Na
podlagi 149. člena
Zakona
o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 41/04, s spremembami),
32., 36. in 37. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št.
32/93, s spremembami), 21. in 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 72/93, s
spremembami),
Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Tržič (Uradni list RS,
št. 34/09, s spremembami) ter 9. in 18. člena
Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13 in 74/15) je
Občinski svet Občine Tržič na 23. redni seji dne 25. 5. 2017 sprejel
|
|
O D L O
K |
o
podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z območja
Občine Tržič |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
|
(1) Ta
odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za
podelitev koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter
ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
|
(2) Občina Tržič (v nadaljevanju tudi: Občina) zagotavlja izvajanje
gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka z neposredno podelitvijo
koncesije javnemu podjetju JEKO, d.o.o., Jesenice, Cesta maršala Tita
51, 4270 Jesenice (v nadaljevanju: koncesionar), ki je upravljavec
odlagališča za komunalne odpadke na Mali Mežakli, zaradi zagotovitve
dolgoročnega odlaganja ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi,
ki se izvaja v okviru Centra za ravnanje z odpadki Mala Mežakla.
|
(3) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje deset let z možnostjo
podaljšanja za pet let, skladno s predpisi, ki urejajo postopek
podelitve koncesije gospodarske javne službe. |
2. člen
(pojmi in izrazi v odloku)
|
(1) V
tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: |
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna gospodarska
javna služba odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov; |
– koncedent: je Občina Tržič; |
– občinski svet: je Občinski svet Občine Tržič; |
– koncesionar: je JEKO, d.o.o., Jesenice, Cesta maršala Tita 51, 4270
Jesenice; |
– izvajalec javne službe: je koncesionar po tem odloku; |
– povzročitelj odpadkov: je vsaka oseba na območju Občine, katere
delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni
povzročitelj odpadkov) ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali
druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh
odpadkov; |
– uporabniki: so vsi povzročitelji odpadkov iz predhodne alineje.
|
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga
določa zakon, ki ureja varstvo okolja in drugi predpisi, ki urejajo
dejavnosti ravnanja z odpadki. |
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE
SLUŽBE
3. člen
(vsebina javne službe)
|
Vsebino
in dejavnosti, ki jih zajema gospodarska javna služba iz 1. člena tega
odloka, podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi ter odlok, ki
ureja način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe
ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini. |
4. člen
(ločeni računovodski izkazi)
|
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in
druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
|
5. člen
(območje izvajanja koncesionirane
gospodarske javne službe)
|
(1) Koncesionirana gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se
zagotavlja za območje Občine Tržič. |
(2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javne službe na
pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki
ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
|
(3) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod
enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga
določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih
služb, za uporabnike obvezna. |
6. člen
(objekti in naprave, potrebni za
izvajanje javne službe)
|
Med
objekte in naprave, potrebne za izvajanje javne službe odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, sodi
odlagališče s pripadajočimi nepremičnimi tehnološkimi enotami za
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na
lokaciji Mala Mežakla na Jesenicah, skladno s predpisi o odlagališčih,
ki so v upravljanju koncesionarja. |
III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA
KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
7. člen
(obveznosti koncesionarja)
|
Dolžnosti koncesionarja so zlasti: |
1. v
javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati
javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki
ter s koncesijsko pogodbo; |
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za
ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; |
3. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih
odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo
povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi v najkrajšem možnem
času od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov oziroma
glede na zahtevnost potrebnih posegov v časovnem okviru prihoda pozvanih
pooblaščenih intervencijskih služb (interventno izvajanje javne službe);
|
4. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne
službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne
napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva
okolja ali zdravja ljudi v roku štirinajst (14) dni od ugotovitve
oziroma prejema obvestila uporabnikov; |
5. odločati v upravnem postopku o vseh upravnih zadevah iz naslova
izvajanja javne službe ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v
skladu s predpisi; |
6. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe
in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno
koncedentu poročati o izvajanju javne službe; |
7. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne
organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude
uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in
skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem
javne službe. |
IV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
8. člen
(viri financiranja)
|
(1) Javna služba se financira: |
– s ceno
storitev javne službe. |
(2) Cena
storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa
metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja. |
(3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za predlaganje
cen storitev javne službe. |
(4) Organ, ki v imenu koncedenta po tem odloku sprejme cene, določa
zakon ali odlok. |
(5) Če
ni drugače določeno z zakonom ali odlokom, je pristojni organ za sprejem
cene občinski svet. |
(6) Podrobnosti v zvezi z obračunom javne službe odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se lahko uredijo s
tarifnim pravilnikom za javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga
sprejme občinski svet, v kolikor to ni urejeno z drugim veljavnim aktom.
|
(7) Izvajalec zbiranja komunalnih odpadkov in koncesionar se s posebno
pogodbo dogovorita, da bo obračun v imenu in za račun koncesionarja
opravljal zbiralec komunalnih odpadkov, na podlagi evidenc o uporabnikih
storitev. |
V. KONCESIJA
9. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
|
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
10. člen
(koncesijska pogodba)
|
S
koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja,
odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to
pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in
naprav za izvajanje javne službe. |
11. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
|
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju
Občine: |
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena
tega odloka, |
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
|
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti javne
službe iz 1. člena tega odloka, mora dejavnost opravljati v svojem imenu
in za svoj račun. |
12. člen
(trajanje in podaljšanje koncesijske
pogodbe)
|
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas deset let z možnostjo
podaljšanja za pet let. |
(2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči z dnem
sklenitve koncesijske pogodbe. |
13. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in
koncesijsko pogodbo)
|
Koncesijska pogodba, ki je v delu v nasprotju s tem odlokom, ki je
koncesijski akt, je v tem delu neveljavna. |
14. člen
(razmerje do podizvajalcev)
|
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko
pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter
tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
|
VI. NADZOR
15. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
|
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma
služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z
izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
|
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti
pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
|
(3) Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
16. člen
(inšpekcijski nadzor)
|
Nadzor
nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski prekrškovni
organ, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter
ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
|
17. člen
(strokovni in finančni nadzor)
|
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega
nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
|
VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO
UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
18. člen
(obračunavanje stroškov javne službe)
|
(1) Stroške storitev javne službe odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov obračunava koncesionar. |
(2) Koncesionar pooblasti izvajalca gospodarske javne službe zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov, da ta v njegovem imenu in za njegov
račun obračunava to storitev. |
(3) Izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov pripada nadomestilo upravičenih stroškov, ki zajema
stroške obračuna, pošiljanja računov, plačilnega prometa, izterjave, kot
tudi sodne stroške in odpise terjatev ter druge tovrstne stroške in
znaša pet odstotkov (5 %) od višine računa za sprejeto količino
odpadkov. |
(4) O
spremembi višine nadomestila odloči občinski svet, v kolikor ni drugače
določeno s predpisi ali drugimi veljavnimi akti, s potrditvijo elaborata
in z uveljavitvijo cene, za katero je v kalkulaciji cene predvidena
postavka tega nadomestila. |
19. člen
(obveščanje o statusnih spremembah)
|
(1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni
spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture.
|
(2) Če
koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb
prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno
spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent na način in
pod pogoji, kot je to določeno v tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre.
|
20. člen
(obveščanje koncedenta)
|
Koncesionar mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in
okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so:
|
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja
v zvezi s koncesijo; |
– stavke
in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne
službe; |
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane
dejavnosti; |
– v vseh
primerih višje sile. |
21. člen
(odgovornost koncesionarja)
|
(1) Za
izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov,
odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe. |
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom
odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali
pogodbeni (pod)izvajalci Občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
|
(3) Koncesionar je v roku, določenem v koncesijski pogodbi, dolžan iz
naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge
nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo
z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko
pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali
nevestnim opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne
službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci
Občini uporabnikom ali tretjim osebam). |
22. člen
(dolžnosti in pravice koncedenta)
|
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti: |
– zagotavljanje pogojev za izvajanje vseh storitev, predpisanih z
zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe ter v
skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku; |
– pisno
obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
(2) Pravice koncedenta so zlasti: |
– nadzor
nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor; |
– druge
pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
|
23. člen
(pravice uporabnikov)
|
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico: |
– do
trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev; |
– do
enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev; |
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi. |
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne
službe pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila
storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
24. člen
(dolžnosti uporabnikov)
|
Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
|
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje
storitev javne službe; |
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo. |
VIII. PRENOS KONCESIJE
25. člen
(oblika)
|
(1) Prenos koncesije je možen le s spremembo tega odloka. Novi
koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika
koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
26. člen
(načini prenehanja koncesijskega
razmerja)
|
Razmerje
med koncedentom in koncesionarjem preneha: |
– s
prenehanjem koncesijske pogodbe; |
– s
prenehanjem koncesionarja; |
– z
odvzemom koncesije; |
– z
odkupom koncesije. |
27. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
|
(1) Koncesijska pogodba preneha: |
– po
preteku časa, za katerega je bila sklenjena; |
– z
enostranskim razdrtjem; |
– z
odstopom od koncesijske pogodbe; |
– s
sporazumno razvezo. |
(2) Ne
glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar
opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več
kot eno leto po prenehanju koncesijske pogodbe. |
28. člen
(potek roka koncesije)
|
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila
sklenjena. |
29. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
|
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem
preneha: |
– v
primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega
prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju; |
– če je
bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije; |
– če je
po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
|
– če
koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja
škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam; |
– če se
z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v
bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe.
|
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne
izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to
koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če
je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi
višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
|
(4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu
nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. Prav tako je koncedent
dolžan koncesionarju povrniti škodo v primeru iz drugega odstavka tega
člena. |
30. člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
|
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
– če je
to v koncesijski pogodbi izrecno določeno; |
– če
druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v
njej določeno. |
(2) Ne
šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v
javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem
predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja.
|
31. člen
(sporazumna razveza)
|
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo. |
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin,
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
32. člen
(prenehanje koncesionarja)
|
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja delovanja
koncesionarja. |
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in s
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje in podobno). |
(3) V
primerih iz prejšnjega odstavka lahko koncedent pod pogoji iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo
ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
33. člen
(odvzem koncesije)
|
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim
aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju: |
– če ne
začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s
koncesijsko pogodbo; |
– če je
v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali
kot koncesionirana javna služba. |
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu
koncesije. |
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi
takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(4) V
primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan
koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni
pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
34. člen
(odkup koncesije)
|
(1) Če
koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije.
|
(2) Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi
razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu
izvajanja javne službe. |
(3) Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom
koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven
koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice.
|
(4) O
nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj eno
leto vnaprej. |
X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
35. člen
(višja sila)
|
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne,
nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi
koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje
pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave
ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri
katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju Občine ali
na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
|
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati
koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah,
nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov
(v kolikor so načrti ukrepov predpisani) oziroma skladno s posameznimi
programi izvajanja javne službe. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo
silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o
izvajanju javne službe v takih pogojih. |
(3) V
primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od
koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V
primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg
koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote,
službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v
Občini. V tem primeru lahko prevzame občinski štab za civilno zaščito
nadzor nad izvajanjem ukrepov. |
XI. PRISTOJNOST ORGANOV NA STRANI
KONCEDENTA
36. člen
(pristojnosti organov koncedenta)
|
(1) Na
strani koncedenta o splošnih aktih odloča občinski svet. |
(2) Organ Občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih posamičnih
aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava Občine. |
37. člen
(spremenjene okoliščine)
|
(1) Če
nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v
takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe
nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno
od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo koncesijske
pogodbe. |
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za
enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih
okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti
o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim
okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti
opravljati koncesionirano javno službo iz koncesijske pogodbe.
|
XII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
38. člen
(uporaba prava)
|
Za vsa
razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno
uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
39. člen
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali
arbitraže)
|
V
razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže. |
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
(odločba o izbiri koncesionarja)
|
(1) Ta
odlok, v katerem je določen koncesionar za izvajanje gospodarske javne
službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov, je individualni akt o izbiri koncesionarja v smislu prvega
odstavka 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah. |
(2) Z
uveljavitvijo odloka nastane koncesijsko razmerje po tem odloku, ki se
začne izvrševati po sklenitvi koncesijske pogodbe (rok koncesije) v
trenutku iz 12. člena tega odloka. |
41. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
|
(1) Najkasneje tri mesece po uveljavitvi tega odloka pošlje koncedent
koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar
podpisati v roku štirinajst dni od uskladitve njenega besedila.
|
(2) V
primeru nasprotja med pogodbo iz prejšnjega odstavka in predpisi,
veljajo neposredno predpisi. |
42. člen
(začetek veljavnosti odloka)
|
Ta odlok
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti
dan po objavi. |
|
Št.
007-0007/2017(201) |
Tržič,
dne 25. maja 2017 |
|
Župan |
Občine Tržič |
mag. Borut Sajovic l.r. |
|