Na podlagi
šestega odstavka 17. člena in 27. člena
Zakona
o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1) so župani
Mestne občine Ptuj ter občin Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina,
Juršinci, Kidričevo, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih
goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale sprejeli |
P R O G R
A M P R I P R A V E
Strategije prostorskega razvoja občin
v Spodnjem Podravju za Mestno občino Ptuj
ter občine Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo,
Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas,
Videm, Zavrč in Žetale |
|
1. Ocena
stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo Strategije prostorskega
razvoja občin v Spodnjem Podravju za Mestno občino Ptuj ter občine
Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci,
Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč
in Žetale (v nadaljnjem besedilu: prostorska strategija) |
1.1 Ocena
stanja |
Priprava
prostorske strategije je potrebna predvsem zaradi naslednjih vsebinskih
razlogov: spremenjenih družbeno-ekonomskih, socialnih in pravnih razmer,
pospešenega razvoja tržnega gospodarstva, pospešitve razvoja občin v
Spodnjem Podravju, razvojnih potreb občin po novih stanovanjskih in
poslovnih površinah, spremembe namenske rabe prostora. |
1.2
Razlogi |
V letu
2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št.
110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1),
kateri predpisuje izdelavo novih prostorskih aktov. ZUreP-1 v 171. členu
določa, da prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje
od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine srednjeročnega
družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (v nadaljnjem
besedilu: prostorske sestavine) veljajo največ tri leta po uveljavitvi
strategije prostorskega razvoja Slovenije. Strategija prostorskega
razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) je začela veljati 20.
julija 2004. Veljavne prostorske sestavine je treba nadomestiti s
strategijo prostorskega razvoja občine. |
Sprejem
strategije prostorskega razvoja občine je potreben tudi zaradi
nadaljnjega prostorskega razvoja. Pojavile so se nove razvojne pobude,
katere zahtevajo spremembe veljavnih prostorskih sestavin, sprememb pa
ni več mogoče izvajati s spreminjanjem in dopolnjevanjem sedaj veljavnih
prostorskih sestavin. |
1.3 Pravna
podlaga |
Pravno
podlago za pripravo prostorske strategije predstavlja ZUreP-1.
|
Na podlagi
četrtega odstavka 171. člena ZUreP-1 občine pričnejo s pripravo
strategije prostorskega razvoja občine po uveljavitvi strategije
prostorskega razvoja Slovenije in jo morajo sprejeti najkasneje v 3
letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije. Na podlagi
27. člena ZUreP-1 sprejme župan program priprave za občinski prostorski
akt. |
Na podlagi
šestega odstavka 17. člena ZUreP-1 se dve ali več občin lahko dogovorijo
o skupni pripravi občinskih prostorskih aktov. Občine v Spodnjem
Podravju, in sicer Mestna občina Ptuj ter občine Destrnik, Dornava,
Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Podlehnik, Sveti
Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale so se
dogovorile o skupni pripravi strategije prostorskega razvoja navedenih
občin. |
2.
Predmet in programska izhodišča prostorske strategije |
2.1.
Predmet |
Predmet
prostorske strategije je določitev usmeritev za razvoj dejavnosti v
prostoru in njegove rabe tako, da so zagotovljeni pogoji za vzdržen in
usklajen razvoj na območju prostorske strategije. |
Skladno z
določili ZUreP-1 in Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu
priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih
strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04) prostorska strategija
določi: |
–
izhodišča in cilje prostorskega razvoja navedenih občin Spodnjega
Podravja |
– zasnovo
razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za
dosego ciljev prostorskega razvoja navedenih občin Spodnjega Podravja
|
– zasnovo
poselitve, zasnovo komunalne infrastrukture, zasnovo krajine
|
– zasnovo
prostorskega razvoja in urejanja naselij (urbanistične zasnove): izdela
se urbanistične zasnove za vsa občinska središča navedenih občin
Spodnjega Podravja, to je za mesto Ptuj (občinsko središče Mestne občine
Ptuj) ter za naselja Destrnik (Občina Destrnik), Dornava (Občina
Dornava), Gorišnica (Občina Gorišnica), Zgornja Hajdina (Občina
Hajdina), Juršinci (Občina Juršinci), Kidričevo (Občina Kidričevo),
Markovci (Občina Markovci), Podlehnik (Občina Podlehnik), Vitomarci
(Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah), Trnovska vas (Občina
Trnovska vas), Videm pri Ptuju (Občina Videm), Zavrč (Občina Zavrč) in
Žetale (Občina Žetale); če se v času izdelave prostorske strategije
izkaže potreba, se urbanistične zasnove izdela tudi za druga naselja
|
– ukrepe
za izvajanje prostorske strategije. |
2.2.
Programska izhodišča |
Programska
izhodišča prostorske strategije so predvsem iz prostorskega vidika
zagotoviti: |
–
usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v
prostoru ter priprava izhodišč za koordinacijo razvojnih interesov ob
upoštevanju varstvenih zahtev |
–
povezovanje posameznih območij in njihovo vključevanje na območju
prostorske strategije |
–
spodbujanje kvalitetnega lokalnega in regionalnega prostorskega razvoja
|
–
povezovanje z regionalnim prostorom |
–
doseganje kakovosti in humanega razvoja mest in drugih naselij
|
–
doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z
ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih virov in
varstva kulturne dediščine |
–
usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij, ogroženih zaradi
naravnih ali drugih nesreč |
– krepitev
prepoznavnih naravnih in kulturnih značilnosti in prednosti posameznih
območij ter reševanje obstoječih problemov. |
3.
Ureditveno območje prostorske strategije |
Prostorska
strategija se izdela za celotno območje že navedenih občin Spodnjega
Podravja. |
4.
Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri
pripravi prostorske strategije |
Pripravljavec prostorske strategije so že navedene občine v Spodnjem
Podravju: Mestna občina Ptuj ter občine Destrnik, Dornava, Gorišnica,
Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v
Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. |
Aktivnosti
za pripravljavca prostorske strategije (to je za že navedene občine
Spodnjega Podravja) vodi Skupna občinska uprava, Ptuj, Mestni trg 1.
|
Nosilci
urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti
ter nosilci javnih pooblastil, ki odločajo ali soodločajo o zadevah
urejanja prostora. Nosilci urejanja prostora dajejo smernice in mnenja
(smernice za načrtovanje prostorske strategije; mnenja k prostorski
strategiji, dopolnjeni po javni razgrnitvi). Nosilci urejanja prostora
so zadolženi, da pripravijo smernice v skladu z določili 29. člena
ZUreP-1 in posredujejo strokovne podlage razvoja in/ali varstva s
svojega področja za pripravo prostorske strategije. Nosilci urejanja
prostora v smernicah podajo izhodišča za pripravo prostorske strategije.
|
Nosilci
urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo
izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove
pristojnosti, so: |
–
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za
prostorski razvoj poda izhodišča za področje poselitve |
–
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje poda izhodišča za
področje varstva okolja |
–
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje poda izhodišča
za področje varstva okolja |
–
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za
upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek za porečje
reke Drave (Maribor, Krekova ulica 17) poda izhodišča za področje voda
|
–
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje poda izhodišča
za področje ohranjanja narave |
– Zavod RS
za varstvo narave, Območna enota Maribor (Maribor, Pobreška cesta 20)
poda izhodišča za področje ohranjanja narave |
–
Ministrstvo za kulturo poda izhodišča za področje kulture |
– Zavod za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor (Maribor,
Slomškov trg 6) poda izhodišča za področje varstva kulturne dediščine
|
–
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za
kmetijstvo poda izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih
zemljišč |
–
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za
gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo poda izhodišča za
področje gozdarstva in lovstva |
– Zavod za
gozdove Slovenije, Območna enota Maribor (Maribor, Tyrševa ulica 15)
poda izhodišča za rabo in ohranjanje gozdov |
– Zavod za
ribištvo Slovenije poda izhodišča za področje ribištva |
–
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod Ptuj (Ptuj, Ormoška cesta
28) poda izhodišča za razvoj kmetijstva na lokalnem nivoju |
–
Ministrstvo za gospodarstvo poda izhodišča za razvoj gospodarstva v
prostoru |
–
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, Sektor za
preskrbo in blagovne rezerve poda izhodišča za področje blagovnih rezerv
|
–
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo
poda izhodišča za področje mineralnih surovin |
–
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo poda izhodišča za
področje energetike |
–
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije poda
izhodišča za področje elektronskih komunikacij (umeščanje objektov in
naprav mobilne telefonije v prostor) |
– ELES
Elektro – Slovenija (Ljubljana, Hajdrihova ulica 2) poda izhodišča za
področje prenosa električne energije |
– Elektro
Maribor (Maribor, Vetrinjska ulica 2) poda izhodišča za področje
distribucije električne energije |
– Geoplin
Plinovodi d.o.o. poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja
zemeljskega plina |
–
Adriaplin d.o.o., Izpostava Ptuj (Ptuj, Ulica heroja Lacka 10) poda
izhodišča za razvoj plinovodnega omrežja |
–
Ministrstvo za promet poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj cestnega,
železniškega in letalskega prometa |
–
Direkcija RS za ceste poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega
cestnega omrežja in državnih kolesarskih poti, razen omrežja avtocest
|
– DARS –
Družba za avtoceste v RS poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj
državnega avtocestnega omrežja |
– Javna
agencija za železniški promet RS (Maribor, Kopitarjeva ulica 5) poda
izhodišča, ki se nanašajo na razvoj železniškega prometa |
–
Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo poda izhodišča za
področje letališč, vzletišč, zračne plovbe |
–
Ministrstvo za obrambo poda izhodišča za potrebe obrambe |
–
Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje poda izhodišča
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
–
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami poda izhodišča za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
–
Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za področje zdravstvene dejavnosti
(razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti) |
–
Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota
Maribor (Maribor, Ulica heroja Tomšiča 2) poda izhodišča za
zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode objektov in naprav za
javno preskrbo s pitno vodo |
–
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda izhodišča za razvoj
z vidika socialnega varstva |
–
Ministrstvo za šolstvo in šport poda izhodišča za razvoj omrežja šol in
izobraževalnih ustanov ter za razvoj športa |
–
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo poda izhodišča za
razvoj omrežja visokega šolstva in znanstvenih ustanov |
–
Ministrstvo za pravosodje poda izhodišča za področje pravosodja
(prostorska razporeditev funkcij pravosodnih organov) |
–
Ministrstvo za notranje zadeve poda izhodišča za področje notranjih
zadev |
–
Ministrstvo za javno upravo poda izhodišča za področje javne uprave
(razporeditev funkcij javne uprave) |
– Služba
vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za
usklajen in trajnosten regionalni in lokalni razvoj |
–
Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj (Ptuj, Slovenski trg 6) poda
izhodišča in programe, vezane na razvoj Spodnjega Podravja |
–
Komunalno podjetje Ptuj poda izhodišča za področje vodooskrbe, odvajanje
in čiščenje odpadnih voda |
– Komunala
Slovenska Bistrica poda izhodišča za področje vodooskrbe |
– Čisto
mesto Ptuj d.o.o. poda izhodišča za področje gospodarjenja z odpadki
|
– Telekom
Slovenije (Maribor, Titova cesta 38) poda izhodišča za področje
telekomunikacij |
– Mestna
občina Ptuj ter občine Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci,
Kidričevo, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah,
Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale podajo izhodišča za področje
razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, vzgoje,
izobraževanja, športa, socialnega varstva, javne uprave), prometa
(lokalnih cest, kolesarskih poti) in druge infrastrukture lokalnega
pomena. |
V primeru,
da se v postopku priprave prostorske strategije ugotovi potreba po
sodelovanju subjektov, ki niso navedeni v tem programu priprave, se
lahko k sodelovanju povabi tudi druge organe in organizacije.
|
O pripravi
prostorske strategije bodo obveščene sosednje občine, katere obdajajo
območje, zajeto v prostorski strategiji. |
5.
Strokovne podlage za pripravo prostorske strategije |
Pripravljavec prostorske strategije in nosilci urejanja prostora za
posamezno področje razvoja oziroma varstva pripravljajo strokovne
podlage za pripravo prostorske strategije. |
Pripravljavec prostorske strategije zagotovi naslednje strokovne
podlage: |
– analizo
stanja v prostoru |
– analizo
teženj prostorskega razvoja občin in Spodnjega Podravja |
– analizo
razvojnih pobud |
– analizo
razvojnih potreb in možnosti dejavnosti v prostoru |
– druge
analize prostora, za katere se v postopku priprave prostorske strategije
ugotovi, da so pomembne za odločitve o prostorskem razvoju |
–
strokovne rešitve, izhajajoče iz opravljenih analiz |
– okoljsko
poročilo v skladu z Zakonom o varstvu okolja in Zakonom o ohranjanju
narave, če ga zahteva Ministrstvo za okolje in prostor. |
Posamezni
nosilec urejanja prostora pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži
strokovne podlage s svojega področja, in sicer predloži: |
– podatke
in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti |
– predloge
morebitnih razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja
dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi
programi |
– druge
pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru. |
Nosilci
urejanja prostora naj kartografska gradiva v digitalni obliki
posredujejo skladno z določili 31. člena Pravilnika o podrobnejši
vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja
občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04). |
6.
Način pridobitve strokovnih rešitev |
Strokovne
rešitve se pridobijo v skladu z določili Zakona o urejanju prostora (30.
člen ZUreP-1). |
Strokovne
rešitve se pripravi na podlagi presoje prostora, povezanega z razvojem
določene dejavnosti. Zagotovljen mora biti čim manjši vpliv načrtovane
prostorske ureditve na kakovost prostora in okolja. |
Pripravljavec prostorske strategije odda izdelavo strokovnih podlag ter
izdelavo prostorske strategije z izbiro najugodnejšega izdelovalca v
skladu z Zakonom o javnih naročilih. |
7.
Geodetske podlage |
Kot
geodetske podlage za izdelavo prostorske strategije se uporabijo uradne
geodetske podlage državne geodetske službe. Pridobijo in uporabljajo se
na način in pod pogoji, ki jih določa državna geodetska služba.
|
Za
pripravo prostorske strategije se uporabijo geodetske podlage državne
geodetske službe v digitalni obliki, predvsem pa: |
–
topografske karte meril 1: 25.000 in 1: 50.000 |
– temeljni
topografski načrti merila 1: 5000 |
– ortofoto
načrti |
– register
prostorskih enot |
–
zemljiški kataster |
– kataster
stavb. |
Geodetska
podlaga za kartografski del prostorske strategije je za zasnove
posameznih prostorskih sistemov lokalnega pomena na kartah praviloma v
merilu 1: 50.000 ali podrobnejšem. |
Vsebine
urbanistične in krajinske zasnove se prikažejo praviloma na kartah, ki
ustrezajo najmanj natančnosti merila 1: 10.000. |
8.
Roki priprave prostorske strategije |
Vzporedno
s pripravo prostorske strategije je potrebno izvesti postopek celovite
presoje vplivov na okolje po Zakonu o varstvu okolja in postopek presoje
sprejemljivosti vplivov izvedbe prostorske strategije po Zakonu o
ohranjanju narave, če to zahteva Ministrstvo za okolje in prostor.
|
V postopku
priprave prostorske strategije so predvideni naslednji roki:
|
– rok za
pripravo prostorske strategije: 3. 9. 2007 oziroma skladno z zahtevami
novo predvidenega Zakona o prostorskem načrtovanju |
– rok za
smernice: 30 dni |
– javna
razgrnitev: 30 dni |
– rok za
pripravo predloga stališč do pripomb in predlogov, danih v času javne
razgrnitve: 15 dni |
– rok za
mnenja: 30 dni. |
9.
Obveznosti v zvezi s financiranjem prostorske strategije |
Finančna
sredstva za pripravo prostorske strategije zagotovita pripravljavec (to
so že navedene občine v Spodnjem Podravju) in Republika Slovenija,
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. |
Financerja
zagotovita sredstva za izdelavo prostorske strategije, za izdelavo
strokovnih podlag iz pristojnosti pripravljavca ter za pridobitev
geodetskih podlag. |
10.
Objava programa priprave |
Ta program
priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
3500-498/2006 |
Ptuj,
dne 14. septembra 2006 |
|
Župan
Mestne občine Ptuj
dr. Štefan Čelan l.r.
Župan
Občine Destrnik
Franc Pukšič l.r.
Župan
Občine Dornava
Franc Šegula l.r.
Župan
Občine Gorišnica
Jožef Kokot l.r.
Župan
Občine Hajdina
Radoslav Simonič l.r.
Župan
Občine Juršinci
Alojz Kaučič l.r.
Podžupan
Občine Kidričevo
Jože Murko l.r.
Župan
Občine Markovci
Franc Kekec l.r.
Podžupan
Občine Podlehnik
Anton Žerak l.r.
Župan
Občine Sveti Andraž
v Slovenskih goricah
Franci Krepša l.r.
Podžupan
Občine Trnovska vas
Franc Pukšič l.r.
Župan
Občine Videm
Friderik Bračič l.r.
Župan
Občine Zavrč
Miran Vuk l.r.
Župan
Občine Žetale
Anton Butolen l.r. |
|