomerom ter zasunom pred in za vodomerom; |
·
vodomerni jašek ali niša; |
·
interni
hidranti, interni vodomeri, naprave za znižanje ali dvigovanje tlaka
vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo,
naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in
naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali pogodbeno
dogovorjenim odjemnim mestom; |
·
interna
instalacija za obračunskim vodomerom. |
·
Objekti
in naprave uporabnikov so v lasti oziroma osnovno sredstvo uporabnikov,
ki jih zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta na lastne
stroške, z njimi upravljajo in vzdržujejo na lastne stroške. |
·
Naprave
in objekti za skupno rabo so: |
·
objekti
in naprave za oskrbo prebivalstva s požarno vodo v javni rabi (hidrant
in hidrantna omrežja); |
·
vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin. |
Vzdrževanje naprav in objektov za skupno rabo v lasti občine se
financira iz sredstev pridobljenih s prodajo vode in proračuna občine.
|
Upravljavci javne infrastrukture v lasti občine, so dolžni vsako leto,
najkasneje do 30. novembra, za naslednje leto, predložiti občinski
strokovni službi, pristojni za okolje in prostor, finančno ovrednoten
plan vseh del, ki so povezani z vzdrževanjem in obnavljanjem teh naprav
in objektov. |
|
23. člen |
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij) |
Za
izvedbo vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec javne
službe. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne
službe. |
Investitor v obnovo javnega vodovoda je občina. Občina s tem odlokom
pooblašča izvajalca javne službe Komunalo Slovenska Bistrica d.o.o., za
izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij v višini letne najemnine,
pobrane za infrastrukturo. |
Investitor v novogradnjo javnega vodovoda je občina, ki pa lahko
izvajalca javne službe s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in
nadzor investicije. |
Če
investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba,
mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri izvedbi
javnega vodovodnega omrežja, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti
in plačati stroške nadzora. |
Vse
navezave novih vodovodov na obstoječi, delujoči vodovodni sistem izvaja
izključno samo imenovani izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo na
območju izvajanja investicije tretje osebe, zaradi zagotavljanja
varnosti oskrbe s pitno vodo uporabnikov. Stroški navezav so stroški, ki
jih zagotavlja tretja oseba (izvajalec investicije). |
V
primeru rekonstrukcije javnega vodovoda so priključki in ponovna
priključitev na obstoječi priključek strošek obnove vodovoda, ki se
financira iz javnih sredstev. |
Celotno
redno in investicijsko vzdrževanje obstoječih vodovodnih priključkov, ki
je potrebno za normalno funkcioniranje sistema oskrbe s pitno vodo
uporabnikov, izvaja izvajalec javne službe v okviru storitev javne
službe iz planiranega dela postavke omrežnine. |
Vodovodni priključki se obnavljajo v skladu z letnim vzdrževalnim
investicijskim planom občine, razen: |
·
če
dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča
okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo; |
·
če je
priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov; |
·
v
primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela
javne infrastrukture; |
·
če
obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom. |
|
24. člen |
(prekinitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda) |
Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine
oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in
varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe. |
Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s
pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali
priključkih na javni vodovod. |
V
primeru načrtovanih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o
predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo
uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno
prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni
strani. |
V
primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o
predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo
uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z objavo
na svoji spletni strani. |
V
primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi
višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi
in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju
prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe
obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa
v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. |
V
primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora
upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno
vodo za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov
iz prvega odstavka tega člena. |
Vsak
javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz
katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na
območju javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri
čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode
za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in
življenje na območju javnega vodovoda. |
Podrobnejši pogoji prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo v času
izrednih razmer bodo določeni v predpisu Občine v Pravilniku o oskrbi z
vodo v izrednih razmerah na območju Občine Oplotnica. Občinski svet
Občine Oplotnica sprejme Pravilnik o oskrbi z vodo v izrednih razmerah
na območju Občine Oplotnica v roku enega leta od začetka veljavnosti
tega odloka. |
|
25. člen |
(krajše
prekinitve) |
Upravljavec ima pravico za krajši čas prekiniti dobavo vode brez
predhodnega obvestila uporabnikov v primerih: |
·
če
stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih
uporabnikov oziroma kakovost vode v vodovodnem omrežju; |
·
če
interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo
vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja; |
·
če
uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo; |
·
z
odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo
vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode; |
·
če
uporabnik pismeno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode. |
Upravljavec zagotavlja minimalni standard dobave vode po predložitvi
ustrezne posode na njegovem matičnem naslovu. |
|
26. člen |
(program
oskrbe s pitno vodo in poročila) |
Javna
služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo. |
Program
oskrbe s pitno vodo se na podlagi evidenc iz prejšnjega člena izdela za
vsako občino posebej in vsebuje naslednje vsebinske sklope: |
1.
Osnovne podatke, ki so podatki o: |
·
izvajalcu javne službe; |
·
občini
izvajanja javne službe; |
·
predpisih in drugi pravnih aktih, ki urejajo izvajanje javne službe,
vključno z določitvijo izvajalca javne službe in |
·
območjih
javnih vodovodov, kjer se izvaja javna služba. |
2.
Podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih opravljanju
javne službe, ki so podatki o: |
·
javnih
vodovodih in zunanjih hidrantnih omrežjih za gašenje požarov, ki so del
javnega vodovoda; |
·
zajetjih
za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo in njihovih
zmogljivostih za oskrbo s pitno vodo; |
·
vodnih
pravicah za zajetja iz prejšnje alineje; |
·
vodovarstvenih območjih, njihovem označevanju in izvajanju drugih
ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja in
|
·
cenah
obveznih storitev javne službe. |
3.
Podatki o načinu izvajanja javne službe, ki so podatki o: |
·
številu
priključkov in odjemnih mest na javnem vodovodu; |
·
vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne
službe; |
·
ukrepih
za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnih vodovodih; |
·
ukrepih
za zmanjševanje vodnih izgub v javnih vodovodih; |
·
ukrepih
za zagotavljanje rezervnih zajetij za pitno vodo; |
·
režimih
obratovanja rezervnih zajetij za pitno vodo; |
·
režimu
nadomeščanja rezervnih zajetij za pitno vodo v skladu s sedmim odstavkom
16. člena te uredbe; |
·
načinu
obveščanja uporabnikov javne službe; |
·
izvajanju posebnih storitev z uporabo javne infrastrukture in
|
·
javnih
površinah, za katere se iz javnega vodovoda zagotavlja pitna voda za
pranje, namakanje ali oskrbo s pitno vodo, ki je namenjena splošni rabi.
|
Predlog
programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe za obdobje
štirih koledarskih let in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do
31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove uveljavitve. Ko je
program usklajen z občino, ga odgovorna oseba izvajalca javne službe
potrdi. |
Izvajalec javne službe pošlje potrjen program oskrbe s pitno vodo
ministrstvu najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove
veljavnosti na način, objavljen na spletni strani ministrstva.
|
Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v
potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.
|
Programi
oskrbe s pitno vodo, ki jih izvajalec javne službe pošlje ministrstvu,
niso javno dostopni, neposreden dostop do njih pa je omogočen
ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ministrstvu, pristojnemu za
obrambo, in uradu pristojnemu za državno statistiko. |
Za
sprejem sprememb programa oskrbe s pitno vodo se smiselno uporabljajo
tretji do šesti odstavek tega člena, pri čemer se ne sme spreminjati
obdobje njegove veljavnosti. |
V
programu oskrbe s pitno vodo morajo biti podatki, ki so poslovna
skrivnost v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ustrezno
označeni. |
|
27. člen |
(gospodarna in varna raba zajetij za pitno vodo) |
Investitorji in načrtovalci novih javnih vodovodov, lastniki javnih
vodovodov in upravljavci javnih vodovodov morajo zagotavljati gospodarno
in varno rabo zajetij za pitno vodo. |
Pri
načrtovanju in gradnji novega javnega vodovoda je treba prednostno
zagotavljati, da se poveča območje obratujočega javnega vodovoda s
priključitvijo na sosednji obratujoči javni vodovod. |
Če
povečanje območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi
nezadostne zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova
oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda s katero se poveča
njegova zmogljivost, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost
pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo. |
Če
povečanje območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi
nezadostnih količin pitne vode iz zajetij za pitno vodo obratujočega
javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti zajetij za pitno vodo
obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi
obstoječimi zajetji za pitno vodo prednost pred zagotavljanjem novih
zajetij za pitno vodo za nov javni vodovod. |
Če je za
povečanje območja obratujočega javnega vodovoda treba zagotoviti nova
zajetja za pitno vodo, ima priključitev na nov ali obratujoč transportni
vodovod prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo.
|
Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante
oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za
poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega
poselitvenega območja. |
|
28. člen |
(prednostna raba pitne vode iz vodovoda) |
Pri
načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se
upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo
vode za druge namene. |
Če javni
vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z
zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za
gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo
na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom.
|
Če se v
skladu s prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja z zunanjim
hidrantnim omrežjem za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora
biti to hidravlično ločeno od javnega vodovoda. S priključkom na javni
vodovod se lahko izvede napajanje požarnega bazena. |
V
primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi
katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko
upravljavec vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri
čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi
rabami vode. |
|
29. člen |
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje javnega vodovoda) |
Javne
vodovode Občina načrtuje tako, da imajo zagotovljena rezervna zajetja za
pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja
javnega vodovoda. |
Pri
načrtovanju rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg območij
poselitve upoštevajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja,
za katera je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega
vodovoda. |
Rezervno
zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki
napaja isti javni vodovod. |
Za
rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni
vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in je v programu oskrbe
s pitno vodo opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v
primeru njegove uporabe. |
Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z
dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj
kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega
prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode. |
|
30. člen |
(zmanjševanje vodnih izgub) |
Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje
vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo.
|
Lastnik
javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega
vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz
prejšnjega odstavka. |
Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega
vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri
rednem obratovanju javnega vodovoda. Upravljavec javnega vodovoda mora
zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda
načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih količin, ki
nastajajo pri obratovanju javnega vodovoda. |
Z
izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec
javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub.
|
Če
Občina zaradi potreb po večji rabi pitne vode načrtuje oskrbo s pitno
vodo iz novih zajetij za pitno vodo ali povečanje zmogljivosti črpanja
iz obstoječih zajetij za pitno vodo, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov
zagotoviti, da vodne izgube obstoječih javnih vodovodov ne presegajo
dopustne ravni vodnih izgub. |
|
31. člen |
(izmenjava pitne vode med vodovodi) |
Če se
več javnih vodovodov s pitno vodo oskrbuje iz istih zajetij za pitno
vodo, mora biti raba pitne vode urejena s pogodbo med imetniki vodne
pravice, lastniki in upravljavci javnih vodovodov, ki ne sme biti v
nasprotju s pridobljenimi vodnimi pravicami. |
Iz
javnega vodovoda se lahko za lastno oskrbo s pitno vodo oskrbuje tudi
zasebni vodovod v skladu s prvim odstavkom tega člena. |
Pri
izmenjavi pitne vode med vodovodi morajo njihovi upravljavci količino
dobavljene pitne vode meriti in evidentirati. |
Oskrbovanje javnega vodovoda z vodo iz zasebnega vodovoda je
prepovedano. |
|
IV. Viri
financiranja javne službe |
|
32. člen |
(viri
financiranja) |
Javna
služba se financira iz: |
·
cene
storitev javne službe; |
·
proračunskih sredstev Občine; |
·
drugih
virov. |
|
33. člen |
(proračunska sredstva občine) |
Če cena
storitev javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne
službe in predpisanega donosa, občina za ta del zagotovi lastna
sredstva. |
|
V.
Načrtovanje vodovoda |
|
34. člen |
(priključitev stavb na javni vodovod) |
Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih
stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami
uredbe in tega odloka. |
|
35. člen |
(upravni
postopki) |
Upravljavec javnega vodovoda na podlagi veljavne zakonodaje izdaja
smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju:
smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v
nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi projektov itd.
(v nadaljevanju: pogoje), soglasja k projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja (v nadaljevanju: soglasja) in soglasja za priključitev na
javni vodovod (v nadaljevanju: soglasja za priklop) ter potrdila, pri
čemer mora investitor k vlogi predložiti v nadaljevanju navedeno
dokumentacijo. |
Za
smernice in mnenja: |
·
vloga za
izdajo smernic; |
·
dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju. |
Za
projektne pogoje: |
·
vloga za
izdajo projektnih pogojev; |
·
dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov; |
·
idejno
zasnovo in situacijo obstoječega stanja; |
·
situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi
napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji; |
·
opis
specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo
vode; |
·
strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi. |
Za
soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo
namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov: |
·
vloga za
soglasje k projektnim rešitvam; |
·
projekt
za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v
sklopu načrta strojnih instalacij; |
·
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500; |
·
soglasje
lastnikov ali uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal vodovodni
priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti
soglasje lastnika, služnostna pogodba; |
·
soglasje
za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi); |
·
dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in
padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z
javnim kanalizacijskim sistemom; |
·
strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi. |
Za
soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja: |
·
vloga za
soglasje za priključitev; |
·
pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici do gradnje v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora; |
·
katastrski načrt (načrt parcele); |
·
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500; |
·
načrt
instalacij; |
·
soglasje
za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi); |
·
pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma
sodno odločbo, ki nadomesti soglasje; |
·
pogodbo
o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to
predpisano. |
Za
soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih
objektov: |
·
vloga za
soglasje za priključitev; |
·
gradbeno
dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega
objekta; |
·
projekt
vodovodnega priključka; |
·
projekt
interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu
interne inštalacije; |
·
pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma
sodno odločitev, ki nadomesti soglasje; |
·
pogodbo
o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
Za
soglasje/pogodbo za začasni priključek, katero se lahko izda za
gradbiščne priključke, javne prireditve, začasne objekte in podobne
primere, vendar za obdobje največ dveh let: |
·
vloga za
izvedbo začasnega priključka; |
·
situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:500; |
·
upravno
dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.); |
·
opis
dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja
priključka; |
·
pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma
sodno odločbo, ki nadomesti soglasje; |
·
dokument
o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor; |
·
soglasje
za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi); |
·
dokazilo
o načinu zagotavljanja odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki
ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je
to predpisano. |
Za
soglasje za ukinitev priključka: |
·
vloga za
ukinitev priključka; |
·
situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim
priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500; |
·
potrdilo
pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti
stavbe. |
Za
soglasje k spremembam: |
·
vloga |
·
projekte
in opise, ki se nanašajo na spremembe. |
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda
upravljavec v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov in urejanje prostora. |
Objekt
se priključi na javni vodovod samo s pisnim soglasjem upravljavca, ki
priključitev tudi izvede. V kolikor uporabnik oziroma investitor sam ne
zaprosi za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod, ga mora
upravljavec obvestiti, da je priključitev obvezna in mu posredovati
pogoje za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod. |
Investitor in uporabnik sta dolžan zagotoviti izvedbo priključka v
okvirih, ki so določeni s soglasjem. Za vsak odmik v postopku izvedbe
priključka in spremembe na priključku, mora uporabnik ponovno pridobiti
soglasje upravljavca. |
Projektne pogoje izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, ki
se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v
primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je
potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta. |
Za
pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja člen v celoti,
gradbenega dovoljenja pa ni treba predložiti, če je bil objekt zgrajen
pred letom 1967; lastnik to dokaže z veljavno uradno listino ali izjavo
pod materialno in kazensko odgovornostjo. |
Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih
pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture. Za
potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki
jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz
prvega odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po
merilih in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku
upravljavca. |
|
36. člen |
(določitev pogojev priključitve) |
Pri
izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec
določiti: |
·
minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja; |
·
pogoje
in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivi novogradnje; |
·
traso,
globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno
omrežje; |
·
lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška; |
·
dimenzijo in tip vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem
jašku; |
·
tehnične
pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom; |
·
pogoje
zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega
priključka; |
·
posebne
zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju
podtalnice; zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem
pitne vode; |
·
posebne
pogoje v primeru neustreznega tlaka vode; |
·
ostale
pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom za projektiranje,
tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema. |
|
37. člen |
(obveznost priključitve na javni vodovod) |
Kjer je
javni vodovod že zgrajen ali se gradi ali rekonstruira, je priključitev
vsakega novega objekta na javni vodovod obvezna. |
Ob
gradnji ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja je obvezna prestavitev
merilcev porabe vode izven objekta v zunanje termoizolacijske jaške,
vseh uporabnikov na območju rekonstrukcije omrežja. Vodomerni jašek
vključno z montažo je strošek uporabnika, prevezava vodomernega mesta v
objektu, kjer je bil nameščen vodomer, pa strošek upravljavca. |
Lokacija
vodomernega jaška mora biti čim bližja parcelni meji, oziroma oddaljena
maksimalno 15 m od glavnega vodovodnega cevovoda. |
Priporočljivo je, da uporabniki ob rekonstrukciji izvedejo menjavo
dovodne cevi od nove lokacije merilnega jaška do objekta. Menjava tega
dela vodovodnega priključka, vključno z gradbenimi deli, je strošek
uporabnika. |
Če se v
stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju,
kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe,
rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je
izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na
javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški zaradi dolžine
priključka, ki presega 200 m. |
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na
način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov
priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v
javnem vodovodu. |
|
38. člen |
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod) |
Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se
nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne
vode pri porabniku pitne vode. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje
cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora
zagotoviti lastnik stavbe. Vodovodni priključek izdela upravljavec na
stroške uporabnika. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti
lastnika stavbe. |
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na
sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje
izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni
vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne
službe plačati v okviru omrežnine. Upravljavec javnega vodovoda mora
voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni
vodovod, v primeru novogradenj pa tudi o trasah priključkov z izvedbo
geodetskega posnetka. |
Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na
svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek
brez soglasja upravljavca. |
Podrobnejši pogoji izvedbe vodovodnega priključka se določijo v
Tehničnem pravilniku. |
|
39. člen |
(stalen
ali začasen priključek) |
Priključek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem
odlokom in pogoji soglasja upravljavca. |
Upravljavec je dolžan izdelati priključek najkasneje v tridesetih dneh
od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem da je uporabnik
izpolnil vse pogoje iz prvega odstavka tega člena in poravnal vse
obveznosti do občine in upravljavca. Upravljavec sme priključiti
uporabnika, ko so vsa gradbena dela predhodno izvedena na način, kot to
določa Tehnični pravilnik. Vodovodni priključek je lahko stalen ali
začasen. Vsaka sprememba dimenzije priključka se obravnava kot nov
priključek. |
|
40. člen |
(vodomerna mesta) |
Nova
priključitev na javni vodovod je možna po pridobitvi vseh upravnih
dovoljenj, z vgradnjo zunanjega termoizolacijskega jaška z minimalno
oddaljenostjo od parcelne meje in zagotovljeno dostopnostjo upravljavcu
vodovodnega sistema. |
V
večstanovanjskih objektih je možna izvedba vodomernih niš z vgrajenimi
vodomernimi števci v skupnih prostorih, za vsako posamezno stanovanjsko
enoto. |
Vgrajeni
vodomeri morajo ustrezati kakovostnemu merilnemu razredu najmanj Q3/Q1,
R>=160. |
Vsakemu
novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer.
Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.
|
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda in nimajo vgrajenih
vodomerov, jih morajo vgraditi v roku enega leta od uveljavitve tega
odloka, skladno z določili tega odloka. |
Vsak
obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati.
|
Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne
preglede in za menjavo. |
Stroški
kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave vodomera bremenijo
uporabnika v obliki tarifnega sistema obračuna, ki jo upravljavec
mesečno zaračunava uporabnikom. |
|
41. člen |
(omejitev priključitve) |
V
primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec
dolžan obvestiti uporabnika in investitorja o razmerah ter pogojih, pod
katerimi bi bila priključitev možna. |
V
večstanovanjskih objektih, montaže vodomernih števcev na interni
instalaciji niso predmet javne službe. V primeru opreme vseh posameznih
stanovanjskih enot z vodomernimi števci in obnovo interne instalacije,
se lahko po pregledu strokovnih služb upravljavca, izvede popis
uporabnikov in vnos v bazo podatkov direktnih plačnikov. |
|
42. člen |
(posebnosti izdaje soglasja) |
Soglasje
oziroma ustrezno upravno odločbo izdajajo upravljavci tudi k tistim
gradnjam objektov, ki se priključujejo na lastni vir oskrbe s pitno
vodo, kakor tudi v primerih, ko objekt ne potrebuje vode in v primerih,
kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta. |
|
43. člen |
(dostop
do vodovodne infrastrukture) |
Pri
izvajanju del na vodovodnem omrežju oziroma del, katerih posledica bo
priključitev na vodovodno omrežje, so dolžni lastniki zemljišč oziroma
osebe, ki razpolagajo z zemljiščem, dopustiti pooblaščenim osebam
upravljavca dostop do naprav in objektov vodovodnega omrežja.
|
Pooblaščene osebe upravljavca morajo pri izvajanju del paziti, da je
poseg v prostor čim manjši in vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v
največji možni meri. |
|
VI.
Prevzem objektov in naprav za oskrbo z vodo v upravljanje |
|
44. člen |
(prenos
novozgrajenih vodovodov) |
Kadar je
s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s
pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor
novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji
s pogodbo le-te predati v last Občini. |
Za
prevzem omrežja javnega vodovoda in objektov iz prvega odstavka tega
člena v upravljanje izvajalcu javne službe mora biti predložena
naslednja dokumentacija: |
·
gradbeno
dovoljenje; |
·
projekt
izvedenih del; |
·
elaborat
geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster
gospodarske javne infrastrukture (GJI); |
·
zapisnik
o opravljenih preskusih vodovodov; |
·
meritve
o ustreznosti hidrantnega omrežja; |
·
poročilo
o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov
ter pitne vode; |
·
zapisnik
o uspešnem tehničnem pregledu; |
·
uporabno
dovoljenje; |
·
garancijske izjave in dokazila (kvaliteta izvedbe, vgrajeni materiali,
odprava napak v garancijski dobi); |
·
vrednost
vodovodnega omrežja in objektov v skladu z slovenskimi računovodskimi
standardi; |
·
notarsko
overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in
objektov javnega vodovoda. |
|
45. člen |
(prenos
zasebnih vodovodov) |
Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni ali vaški vodovod ipd.), ki ni v
lasti Občine, se lahko prenese v lastništvo Občine z medsebojno pogodbo
med dosedanjim lastnikom ter Občino. V pogodbi se določijo vse njune
medsebojne obveznosti. |
Za
prenos vodovodnega sistema v last Občine in upravljanje izvajalcu
obvezne gospodarske javne službe morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji: |
·
vodovod,
ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (projekt izvedenih
del, elaborat geodetskega posnetka, popis in načrt omrežja, objektov in
naprav, evidenco priključkov uporabnikov, vodno dovoljenje in predlog
odloka o zaščiti vodnega vira); |
·
vodovod,
ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o
tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav; |
·
izdelana
mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem; |
·
pred
postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega
vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu,
ki je osnova za pripravo programa sanacije; |
·
sprejet
in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja
vodovoda, izdelana ocena stroškov ter zagotovljena sredstva za potrebno
sanacijo vodovoda; |
·
na vseh
odjemnih mestih vodovoda morajo biti od prevzema vodovoda v zunanjih
vodomernih jaških vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti
pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih
zahtevah za vodomere. Tip vodomera mora ustrezati zahtevam izvajalca
javne službe in biti veljaven še najmanj 4,5 let po prevzemu; |
·
zunanji
vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s Tehničnim
pravilnikom; |
·
urejene
in notarsko overjene morajo biti vse služnostne pogodbe ali lastništva
za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave ter individualni
vodovodni priključki; |
·
urejena
morajo biti vsa lastniška razmerja med dosedanjimi lastniki in Občino,
povezana z infrastrukturo, ki je predmet pogodbe; |
·
postopek
prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o
primopredaji. |
Občine
prevzete vodovodne sisteme v skladu s pogodbo predajo upravljavcu v
upravljanje in najem. |
V
primeru, da obstoječi uporabniki nasprotujejo predaji vodovodnega
sistema izvajalcu javne službe, lahko izvajalec izvede odklop
vodovodnega priključka. Ponovna priključitev na javni vodovod je možen
po postopkih, predpisanih s tem Odlokom. |
|
VII. Meritve in obračun porabljene vode |
|
46. člen |
(poraba
vode na osnovi vodnega dovoljenja velikih uporabnikov) |
Količina
porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki
vode, upravljavec sklene posebno pogodbo o porabi vode na osnovi
pridobljenega vodnega dovoljenja uporabnika za posebne pogoje dobave
vode iz javnega vodovodnega sistema. |
|
47. člen |
(obveznost uporabnikov) |
Uporabniki storitev javne službe imajo naslednje obveznosti: |
·
pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na javni vodovod ; |
·
priključiti se na javni vodovod najkasneje v 6-ih mesecih po njegovi
izgradnji in pričetku uporabe ter za vse posege na objektih in napravah
pridobiti soglasje upravljavca; |
·
redno
vzdrževati interno vodovodno omrežje, vodomerno mesto in interno
hidrantno omrežje; |
·
izvajati
zaščito vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi
poškodbami; |
·
upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta in vodomera |
·
zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem
zemljišču v zvezi z javnim vodovodom; |
·
upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe (in interne
vodovodne inštalacije); |
·
skrbeti
za dostopnost in vidnost zasuna (mesta priključitve na javni vodovod) na
svojem vodovodnem priključku; |
·
upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na internem delu vodovodnega
omrežja; |
·
obveščati upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe
ter omogočiti izvedbo odprave okvare ali obnovo javnega vodovoda, če gre
za javni vodovod, ki poteka po zemljišču, ki ni v lasti občine; |
·
dopustiti obnovo vodovodnega priključka in poskrbeti za ustreznost
vodomernega mesta skladno z zahtevami upravljavca, s Tehničnim
pravilnikom in z odlokom; |
·
ne sme
dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svoje interno
vodovodno omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja upravljavca; |
·
povrniti
škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi
z njihovim objektom ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil z nenormalnim
odvzemom vode ali povratnim učinkom na kakovost vode v javnem vodovodu; |
·
urejanje
medsebojnih delitev stroškov, kadar se storitev obračunava preko
skupnega obračunskega vodomera; osnova za obračun storitev je število
oseb, ki prebivajo v posamezni stanovanjski enoti ali podatkih internih
vodomerov; |
·
priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in
soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru
izgradnje vodovodnega priključka; |
·
izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali
upravičene prekinitve dobave pitne vode; |
·
kontrolirati stvarno porabo vode na lastnem vodomeru in jo primerjati z
dovoljeno ob priključitvi, |
·
zagotavljati oskrbo objekta s pitno vodo na način, ki ne poslabšuje
oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov in na način, ki ne vpliva na
kakovost vode v javnem vodovodnem vodovodu; |
·
plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,
|
·
pisno
obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih
spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem
in obračun vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po
poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora
poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je
relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja
med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se
storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako kot staremu
in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, od datuma prejema pisnega
obvestila starega uporabnika. |
·
upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru izrednih razmer ali
upravičene prekinitve dobave vode iz 24. člena tega odloka; |
·
pridobiti soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih
internega omrežja; |
·
ne sme
posegati v vodovodni priključek. |
|
48. člen |
(obveznosti drugih izvajalcev) |
Vsakdo,
ki na območju javnega in zasebnega vodovoda oziroma vodovodnega
priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in
naprave, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu na svoje stroške
naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del. |
Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za
vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije na zemljišču uporabnika, ki
bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave
za oskrbo s pitno vodo. |
Izvajalci gradbenih del in upravljavci drugih infrastrukturnih objektov
(elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV, optika, plinovod,
toplovod, kanalizacija …), morajo pred pričetkom del, ki potekajo v
varovalnem pasu vodovoda (v razdalji 0,5 m od osi vodovodnega cevovoda)
pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda h gradnji in poskrbeti
za zakoličenje obstoječe vodovodne napeljave. Pri opravljanju del na
svojih objektih in napravah morajo zagotoviti, da ostanejo vodovodne
naprave nepoškodovane, odmiki od vodovodne infrastrukture pa v skladu s
predpisi. |
V
primeru poškodb iz prvega in drugega odstavka tega člena izvajalci del
oziroma upravljavci drugih omrežij odgovarjajo za vso povzročeno
poslovno in neposlovno škodo, takoj pa zagotoviti, brez nepotrebnega
odlašanja, upravljavcu popravilo javnega vodovodnega omrežja oziroma
priključkov, ki je posledica napake zaradi njihovega ravnanja oziroma
opustitve (vzpostavitev v prejšnje stanje). |
Stroške
za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji
krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za
odpravo napak in posledično vse stroške, ki pri tem nastanejo. |
Na
vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati
materiala, saditi trajnih nasadov, ki lahko povzročijo poškodbe na
vodovodu ali ovirajo njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba
nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca
vodovoda in pod pogoji, ki jih določi upravljavec. Kdor gradi, opravlja
vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v območju vodovodnega
omrežja, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno pisno
soglasje upravljavca. Pri trajni spremembi okolice mora investitor pri
upravljavcu javnega vodovoda naročiti in poravnati stroške prilagoditve
elementov oziroma globino vodovodnega omrežja novi niveleti in rabi
terena. |
|
49. člen |
(oskrba
s pitno vodo iz zasebnih vodovodov) |
V okviru
lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec
zasebnega vodovoda na celotnem njegovem oskrbovalnem območju zagotoviti: |
·
oskrbo s
pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s
predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; |
·
redno
vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda; |
·
vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih
nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij; |
·
nadzor
priključkov stavb na zasebni vodovod; |
·
HACCP
dokument in odgovorno osebo; |
·
monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi
obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja
za rabo vode iz vodnih virov; |
·
meritve
količin dobavljene vode in obračun storitev. |
Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in
soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. |
Upravljalci vodovnih sistemov v občini ob vsakem popisu, oziroma najmanj
enkrat letno, izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih
voda posredujejo podatke o uporabnikih, dimenzijah števcev, porabi pitne
vode in obračunanih akontacijah. |
|
50. člen |
(kataster javnega vodovoda) |
Vodenje
katastra javnega vodovoda zagotavljajo Občine v okviru posebne javne
službe in ga je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki
urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost
ter ga stalno dopolnjevati. Stroški vodenja katastra se v skladu s
predpisi krijejo iz proračunskih sredstev občine. |
V
katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in napravah
sekundarnega, primarnega in magistralnega vodovoda, hidrantnih omrežjih
in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda, ter priključkih na
javni vodovod. |
Med
objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v
katastru javnega vodovoda, spadajo: vodovodna cev, vodohran, črpališče,
razbremenilnik, jašek, naprave za obdelavo pitne vode, zajetja, drugi
objekti, naprave in oprema javnega vodovoda. |
V
katastru javnega vodovoda morajo biti evidentirana območja javnega
vodovoda. |
Lokacija
objektov, naprav in opreme se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu
s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne
infrastrukture. |
Kataster
se vodi usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega
sistema ter Tehničnega pravilnika. Vodi se v obliki elektronske baze
podatkov. |
Upravljavec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za
to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega
interesa. |
Skladno
z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je
upravljavec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra,
razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne
smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na
prosilca, je izvajalec dolžan slednjemu posredovati brezplačno, za
posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec
upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje
informacij javnega značaja. |
|
51. člen |
(uporaba
hidrantov) |
Hidranti
na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe,
namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno
dostopni in v brezhibnem stanju. |
Javno
hidrantno mrežo vzdržuje upravljavec na stroške lastnika infrastrukture.
|
Brez
predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda se smejo hidranti
uporabljati samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih
in drugih nesrečah. V tem primeru mora uporabnik naknadno v roku 8 dni
obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete
vode. |
Gasilska
društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in
upravljavcu sprotno pisno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode
ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri
uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru
hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po
njegovi krivdi. |
V
primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma, po predhodnem dovoljenju
upravljavca, uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za
zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati
predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno
ustrezne vode in upravljavcu predhodno javiti mesto in količino odvzema.
Mesto odvzema, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše
upravljavec v posebnem soglasju. |
Odvzem
vode iz hidrantov za druge potrebe kot so čiščenje ulic, cest in trgov,
zalivanje parkov in javnih nasadov, izpiranje kanalov, utrjevanje
cestišč in druga gradbena dela, potrebe javnih prireditev, potrebe
gasilskih vaj, polnjenje cistern za razvoz vode (suša ipd.) je dovoljen
le s pisnim soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode sklene
uporabnik dogovor o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo. |
Gasilska
društva morajo sama poskrbeti za varnost prevoza pitne vode z vozili, ki
mora biti skladen z veljavno zakonodajo. |
Interni
hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na
vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih lastnik
objekta-uporabnik vode. Ob vsaki uporabi vode iz hidranta je uporabnik
dolžan nemudoma poročati upravljavcu vodovoda, in sicer o vzroku in času
uporabe ter porabljeni količini vode. |
|
52. člen |
(elementi za obračun storitev javne službe) |
Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik
stavbe oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega
objekta na območju občine, priključenega na javno vodovodno omrežje
oziroma uporabnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Solastniki
sporazumno določijo plačnika storitev. |
Uporabnik je lahko tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela
stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec,
najemnik in izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne
storitve in poroštvih. |
Upravljavec zaračuna uporabniku, ki je priključen na javni vodovod: |
·
vodarino, porabljeno količino pitne vode, izraženo v m3/mesec; |
·
omrežnino, izraženo v EUR/kom; |
·
vse
ostale dajatve, ki so predpisane z zakonodajo. |
Poraba
se za potrebe določanja količin iz prejšnjega odstavka izračunava v
skladu s tem poglavjem odloka. |
|
53. člen |
(priprava elaborata in potrditev cene storitve) |
Cena
storitve javne službe oskrbe s pitno vodo se oblikuje v skladu z
določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o oblikovanju cene izvajanja
storitev javne službe. V kolikor razlika med potrjeno ceno in obračunsko
ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev presega 10 % od
potrjene cene, ga izvajalec do 30. 9. tekočega leta posreduje v pregled
občinski upravi. |
Občinska
uprava elaborat pregleda in posreduje morebitne zahteve za njegovo
dopolnitev, spremembo ali potrditev, najkasneje 30 dni po prejemu
elaborata. |
Dopolnitev oz. spremembo elaborata pripravi izvajalec v 15 dneh od
prejema pisnih pripomb, občinska uprava pa ga potrdi v roku 10 dni.
Elaborat se do konca tekočega leta obravnava in potrdi na občinskem
svetu. |
|
54. člen |
(vzdrževanje priključka stavbe) |
Upravljalec skrbi za redno vzdrževanje priključka stavbe, tako da ni
negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in zagotavlja
interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov v skladu s
tem odlokom. |
Mesečni
stroški za vzdrževanje priključka stavbe so določeni glede na
zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so sestavni
del omrežnine. |
Upravljavec skrbi za vzdrževanje obračunskih vodomerov in redne
preizkuse skladno z veljavno zakonodajo na stroške uporabnika. Mesečni
stroški za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov so določeni glede
na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so
sestavni del omrežnine. |
|
55. člen |
(uporaba
vodomerov) |
Obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen
merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega
obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja
za priključitev na vodovodno omrežje. Vgrajen mora biti v
termoizolacijskih jaških izven stavbe ali inženirskega objekta v skladu
s pogoji, navedenimi v Tehničnem pravilniku. |
V
primeru merilnega mesta znotraj objekta se s strani upravljalca vzdržuje
priključek od mesta priključitve na javni vodovod v dolžini priključka
do maksimalno 15 metrov. |
V
primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z
vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim
vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega
vodovoda. |
V
primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z
vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim
vodomerom in pooblaščenega upravljavca internega vodovoda ni določenega,
upravljavec javnega vodovodnega sistema izdaja račune za porabo vode
lastniku nepremičnine. |
Pooblaščeni upravljavec internega vodovoda porazdeli račun na porabnike
v dogovorjenem razmerju med porabniki. Če več uporabnikov ne določi
pooblaščenega upravljavca internega vodovoda, so vsi uporabniki
solidarni dolžniki za plačilo računa. |
V
večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni
instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku,
upravitelju služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za
nadzor skupne porabe. Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim
vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec teh
vodomerov ne vzdržuje in ne zamenjuje. V primeru, ko upravljavec izvaja
obračun porabe vode v večstanovanjskih objektih, se podatki internih
vodomerov, ki jih morajo izvajalcu dostaviti upravniki stanovanj, lahko
uporabljajo za obračun porabljene vode, če merilci porabe vode zadostijo
zahtevam Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere za hladno vodo
(Ur. l. RS št. 76/01, 42/06 in 16/13) in Pravilnikom o merilnih
instrumentih (Ur. l. RS št. 42/06, 97/10 in 16/13). Določilo člena
velja le za obstoječe stanje. |
Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno
dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje,
redne preglede, menjave in popise vodomera. Vodomere namešča, zamenjuje,
vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno
overjanje vodomerov. Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po
predpisih za standardizacijo in meroslovje. Uporabnik je dolžan
nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred
poškodbami in nizkimi temperaturami. Uporabnik ne sme izvajati
nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja
vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati
vodomera niti odstraniti plombe. |
Če
upravljavec ugotovi nedovoljen način rabe pitne vode, spremembo lokacije
priključne cevi in vodomernega jaška ali če zaradi poškodbe vodomera ni
mogoče izvesti odčitavanja obračunskega vodomera, si mora uporabnik pri
upravljavcu ponovno pridobiti soglasje za priključitev na vodovodno
omrežje. |
Vsi
stroški, ki nastanejo na vodomeru ali na priključku po krivdi
uporabnika, bremenijo uporabnika. Okvaro lahko sanira izključno
upravljavec. |
Upravljavec skrbi za vzdrževanje obračunskih vodomerov in redne
preizkuse skladno z veljavno zakonodajo na stroške uporabnika. Mesečni
stroški za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov so določeni glede
na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so
sestavni del omrežnine. |
Uporabnik ima zraven rednih pregledov, pravico zahtevati izredno
kontrolo točnosti obračunskega vodomera, v kolikor dvomi v njegovo
točnost. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi vse stroške
postopka (menjava, servis, kontrolni preizkus) uporabnik, v nasprotnem
primeru pa upravljavec. |
Odčitek
stanja na vodomeru se izvede praviloma minimalno enkrat letno. |
|
56. člen |
(določanje količin porabljene vode) |
Količina
porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju,
odčitanem na obračunskem vodomeru. Upravljavec zaračunava uporabnikom
porabljeno vodo določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v
zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima
odčitkoma. Praviloma najmanj enkrat letno, ob menjavi obračunskega
vodomera ali ob popisu obračunskega vodomera, opravi upravljavec obračun
porabljene vode za posamezno odjemno mesto. |
Upravljavec lahko določi popise tudi drugače in skladno z medsebojnim
dogovorom lastnika ali upravljavca večstanovanjskih objektov, zaračunava
porabljeno vodo uporabnikom, ter stanovalcem v večstanovanjskih stavbah
na podlagi dejanske porabe, zabeležene na skupnem obračunskem vodomeru.. |
V
primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka
oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki z medsebojnim
sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki prejema ter plačuje
račune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu oziroma ravnati
v skladu z veljavno zakonodajo na stanovanjskem področju. Interna
delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni
dolžnost upravljavca, lahko pa se z uporabniki dogovori , da izvaja
zaračunavanje porabe vode posameznemu uporabniku v objektu, pod pogojem,
da uporabniki zagotavljajo izvajalcu potrebne podatke za obračun
(podatke internih vodomerov, število oseb , itd.) Če so v objektu tudi
uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, si morajo v skladu s
pogoji soglasja vgraditi svoje obračunske vodomere. |
Višino
akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico
zahtevati spremembo višine akontacije. V primeru, da upravljavec ali
uporabnik ugotovita, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati
dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega popisa do ugotovitve okvare
vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne
porabe v preteklem obračunskem obdobju. |
Če
uporabnik onemogoča izvajalcu zamenjavo vodomera ali odčitavanje
vodomera se šteje, da odjemno mesto nima vodomera in se mu v takšnem
primeru za obračun upošteva pavšalna poraba vode, kot je določena v
veljavni metodologiji, za primere ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z
obračunskim vodomerom. |
Količina
porabljene vode se, pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, določi na
osnovi predpisane količine iz metodologije oblikovanja cen gospodarskih
javnih služb. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna
porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka
oziroma največ za obdobje treh let, glede na število oseb v
gospodinjstvu in povprečne mesečne porabe vode določene v metodologiji
oblikovanja cen. |
Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati
pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz
javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini
predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti. |
|
57. člen |
(uporabniki, ki nimajo vodomera) |
V
primeru, ko obstoječi objekt, ki je priključen na javni vodovod ali ko
upravljavec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški
vodovodi ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo
vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti upravljavcu, da na
stroške uporabnikov vgradi obračunske vodomere. |
Uporabniku se do vgradnje vodomera za obračun upošteva pavšalna poraba
vode, kot je določena v veljavni metodologiji, za primere ko se poraba
pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom. |
|
58. člen |
(objava
cen) |
Na
osnovi porabljene količine vode in veljavnih cen upravljavec zaračuna
uporabniku vodarino , na podlagi velikosti vodomera pa omrežnino. |
Upravljavec je dolžan objavljati spremembe cen v sredstvih javnega
obveščanja in na spletnih straneh podjetja. |
Če se
spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, vendar ne
odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode
izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. |
|
VIII.
Evidence uporabnikov |
|
59. člen |
(evidence uporabnikov) |
Za
potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. |
Osnovna
evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: |
·
številko
plačnika in odjemnega mesta; |
·
EMŠO,
davčna številka; |
·
številko
soglasja za priključitev na javni vodovod; |
·
vrsto
storitve; |
·
ime,
priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca
gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v
gospodinjstvu); |
·
znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti. |
·
Evidenca
uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje
podatke: |
·
šifro
uporabnika in plačnika; |
·
naziv
firme oziroma samostojnega podjetnika; |
·
naslov; |
·
transakcijski račun; |
·
davčno
številko; |
·
znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti. |
·
Poleg
navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke: |
·
podatke
o merilnih napravah in priključku, |
·
lastništvo nepremičnine, |
·
podatke
o načinu odvajanja odpadnih vod iz objekta, |
·
datum
vnosa podatkov. |
Izvajalec javne službe upravlja z osebnimi podatki v skladu s predpisi. |
|
60. člen |
(pridobivanje evidenc) |
Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov
lokalne skupnosti, državnih organov in služb, nastalih na podlagi
zakonskih določil in Zakona o GJS. |
|
61. člen |
(plačilo
računov in ugovor) |
Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa. |
Če
uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15-ih dneh po prejemu pisnega
opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila,
mu lahko upravljavec prekine dobavo vode. |
Če se
uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od
prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan
na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8-ih dni od prejema
ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan
račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v
15-ih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi
takrat uporabnik računa ne poravna, se mu osem dni po prejemu opomina
prekine dobava vode ter se začne postopek izterjave po sodni poti. |
Če
uporabnik zamudi s plačilom, mu upravljavec zaračuna zakonsko veljavne
zamudne obresti. |
|
62. člen |
(oprostitev plačila storitve v primeru okvare na internem priključku) |
Izvajalec javne službe lahko na podlagi pisne reklamacije, v primeru
prekomerne porabe pitne vode kot posledice okvare na internem vodovodnem
omrežju, uporabnikom zmanjša stroške odvajanja komunalne odpadne vode,
čiščenja komunalne odpadne vode, storitve povezane z greznicami in MKČN
ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih
voda, če ugotovi, da pri iztoku ni prišlo do onesnaženja pitne vode in
je bil iztok neposreden v podzemne vode. Stranka mora pisni vlogi za
zmanjšanje računa predložiti zapisnik o ugotovljeni in odpravljeni
okvari in okvaro slikovno evidentirati. Iztok pitne vode po števcu je
potrebno plačati. |
|
IX.
Prekinitev dobave vode |
|
63. člen |
(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti ali na zahtevo
uporabnika) |
Upravljavec mora uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih
primerih: |
·
če je
bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v
nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema v
upravljanje s strani upravljavca; |
·
če
interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi
te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda
(lastna oskrba z vodo); |
·
če
uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega
uporabnika na svoje interno omrežje; |
·
če
notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode
drugim uporabnikom in uporabnik tega na zahtevo upravljavca noče
odstraniti; |
·
če
uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na
vodomeru, hidrantu …) ali kako drugače spremeni način izvedbe
priključka; |
·
če
uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na
javnem vodovodu in priključku stavbe; |
·
če
uporabnik ne dovoli upravljavcu vgraditve ali zamenjave vodomera; |
·
če
uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter
interne instalacije in internega hidrantnega omrežja; |
·
če
uporabnik ne zagotavlja odvajanja in čiščenja odpadnih voda skladno z
zakonodajo; |
·
če
uporabnik ne plača računa za dobavo vode v skladu s pogoji tega odloka; |
·
če
uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka. |
Upravljavec lahko ukine priključek tudi na podlagi primerov iz 24. in
25. člena tega odloka. |
Dobava
vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev
dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa
ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca. |
Na
zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec
po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške
prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne plača uporabnik. |
|
64. člen |
(ukinitev priključka) |
Uporabnik lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop priključka, ki se
izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in Tehničnim
pravilnikom. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela
odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem
vodovodu. V primeru ponovnega priklopa si je uporabnik dolžan pridobiti
soglasje v skladu s 35. členom tega odloka. |
Upravljavec ukine priključek na osnovi pisnega zahtevka uporabnika: |
·
fizično
odstrani priključni ventil in cev, |
·
izbriše
priključek iz katastra, |
·
vnese v
evidenco uporabnikov njegovo ukinitev. |
Stroške
ukinitve priključka nosi uporabnik. |
Ponovna
priključitev je možna po določilih tega odloka in se obravnava kot nova
priključitev na javno vodovodno omrežje. |
|
65. člen |
(prenos
lastništva vodovodnega priključka) |
Vodovodni priključek je del nepremičnine in je v lasti lastnika
nepremičnine. Pri prenosu nepremičnine na novega lastnika ali pri
spremembi uporabnika storitve dobave pitne vode, morajo biti poravnani
vsi stroški izgradnje priključka in vzdrževanja ter vse zapadle
obveznosti, ki so nastale na vodovodnem priključku zaradi distribucije
in porabe vode v preteklem obdobju pred prenosom priključka na novega
lastnika ali uporabnika. |
|
X.
Kontrola kvalitete vode |
|
66. člen |
(HACCP
dokument) |
Upravljavec zagotavlja izvajanje monitoringa kvalitete vode skladno z
veljavno zakonodajo in uvedenim HACCP sistemom. Analize pitne vode
morajo biti dostopne vsakemu uporabniku na sedežu upravljavca. |
|
67. člen |
(izredna
vzorčenja) |
Uporabnik lahko zahteva dodatno kontrolo kvalitete pitne vode z
vzorčenjem na lastnem odjemnem mestu. V teh primerih je uporabnik tudi
plačnik stroškov analiz kvalitete vode. |
|
XI.
Nadzor in kazenske določbe |
|
68. člen |
(inšpekcijski organ) |
Nadzor
nad izvajanjem določil tega odloka izvajata Medobčinski inšpektorat in
redarstvo, katerega soustanoviteljica je Občina Oplotnica in občinska
uprava Občine. |
Pri
izvajanju nadzora mora medobčinski inšpekcijski urad izdajati odločbe
ter odrejati druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje
določb tega odloka. |
|
69. člen |
(prekrški ) |
Pravna
oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost se kaznuje z globo 1.400,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z
globo 4.500,00 EUR: |
·
če se ne
priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (19. in
37. člen), |
·
če se
priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca, |
·
če ne
izpolnjuje obveznosti iz 47. in 48. člena tega odloka, |
·
ne
upošteva določb 65. in 66. člena tega odloka, |
·
če
odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 51. členom tega odloka. |
Fizična
oseba, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 400,00 EUR. |
|
XII. Prehodne in končne določbe |
|
70. člen |
(prehodni roki) |
Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih morajo
občine zagotoviti do 31. 12. 2015. Če obstoječa poselitvena območja,
kjer mora posamezna občina zagotavljati opravljanje storitev javne
službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom,
je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler posamezna
občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod. |
Za rabo
vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prejšnjega odstavka
morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno
dovoljenje v skladu z določbami pravilnika in tega odloka. |
Obratujoče zasebne vodovodne sisteme na območju občin, ki oskrbujejo več
kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno
zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo večjo od 10 m3 pitne vode na dan,
lahko lastniki zasebnega vodovodnega sistema oziroma imetniki vodnega
dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo prenesejo v last občine in v
upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015. |
Zahteve,
ki se nanašajo na storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni
vodovod, se morajo prilagoditi v skladu s tem odlokom v roku 6-ih
mesecev po uveljavitvi tega odloka. |
1.
odstavek 19. člena tega odloka se prične uporabljati po 31.12.2015. |
|
71. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na
območju Občine Oplotnica (Ur.l. RS št. 121/2008). |
|
72. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka:
24.15/2018 |
Datum:
12. 3 2018 |
|
|
Občina
Oplotnica |
|
Matjaž Orter, župan |
|