Na podlagi 3. odstavka 3. člena Zakona o zavodih (Ur. list št. 12/91 in 8/96), 35. in 37. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. list št. 75/95), 20. člena Zakona o knjižničarstvu (Ur. list št. 87/01) ter 30. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št. 6/99 in 15/00), je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 27. seji, dne 7.10.2002, sprejel

ODLOK

O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA
KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE OB SAVI

l. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom:

Občina Zagorje ob Savi (v nadaljevanju: ustanovitelji­ca) ustanavlja za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe javni zavod - splošno Knjižnico Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi (v nadaljevanju: knjižnica).

O ustanoviteljskih pravicah in obveznostih odloča svet občine Zagorje ob Savi.

2. člen

V sredstvih, ki so knjižnici dana v upravljanje, je ustano­viteljica, to je Občina Zagorje ob Savi, kot lastnica ude­ležena s 100% deležem.

II. STATUSNE DOLOČBE

1. Ime, sedež in pravni status knjižnice

3. člen

Ime knjižnice je: Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi

Sedež knjižnice je. Cesta 9. avgusta 1, Zagorje ob Savi Skrajšano ime knjižnice je: Knjižnica Zagorje ob Savi.

Knjižnica ima v svoji sestavi stalna izposojevališča (kra­jevne knjižnice)

Knjižnica lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljice.

Knjižnica se vpiše v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in v razvid knjižnic, ki ga vodi Narod­na univerzitetna knjižnica.

4. člen

Knjižnica je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določa zakon in ta odlok.

Knjižnica je pravna oseba s polno odgovornostjo in od­govarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.

2. Zastopanje in predstavljanje knjižnice

5. člen

Knjižnico zastopa in predstavlja direktor brez omejitev.

Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja dela­vec knjižnice, ki ga pooblasti direktor.

III. DEJAVNOST KNJIŽNICE

6. člen

Dejavnost, ki jo knjižnica opravlja v javnem interesu kot javno službo je: 0/92.511 - dejavnost knjižnic.

V okviru te dejavnosti knjižnica:

- zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradi­vo,

- zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva in elek­tronskih publikacij,

- izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke, posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve,

- sodeluje v medknjižnični izposoji,

- pridobiva in izobražuje uporabnike,

- informacijsko opismenjuje,

- varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik, opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in - in­formacijsko delo,

- zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo.

Med dejavnosti javne službe sodijo tudi:

• 22.110 izdajanje knjig,

• 22.140 izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa,

• 22.150 drugo založništvo,

• 52.486 trgovina na drobno z umetniškimi izdelki,

• 52.500 trgovina na drobno z rabljenim blagom,

• 52.630 druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,

• 72.400 dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami na področju knjižničarstva,

• 73.302 raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike,

• 74.832 fotokopiranje in drugo razmnoževanje,

• 74.841 prirejanje razstav, sejmov in kongresov,

• 80.422 drugo izobraževanje. d.n.,

• 91.330 dejavnost drugih organizacij,

• 92.310 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje,

• 92.310 obratovanje objektov za kulturne prireditve.

V okviru dejavnosti iz prejšnjega odstavka knjižnica:

• sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju,

• zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medi­jih,

• organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mla­dino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,

• organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mla­dino in odrasle s posebnimi potrebami,

• organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo,

• prireja seminarje, strokovna posvetovanja, tečaje, predavanja,

• vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini,

• izmenjuje knjižnične prireditve in razstave,

• pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki.

Knjižnica se lahko zaradi usklajevanja strokovnih, pos­lovnih in razvojnih interesov povezuje v zvezo in druga strokovna združenja, pri čemer mora pred včlanitvijo pridobiti soglasje ustanoviteljice.

IV. ORGANI KNJIŽNICE

7. člen

Organi knjižnice so:

• direktor,

• svet knjižnice,

• strokovni svet.

8. člen

Knjižnico vodi direktor, ki opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja.

Direktorja imenuje svet knjižnice na podlagi javnega razpisa in s soglasjem ustanoviteljice. Strokovni delavci dajo mnenje k predlaganemu kandidatu.

Če ustanoviteljica in strokovni delavci ne dajo soglasja oziroma mnenja v 60 dneh od prejema zaprosila, se šteje, da je soglasje in mnenje pozitivno.

Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lah­ko ponovno imenovan.

Način postopek imenovanja se podrobneje uredi s sta­tutom.

9. člen

Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata. Pristojni organ je dolžan razrešiti direktorja:

• če direktor sam zahteva razrešitev,

• če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o de­lovnih razmerjih preneha delovno razmerje po sa­mem zakonu,

• če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,

• če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nasta­nejo ali bi nastale hujše motnje pri opravljanju dejav­nosti zavoda.

Direktorja razreši svet knjižnice s soglasjem ustanovi­teljice.

Način in postopek razrešitve se podrobneje uredi s sta­tutom.

10. člen

Za direktorja knjižnice je lahko imenovan, kdor ima:

• visoko izobrazbo ustrezne smeri,

• opravljen izpit iz bibliotekarske stroke,

• 5 let delovnih izkušenj v knjižnični dejavnosti,

• vsaj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstve­nih delih v knjižnični dejavnosti.

Za direktorja knjižnice je lahko imenovan tudi, kdor ima:

v• išjo izobrazbo ustrezne smeri,

• opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke,

• 20 let delovnih izkušenj v knjižnični dejavnosti,

• vsaj 10 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstve­nih delih v knjižnični dejavnosti.

11. člen

Knjižnico upravlja svet knjižnice.

Svet knjižnice ima 6 članov, sestavljajo pa ga:

• dva predstavnika ustanoviteljice,

• dva predstavnika delavcev knjižnice,

• dva predstavnika uporabnikov.

Predstavnika ustanoviteljice imenuje občinski svet. Predstavnika delavcev knjižnice izvolijo delavci knjižnice na neposrednih in tajnih volitvah, ki jih podrob­neje ureja statut knjižnice.

Predstavnika uporabnikov imenuje na predlog direktor­ja knjižnice občinski svet ustanoviteljice.

Mandat članov sveta traja pet let in začne teči z dnem konstituiranja sveta knjižnice.

12. člen

Svet knjižnice sprejme statut knjižnice, program dela, fi­nančni načrt, zaključni račun in tiste splošne akte, za katere je tako določeno v statutu, opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem knjižnice ter opravlja dru­ge naloge, določene s tem odlokom, statutom in drugi­mi predpisi.

13. člen

Strokovni svet knjižnice šteje pet članov, ki jih imenuje svet knjižnice, in sicer predsednika in dva člana izmed strokovnih delavcev knjižnice na predlog direktorja, dva člana pa na predlog Kulturniške zbornice Slovenije.

Mandat članov strokovnega sveta traja pet let in so po poteku mandata lahko ponovno imenovani.

Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokov­nega dela knjižnice in daje direktorju ter svetu knjižnice mnenja, predloge in pobude za reševanje strokovnih problemov.

IV. VIRI, NAČIN IN POGOJI ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA DELO

14. člen

Premoženje, s katerim upravlja knjižnica in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, je določeno s pogodbo o upravljanju in je last ustanoviteljice.

Knjižnica je dolžna uporabljati in upravljati premoženje ustanoviteljice s skrbnostjo dobrega gospodarja.

15. člen

Sredstva za izvajanje javne službe knjižnice zagotavlja ustanoviteljica in pogodbeni partnerji na podlagi pogod­be in ob upoštevanju programa dela in finančnega načrta, h katerima se doda soglasje ustanoviteljice.

Sredstva za izvajanje javne službe, ki jih zagotavlja us­tanoviteljica iz proračuna, in pogodbeni partnerji, pokri­vajo finančna sredstva za plače, za materialne stroške za delo, za nakup knjižničnega gradiva ter za nakup in

As vzdrževanje prostorov in opreme.

Knjižnica lahko za opravljanje javne službe pridobiva tudi donatorska sredstva in sredstva iz opravljanja go­spodarskih oziroma tržnih dejavnosti.

16. člen

Ustanoviteljica zagotavlja sredstva za izvajanje javne službe tekoče po dvanajstinah.

V. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA

17. člen

Presežek prihodkov nad odhodki uporablja javni zavod za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti

O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad od­hodki odloča svet javnega zavoda na predlog direktorja in v soglasju z ustanoviteljem

VI. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJICE IN KNJIŽNICE

18. člen

Ustanoviteljica ima do knjižnice naslednje pravice in ob­veznosti:

• ugotavlja skladnost programov dela, finančnih
• načrtov in razvojnih načrtov s plani ustanoviteljice,

• spremlja skladnost porabe sredstev z letnimi progra­mi in finančnimi načrti,

• odloča o statusnih spremembah,

• zagotavlja sredstva za njeno delo in druge vrste pomoči, ki nimajo materialnega značaja,

• opravljajo druge zadeve, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

19. člen

V primeru. da ustanoviteljica IT; izpolnjuje svojih ob­veznosti po tem odloku, mora knjižnica o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za kulturo.

20. člen

Knjižnica je dolžna ustanoviteljici vsako leto poročati o 14. člen     poslovanju knjižnice in posredovati druge podatke, ki so potrebni za izvrševanje ustanoviteljske funkcije.

VII. SPLOŠNI AKTI KNJIŽNICE

21. člen

Knjižnica ureja s statutom:

• organizacijo zavoda,

• organe upravljanja in njihove pristojnosti,

• način odločanja organov in druga vprašanja, po­membna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, v skladu z zakoni in tem odlokom.

Knjižnica ima tudi druge splošne akte, če tako določa zakon ali drug predpis. Splošne akte sprejema svet knjižnice ali direktor. Razmejitev pristojnosti pri spreje­manju splošnih aktov se določi s statutom.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen

Do izvolitve sveta knjižnice v skladu s tem odlokom opravlja naloge sveta svet javnega zavoda Kulturni center Delavski dom Zagorje ob Savi.

23. člen

Dosedanji vodja knjižnice opravlja funkcijo vršilca dolžnosti direktorja do imenovanja novega direktorja. Razpis za to delovno mesto se opravi na način in po postopku, določenem z zakonom in tem odlokom.

24. člen

Knjižnica, ki se izloča iz Kulturnega centra Delavski dom Zagorje ob Savi, prične opravljati svojo dejavnost v skladu s tem odlokom in samostojno finančno poslovati s 1.1.2003.

25. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad­nem vestniku Zasavja.

Številka: 012-7/2002 Datum:7.10.2002

ŽUPAN

OBČINE ZAGORJE OB SAVI
Matjaž SVAGAN