Na podlagi 52. člena
Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/15)
je Nadzorni odbor Občine Prevalje na 27. seji dne 25.04.2017 sprejel |
|
POSLOVNIK |
O DELU NADZORNEGA ODBORA OBČINE PREVALJE |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine
Prevalje ter opredeljuje njegove pristojnosti. |
|
2. člen |
Nadzorni odbor Občine Prevalje (v
nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor) je pri svojem delu samostojen in
neodvisen. |
Nadzorni odbor je pri svojem delu
vezan na ustavo, zakonodajo in občinske predpise. Nadzorni odbor
opravlja svoje naloge pošteno, strokovno, vestno in nepristransko. |
|
3. člen |
Nadzorni odbor pri svojem delu
uporablja infrastrukturo in sredstva Občine Prevalje (v nadaljnjem
besedilu: občina). |
Nadzorni odbor v okviru svojih
nalog in pristojnosti uporablja žig občine, ki je določen s statutom
občine. |
Strokovno in administrativno
podporo za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava,
ki članom nadzornega odbora posreduje tudi gradivo, ki ga ob sklicu seje
prejmejo člani občinskega sveta. |
|
4. člen |
Delo nadzornega odbora je javno. Morebitne omejitve javnosti delovanja
opredeljuje ta poslovnik. |
|
II. Organizacija in pristojnosti |
|
5. člen |
Nadzorni odbor zastopa in
predstavlja predsednik nadzornega odbora oziroma od predsednika
pooblaščen član nadzornega odbora. |
Predsednika in namestnika
predsednika nadzornega odbora imenujejo in razrešijo člani nadzornega
odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov nadzornega odbora. |
|
6. člen |
Nadzorni odbor opravlja nadzor nad
zakonitostjo, namenskostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev
občinskih javnih financ, v okviru tega zlasti: |
·
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
|
·
nadzor nad porabo sredstev občinskega
proračuna, |
·
nadzor nad finančnim poslovanjem uporabnikov
proračunskih sredstev, |
·
ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, posvetovalnih teles, krajevnih
skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij, občinskih skladov ter drugih
porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem,
|
·
nadzor pravnih predpisov in aktov, s katerimi
so določeni nameni porabe javnih sredstev občine, |
·
nadzor obligacijskih in finančnih listin, ki
nastajajo ob porabi občinskih javnih sredstev, |
·
nadzor porabe sredstev državnega proračuna, ki
jih pridobijo osebe iz prve do tretje alineje drugega odstavka 24. člena
tega poslovnika, ter opravlja druge naloge, določene z drugimi državnimi
in občinskimi predpisi. |
Nadzorni odbor mora županu in
občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi
sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela. |
|
7. člen |
Naloga predsednika je, da: |
·
vodi in organizira delo odbora,
|
·
predlaga dnevni red sej ter sklicuje in vodi
seje odbora, |
·
podpisuje sklepe, zapisnike, poročila in druge
akte odbora, |
·
skrbi za izvajanje sprejetih sklepov,
|
·
sodeluje z organi občine, občinsko upravo, ter
drugimi organi občine, opredeljenimi v statutu občine,
|
·
izdela predlog potrebnih sredstev za delo
nadzornega odbora, |
·
opravlja naloge, opredeljene v ostalih državnih
in občinskih predpisih. |
|
8. člen |
Nadzorni odbor opravlja svoje
naloge na sejah. Za opravljanje nalog nadzornega odbora se šteje tudi
delovanje članov pri izvajanju sklepov o izvedbi nadzora, ne glede na
to, kje se tak sklep teritorialno izvaja. |
Nadzorni odbor deluje na podlagi
tega poslovnika. Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se
uporabljajo statut občine, poslovnik občinskega sveta občine ter
predpisi o lokalni samoupravi. |
Glede postopkovnih določb se za vsa
vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, uporablja zakon, ki ureja
upravni postopek. |
Za vsa vprašanja, ki niso urejena s
tem poslovnikom in se nanašajo na metode in standarde nadzora, se
uporabljajo predpisi, ki urejajo ta vprašanja za delo Računskega sodišča
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče). |
|
III. Način dela nadzornega odbora |
|
9. člen |
Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan v roku 14 dni po imenovanju
članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor se konstituira na prvi seji,
ko je navzoča večina članov. Člani nadzornega odbora na prvi seji izmed
sebe izvolijo predsednika nadzornega odbora. |
|
10. člen |
Delo in seje nadzornega odbora organizira in vodi predsednik nadzornega
odbora, v njegovi odsotnosti pa najstarejši član nadzornega odbora
oziroma s strani predsednika pooblaščen član nadzornega odbora. |
|
11. člen |
Predlog dnevnega reda seje poda
predsednik skupaj z vabilom za sejo. Predloge glede dnevnega reda lahko
poda vsak član nadzornega odbora, in sicer do odločanja o dnevnem redu.
|
O predlogih predsednika in o
predlogih članov glede dnevnega reda odloča nadzorni odbor s sprejetjem
dnevnega reda seje. |
Nadzorni odbor mora v okviru
dnevnega reda obravnavati zadeve, ki jih je s sklepom predlagal občinski
svet ali župan. |
|
12. člen |
Vabilo za sklic seje nadzornega
odbora s predlaganim dnevnim redom se posreduje članom praviloma sedem
dni pred datumom seje. |
Rok iz prvega odstavka tega člena
se lahko skrajša v primeru nujnih zadev ali na pobudo katerega od
članov, na podlagi presoje predsednika. |
Predsednik nadzornega odbora mora v
predlog dnevnega reda vnesti točko, v okviru katere se pregleda in
sprejme zapisnik prejšnje seje in pregleda in sprejme poročilo o
izvrševanju sprejetih sklepov. |
Skupaj z vabilom za sklic seje se
posreduje tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
|
Če je podan predlog za točko
dnevnega reda iz drugega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika,
morebitno gradivo zagotovi član, ki predlaga točko dnevnega reda ob
strokovni in tehnični pomoči občinske uprave. |
Če je podan predlog za točko
dnevnega reda iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika, se
skupaj s tem predlogom nadzornemu odboru posreduje tudi morebitno
gradivo o zahtevi občinskega sveta ali župana. |
|
13. člen |
Predsednik lahko povabi na sejo pripravljavce gradiv, strokovne
sodelavce občinske uprave, ožjih delov občine, občinskega sveta in
njegovih delovnih teles, nadzorovane osebe, ki so predmet nadzora ter
župana. |
|
14. člen |
Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotna večina članov. Nadzorni odbor
veljavno odloča z večino opredeljenih glasov. |
|
15. člen |
O seji nadzornega odbora se napiše
zapisnik. V zapisnik se vnašajo: |
·
zaporedna številka seje, kraj, datum, ura
začetka in konca seje, |
·
navedba prisotnih in opravičeno odsotnih članov
ter navedba ostalih prisotnih na seji, |
·
sprejet dnevni red, |
·
poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje,
|
·
sklepe pri točkah dnevnega reda z navedbo,
koliko glasov je bilo za in proti, |
·
morebitna ločena mnenja, |
·
izjave in povzetki razprav članov, na njihovo
zahtevo, |
·
izjave in povzetki razprav ostalih prisotnih,
če tako odloči nadzorni odbor na njihovo zahtevo. |
Zapisnik podpišeta predsedujoči
seje in zapisnikar. |
|
16. člen |
Po opravljeni razpravi k posameznim
točkam dnevnega reda predsednik oblikuje predlog sklepa in ga da na
glasovanje. |
Predlog sklepa lahko poda tudi
kateri od članov nadzornega odbora, če se ne strinja s predsednikovim
predlogom sklepa. V takem primeru se najprej glasuje o predlogu sklepa,
ki ga je podal predsednik. |
Če je tak predlog sprejet, se o
drugih predlogih sklepov glede iste zadeve ne glasuje. Če pa predlog
sklepa predsednika ni sprejet, se glasuje o drugih predlogih sklepov po
vrstnem redu predlaganja. Ko je sprejet eden od predlogov sklepov, se o
ostalih, ki mu sledijo glede iste stvari, ne glasuje več.
|
Sklep je sprejet, ko prejme večino
opredeljenih glasov. Glasuje se javno z dvigovanjem rok ali pa tajno, če
tako sklene nadzorni odbor. Za način in postopek tajnega glasovanja se
smiselno uporabljajo določila Poslovnika Občinskega sveta Občine
Prevalje. |
|
17. člen |
Zapisnik in ostala gradiva za sejo
nadzornega odbora se hranijo v arhivu občine. Zapisniki in sklepi se
hranijo trajno, gradivo pa deset let. |
Nagrajevanje članov nadzornega
odbora se uredi z aktom občinskega sveta občine. |
Nagrada se oblikuje glede na
opravljeno delo, in sicer: |
·
kot sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji,
v skladu s pravilnikom o plačah funkcionarjev, nagradah članov delovnih
teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o
povračilih stroškov, |
·
kot plačilo za izvedbo nadzora po programu dela
ali sklepu nadzornega odbora na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za
posamezno koledarsko leto. |
|
IV. Postopek nadzora |
|
a) Oblike nadzora |
|
|
18. člen |
Nadzorni odbor opravlja svoje naloge v okviru rednega in izrednega
nadzora. |
|
19. člen |
Redni nadzor se opravlja na podlagi
sprejetega letnega programa nadzora. |
Nadzorni odbor lahko začne postopek
nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni
odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora
najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa
posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo
nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora
biti obrazložena. |
Letni program nadzora se praviloma
sestavlja ob koncu leta za naslednje leto. Spremembe letnega programa
nadzora se lahko sprejmejo kadarkoli med letom. |
|
20. člen |
Nadzor praviloma predstavlja: |
·
letni nadzor zaključnega računa proračuna
občine, |
·
letni nadzor računovodskih izkazov javnih
zavodov, javnih podjetij ter občinskih skladov, katerih ustanoviteljica,
soustanoviteljica ali lastnica poslovnih deležev je občina,
|
·
letni nadzor razpolaganja z občinskim
nepremičnim in premičnim premoženjem, |
·
nadzor nad zadevami iz pristojnosti nadzornega
odbora, ki ga s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
|
21. člen |
Izredni nadzor je nadzor, ki ga
kadarkoli med letom s sklepom nadzorni odbor sklene izvesti v skladu s
svojimi pristojnostmi. Pobude za izredni nadzor lahko poda katerikoli od
članov, katerikoli od organov, delovnih teles in komisij v sklopu
občine, najmanj pet občanov občine, katerikoli organ, telo ali komisija
Republike Slovenije, ter pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja
pridobitno dejavnost, katere sedež oziroma prebivališče je na območju
občine. |
Pobude iz prejšnjega odstavka
morajo biti obrazložene. Nadzorni odbor mora na zahtevo pobudnikov iz
prvega odstavka tega člena zagotoviti tajnost pobude, pobudnikov in
vsebine pobude. V tem primeru se ne sme nikjer navesti tistega dela
pobude, za katerega je pobudnik zahteval, da se zanj zagotovi tajnost. V
takem primeru postane pobuda v primeru izvedbe nadzora formalno pobuda
nadzornega odbora. |
|
22. člen |
V primeru pobude iz prejšnjega
člena tega poslovnika opravi nadzorni odbor razpravo o pobudi ter s
sklepom odloči o izvršitvi nadzora. |
Nadzorni odbor lahko po presoji
tudi sklene, da bo tovrstni sklep uvrstil v letni program nadzora za
naslednje leto. |
|
b) Izvedba nadzora |
|
23. člen |
Po tem postopku se opravi nadzor ne
glede na to, za katero od oblik nadzora gre. Nadzorni odbor pred
nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika
proračuna. |
Nadzorovana oseba je tista fizična
ali pravna oseba, glede katere je nadzorni odbor pričel postopek
nadzora. V pristojnosti nadzornega odbora je, da lahko v krog
nadzorovanih oseb uvrsti: |
·
občino z vsemi ožjimi deli občine,
|
·
javne zavode, javne sklade in javna podjetja,
katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica deležev je
občina, |
·
javne zavode, javne sklade, javna podjetja
oziroma druge fizične in pravne osebe, ki na območju občine ali za
občino in občane občine opravljajo storitve javnega značaja in ki so jim
za opravljanje teh storitev v proračunu občine namenjena proračunska
sredstva, |
·
vse druge pravne in fizične osebe (društva,
zveze, organizacije, gospodarske družbe ipd.), ki prejemajo iz
občinskega proračuna kakršnekoli transfere ali dotacije za del, ki se
nanaša na nadzor porabe teh sredstev v smislu 6. člena tega poslovnika. |
|
24. člen |
Nadzorni odbor izda na predlog
predsednika nadzornega odbora pred izvedbo izrednega nadzora sklep o
izvedbi nadzora. V sklep se navede: |
·
opredelitev vsebine nadzora,
|
·
čas in kraj izvedbe nadzora,
|
·
navedbo nadzorovane osebe, |
·
navedbo člana nadzornega odbora, ki je
pristojen za izvedbo nadzora (pristojni član). |
Če nadzorovana oseba meni, da ne
gre za nadzor iz pristojnosti nadzornega odbora, lahko poda ugovor v
roku 8 dni od vročitve na nadzorni odbor. |
Pristojni član, ki je bil s sklepom
zadolžen za izvedbo nadzora, poroča o utemeljenosti ugovora. Če ugovor
ni utemeljen, nadzorni odbor sklep potrdi, s čimer postane tak sklep
dokončen. Če pa je ugovor utemeljen, izda sklep o ustavitvi nadzora. V
tem primeru nadzorni odbor nadzora ne opravi. Lahko pa po lastni presoji
zaprosi računsko sodišče, da v takem primeru uvrsti nadzorovano osebo v
izvedbo revizije s strani računskega sodišča. |
|
25. člen |
V postopku izvedbe nadzora ima
pristojni član pravice in pristojnosti v skladu s statutom občine in
predpisi o lokalni samoupravi. |
V postopku nadzora so odgovorne
osebe nadzorovane osebe dolžne pristojnemu članu nadzornega odbora
predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora,
odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pristojni član ima pravico
zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo nadzora. Poleg tega
lahko zaprosi za pomoč pri izvedbi nadzora katerega od drugih članov
nadzornega odbora. |
Pristojni član lahko v postopku
nadzora predlaga nadzornemu odboru, da se za izvršitev nadzora najame
zunanje neodvisne strokovnjake posameznih strok. Strokovne naloge
nadzora lahko opravi strokovnjak, ki ga na predlog nadzornega odbora
imenuje občinski svet. Pogodbo s strokovnjakom sklepa župan. Nadzorni
odbor ni vezan na mnenja zunanjega strokovnjaka. |
|
26. člen |
Poročilo o nadzoru mora vsebovati
obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom pristojnega ministra
o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
|
V ugotovitvah se navede popolno in
verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru, na
katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. |
|
27. člen |
Z ocenami nadzorni odbor presodi
kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo
poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v
nadzoru. |
V mnenju se izrazi ali je bilo
poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
|
Nepravilno poslovanje je takrat, če
je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in
drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter
posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
|
Nesmotrno poslovanje je
negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno. |
Negospodarno poslovanje je tisto
poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri
manjših stroških. |
Neučinkovito poslovanje je tisto,
ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
|
Neuspešno poslovanje je tisto, ko
se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. |
Priporočila vsebujejo predloge za
izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo,
učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S
priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma lahko svetuje kako
nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje ni pa to njegova izrecna in obvezna naloga. |
|
28. člen |
Osnutek poročila obravnava in
sprejme nazorni odbor na seji in ga pošlje nadzorovani osebi najpozneje
v roku osem dni po sprejemu. |
Nadzorovana oseba ima pravico v
roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na
posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja,
pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev
iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če
nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu
poročilu. |
|
29. člen |
Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila, če je bilo podano,
sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru kot dokončni akt, ki ga pošlje
nadzorovani osebi in županu, po potrebi pa tudi občinskemu svetu,
računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
30. člen |
Če nadzorni odbor ugotovi hujšo
kršitev predpisov ali nepravilnosti pri izvajanju nadzora oseb, mora o
teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
Kot hujše kršitve se štejejo
zlasti: |
·
uporaba proračunskih sredstev v nasprotju z
nameni, ki so bili določeni s proračunom, |
·
uporaba državnih sredstev v nasprotju z
določili zakona, |
·
oddaja javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki
urejajo javna naročila, oziroma oddaja del brez izvedbe javnega razpisa,
če bi za njihovo izvedbo bilo potrebno izvesti tak razpis.
|
V primeru, da nadzorni odbor
ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna
oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve
posredovati pristojnemu organu pregona. |
Skupaj s prijavo mora navesti
dokaze ter poskrbeti za njihovo zavarovanje. O prijavi je dolžan
obvestiti občinski svet in župana. |
|
31. člen |
Nadzorovane osebe so dolžne
spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
|
Občinski svet, župan, nadzorovane
osebe in drugi organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev so
dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
32. člen |
Šteje se, da so podane okoliščine
iz prejšnjega odstavka če: |
·
je odgovorna oseba, zakonit zastopnik,
prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora
v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega
četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti
ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali
izvenzakonska skupnost prenehala, |
·
je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj,
posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista
ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
·
če je član nadzornega odbora udeležen ali je
sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. |
Član nadzornega odbora mora takoj,
ko zve za katerega od izločitvenih razlogov iz prejšnjega odstavka tega
člena, prenehati z nadaljnjim delom v posamezni zadevi in to sporočiti
predsedniku nadzornega odbora. |
Enako stori, če meni, da so podane
kakšne druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost
oziroma opravičujejo njegovo izločitev. |
|
33. člen |
Nadzorni odbor je dolžan pri opravljanju svojih nalog varovati uradne in
poslovne skrivnosti, s katerimi se je seznanil ali jih je razkril pri
svojem delu. |
|
34. člen |
Za obveščanje javnosti o delu
nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma
oseba, ki jo on pooblasti. |
Javnost dela nadzornega odbora se
zagotavlja s pošiljanjem dokončnih poročil občinskemu svetu, županu ter
objavljanjem v javnih medijih, če tako presodi nadzorni odbor.
|
Omejitev načela javnosti velja za
dokumente z oznako uradna skrivnost. Za dokumente z oznako uradna
skrivnost se vedno štejejo: |
·
letni program nadzora, |
·
poročila, ki jih sprejema nadzorni odbor, pred
nastopom njihove dokončnosti. |
Z letnim programom nadzora se v
skladu z 43. členom statuta občine seznani občinski svet in župana, ki
sta dolžna v primeru konkretne opredelitve organov, ki bodo po letnem
planu nadzorovani, spoštovati tajno naravo letnega programa nadzora.
|
Poleg tega pa lahko predsednik
nadzornega odbora v vsakem trenutku izključi javnost iz dela nadzornega
odbora, če bi se s tem prizadele pravice in dolžnosti iz 52. člena
statuta občine. |
|
V. Končna določba |
|
35. člen |
Ta poslovnik sprejme nadzorni odbor in začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Spremembe poslovnika sprejme
nadzorni odbor po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem. |
|
Z veljavnostjo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega
odbora Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2012). |
|
Številka:
007-0005/2017-19 |
Datum: 25. 4. 2017 |
|
|
Občina
Prevalje |
|
Jure Penec,
Predsednik Nadzornega odbora |
|