Na podlagi
18. člena
Statuta Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 1/10) ter 43. člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Grosuplje
(Uradni
list RS, št. 111/13) je Občinski svet Občine Grosuplje na 7. redni seji
dne 30. 9. 2015 sprejel |
|
P R A V I
L N I K |
o tehnični
izvedbi in uporabi javnih vodovodov na območju Občine Grosuplje |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem
pravilnikom se urejata tehnična izvedba ter uporaba javnih vodovodov v
Občini Grosuplje. Pravilnik se mora upoštevati pri načrtovanju, pri
gradnji, komunalnem opremljanju in uporabi javnih vodovodnih objektov
ter naprav. Pravilnik predstavlja tehnično izvedbeni predpis veljavnega
Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Grosuplje. |
V
primerih, ko ni mogoče izpolniti zahtev tega pravilnika, poda izvajalec
javne službe na obrazloženi pisni predlog projektanta ali izvajalca del
soglasje na predloženo tehnično rešitev, ali sam predpiše drugo ustrezno
tehnično rešitev. |
|
Obrazložitev izrazov |
|
2. člen |
Izrazi,
uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določeno v
veljavni uredbi o oskrbi s pitno vodo, ostali imajo naslednji pomen: |
– javni
vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura
namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje
hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično
povezano z javnim vodovodom; |
– zajetje
za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz
vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo; |
– vrtina
je objekt za zajem pitne vode iz podtalnice; |
– črpalnica je stavba s črpalnimi napravami za črpanje pitne vode
oziroma povečevanje pritiska vode v cevovodu; |
– čistilna
naprava je stavba z napravami za čiščenje vode za oskrbo s pitno vodo; |
– objekt
za pripravo vode je stavba, v kateri se izvaja priprava pitne vode po
postopkih, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne
vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo; |
– vodovodno omrežje so objekti in naprave za transport vode; |
– vodohran
je objekt, namenjen hranjenju pitne in požarne vode; |
– razbremenilnik je objekt za izničenje obratovalnega tlaka v vodovodnem
omrežju; |
– regulator tlaka je naprava za zagotavljanje in vzdrževanje željenega
obratovalnega tlaka v vodovodnem omrežju; |
– zračnik
je naprava za odzračevanje vodovodnega omrežja; |
– blatnik
je naprava za praznjenje vodovodnega omrežja; |
– jašek je
objekt na vodovodnem omrežju za vgradnjo vodovodnih naprav; |
– vodomer
je naprava za merjenje pretoka oziroma porabe pitne vode; |
– zasun je
naprava za uravnavanje pretoka v vodovodnem omrežju; |
– hidrant
je naprava, namenjena gašenju požara z vodo iz vodovodnega omrežja; |
– priključek stavb na javni vodovod je del vodovoda, ki se nahaja med
oskrbovalnim vodovodnim omrežjem in napravo za merjenje porabljene pitne
vode pri porabniku pitne vode in ni objekt oziroma oprema javne
infrastrukture. |
|
3. člen |
Vodovodne
naprave in objekti so zajetja, vrtine, črpališča, čistilne naprave,
cevovodi, vodohrani, razbremenilniki, vodovodno omrežje, hidrantno
omrežje ter drugi manjši objekti in naprave, ki služijo pravilnemu in
nemotenemu obratovanju vodovodov in jih glede na njihovo funkcijo
štejemo kot njihov sestavni del. |
|
II.
NAČRTOVANJE IN GRADNJA VODOVODA |
|
4. člen |
Pri
načrtovanju, gradnji in obnovi vodovoda se morajo poleg predpisov, ki
urejajo graditev objektov, smiselno upoštevati tudi določila tega
pravilnika. |
V
projektni dokumentaciji morajo biti v tekstualnih in grafičnih delih
opisane tehnične rešitve in prikazani načrti potrebni za izvedbo,
obratovanje, upravljanje in vzdrževanje vodovodnih objektov in naprav.
Podane morajo biti ocene in analize vplivov novo načrtovanih rešitev na
obstoječe vodovodne objekte in naprave ter ukrepi za njihovo
prilagoditev oziroma zaščito. |
Popisi del
v projektantskem predračunu morajo vsebovati vse opise predvidenih
gradbenih del in inštalaterskih del, vključno s tehnično specifikacijo
za dobavo in vgradnjo opreme in potrebnega materiala. Prav tako morajo
vsebovati postavke izdelave projekta izvedenih del, navodil za
vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav ter izdelave geodetskega
načrta z elaboratom za vpis podatkov v zbirni kataster gospodarske javne
infrastrukture. |
V
projektni dokumentaciji morajo biti načrtovane trase vodovodnega omrežja
usklajene z vso obstoječo in predvideno infrastrukturo, če tovrstni
podatki obstajajo. Prikaz se izvede v zbirni karti načrtovane, obstoječe
in predvidene infrastrukture. |
|
Vodovodne
cevi |
|
5. člen |
Pri
gradnji in obnovi vodovoda se smejo uporabljati cevi, izdelane iz
materialov, ki glede fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških lastnostni
ne vplivajo kvarno na kakovost pitne vode. Cevovodi morajo biti zgrajeni
iz enega od naštetih materialov: jekla, jeklene nerjavne cevi (INOX),
nodularne litine (NL), polietilena visoke gostote (PE) ali armiranega
poliestra. Jeklene cevi in cevi iz nodularne litine morajo biti
zaščitene pred rjavenjem oziroma v posebnih primerih tudi proti
električnim blodečim tokovom. |
Vse vrste
cevi morajo po kakovosti odgovarjati nacionalnemu standardu oziroma
evropskim standardom EN 805. |
Cevi
morajo ustrezati naslednjim standardnim dimenzijam: |
DN
(notranji premer, mm) |
20, 25, 32, 40, 50, 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 350, 400,
450, 500 |
d
(zunanji premer, mm) |
32, 40, 50, 63, 90, 110, 125, 140, 160, 225 |
– jeklene
cevi so zaradi zagotavljanja visoke togosti in posledično dobri
nosilnosti, namenjene predvsem gradnji tlačnih in magistralnih
vodovodov. Izdelane morajo biti v skladu z DIN 2460 z zunanjo in
notranjo zaščito. Protikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti
izvedena z epoksidnim premazom ali z drugim ustreznim premazom in povita
z zaščitnim trakom na očiščeno podlago. Cevi morajo biti čiščene s
peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi
sredstvi ni dopustno. |
– na
mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokovi, mora biti jekleni cevovod
tudi katodno zaščiten. |
– jeklene
nerjaveče cevi se uporabljajo pri vgradnji armatur in ostalih delov v
neposrednem stiku z vodo v vodohranih in razbremenilnikih. Ustrezati
morajo kakovosti ANSI 304 do 316 za austenitno nerjaveče jeklo. |
– cevi iz
duktilne (nodularne) litine (NL) morajo biti izdelane za spajanje na
obojko v skladu s SIST EN 545:2010, tlačnega razreda C40 oziroma C64 z
ustreznimi spoji za različne primere vgradnje (STD, STD Ve, UNI Ve),
enotne dolžine L = 6 m. Cevi morajo biti na zunanji strani zaščitne z
aktivno galvansko zaščito z zlitino Zn + Al, minimalne debeline 400 g/m2,
v razmerju 85% Zn in ostalo Al ter premazane z modrim epoksijem, na
notranji strani pa s cementno oblogo. Imeti morajo slovenski certifikat
za primernost za stik s pitno vodo. |
– cevi iz
polietilena (PE) se uporabljajo pri gradnji vodovodnih priključkov in
oskrbovalnih omrežij, do premera 110 mm. Ustrezati morajo standardu ISO
4427, za obratovalni tlak minimalno 12,5 bara. Cevi PE se uporabljajo
tudi v primerih gradnje vodovoda na zemljiščih z nestabilno nosilnostjo
tal in v drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba
cevi iz drugih materialov. |
Cevi
morajo biti pri vgradnji v agresivna in kontaminirana tla dodatno
zaščitene s polietilenskim ovojem (TT zaščita). V teh primerih morajo
biti spojniki (fazonski kosi) v bajonetni izvedbi in morajo omogočati
spajanje cevi brez uporabe vijačnih spojev ter morajo biti izdelani v
skladu z ISO 7259. |
|
6. člen |
Cevovodi
morajo zagotavljati zadostno trdnost zaradi prevzemanja statičnih in
dinamičnih obremenitev, kar je treba na zahtevo upravljavca na
obremenjenih mestih dokazati. Pod prometnimi in voznimi površinami se
smejo uporabljati jeklene cevi in cevi iz nodularne litine, cevi iz
polietilena visoke gostote pa le z ustrezno tehnično rešitvijo. |
Za izvedbo
hišnih priključkov se smejo uporabljati cevi iz nodularne litine in
polietilena visoke gostote. |
|
Globina
vgrajene vodovodne cevi |
|
7. člen |
Globina
vgrajene vodovodne cevi mora biti tolikšna, da bo nad temenom položene
cevi zagotovljeno najmanj 1,1 m zasipa oziroma tolikšna, da bo cev pod
mejo zmrzovanja. Največja globina vgrajenih cevi lahko znaša 2 m,
izjemoma, pri križanjih z ostalo infrastrukturo, pa 2,5 m pod nivojem
zemljišča. |
|
Gradbeni
jarek |
|
8. člen |
Dno
gradbenega jarka mora biti izravnano po načrtovani niveleti s točnostjo
± 3 cm. Širina dna gradbenega jarka mora znašati najmanj 40 cm, povečano
za presek vgrajene cevi. Na dnu jarka je ob polaganju cevovoda obvezno
vgraditi posteljico debeline 10 cm iz peska granulacije 0–8 mm, cev pa
je potrebno tudi prekriti z enakim materialom v debelini najmanj 20 cm
nad temenom. |
|
Odmiki in
križanja |
|
9. člen |
Pri
križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami mora vodovod potekati
horizontalno brez vertikalnih lomov. Križanja morajo potekati pravokotno
na potek druge napeljave, izjemoma je lahko kot križanja osi vodovoda in
osi druge podzemne napeljave med 45° in 90°. |
V izjemnih
primerih se teme vodovodne cevi do DN 200 lahko vgradi na globino 1 m
pod drugo podzemno napeljavo, vendar ne globlje kot 3 m pod koto
dokončno urejenega nivoja zemljišča, ali pa vgradi nad drugo napeljavo,
vendar največ do višine 1,20 m pod koto dokončno urejenega nivoja
zemljišča. |
V vsakem
primeru spremembe vertikalne smeri vodovoda je potrebno ugotavljati
možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter predvideti in
izvesti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje vodovoda. V primerih
križanja z uporabo zaščitnih cevi mora biti izvedba takšna, da za potisk
ali izvlek prazne vodovodne cevi ni potrebna sila, večja od 8 kN. Na
območjih, kjer obstaja nevarnost onesnaženja in so kot zaščita
predvidene zaščitne cevi, se morajo tudi te cevi preskušati na
vodotesnost. |
|
Vertikalni
odmiki |
|
10. člen |
Vertikalni
odmiki med vodovodom in drugimi podzemnimi napeljavami, merjeno od
medsebojno najbližjih ostenj, ne morejo biti manjši od odmikov,
opredeljenih v naslednjih alinejah: |
– v
primerih križanja, ko je vodovod pod kanalizacijo, mora biti vodovod
vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od
zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 3 m na vsako stran. V primeru
možnosti nadzora drenirane vode sta ustji zaščitne cevi lahko odmaknjeni
od zunanje stene cevi kanalizacije, 0,8 m na vsako stran, v izjemnih
primerih pa je vodovod po dogovoru z upravljavcem lahko zaščiten tudi
drugače, s PVC folijo oziroma z glinenim nabojem. Vertikalni odmik (od
temena zaščitne cevi do temelja kanala) mora znašati najmanj 0,4 m; |
– v
primerih križanja, ko poteka vodovod pod toplovodom, mora biti vodovod
vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od
zunanje stene cevi toplovoda najmanj 1 m na vsako stran, vertikalni
odmik (od temena zaščitne cevi do spodnjega dela telesa toplovodne
napeljave) mora znašati najmanj 0,3 m; |
– v
primerih, ko je vodovod pod plinovodom, telekomunikacijskimi kabli ali
energetskimi kabli, morajo biti le ti vgrajeni v zaščitni cevi, ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi vodovoda
najmanj 0,5 m na vsako stran, vertikalni odmik mora znašati najmanj 0,5
m; |
– v
primeru, ko je vodovod nad kanalizacijo na območju vodoprepustnega
zemljišča, mora biti vodovod vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne
cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije najmanj 1,5 m
na vsako stran, vertikalni odmik pa mora biti najmanj 0,3 m; če je
vodovod nad kanalizacijo na območju za vodo prepustnega zemljišča, ni
obveze vgraditve v zaščitno cev, vertikalni odmik je najmanj 0,3 m; |
– v
primeru, ko je vodovod nad toplovodom, mora biti toplovod toplotno
izoliran, debelina izolacije mora zadostiti zahtevam, navedenim v drugih
poglavjih tega pravilnika, vertikalni odmik pa najmanj 0,3 m. |
|
Prečkanje
mostov |
|
11. člen |
Potek
vodovoda preko mostne konstrukcije mora biti usklajen z izvedbo nosilne
konstrukcije in vozišča. Niveleta vodovoda mora biti usklajena s potekom
vodovodne instalacije pred mostom in za njim. Najvišji del vodovoda mora
biti lociran na eni od brežin, na mestu, kjer se vodovod spet spusti v
zemljino. Na tem mestu je treba predvideti jašek z vgrajeno opremo za
odzračevanje in prezračevanje (preprečitev nastanka vakuuma). Le v
izjemnih primerih, ko ni možno izvesti odzračevalnega jaška v brežinah,
se lahko predvidi odzračevanje v sredini razpona mostu. Jašek mora biti
ustrezno velik za vzdrževanje opreme in dostop do nje. Do jaška mora
biti vzdrževalni službi zagotovljen neoviran dostop. Jašek mora imeti
drenažo in mora biti toplotno izoliran (v primeru izvedbe v mostni
konstrukciji). Vodovod mora potekati pod mostno konstrukcijo na zunanji
ali notranji strani nosilca mostu, na zračni strani mostu, odvisno od
drugih zahtev, prilagojeno tem zahtevam. |
Pritrjevanje (obešanje) vodovoda na mostno konstrukcijo mora
zagotavljati stabilnost in zadostno vpetost v gradbeno konstrukcijo. Pri
izbiri trase in načina pritrjevanja je treba upoštevati minimalni
potrebni prostor za montažo na obeh straneh vodovoda (vsaj 0,5 m). Glede
na tip konstrukcije mostu je treba predvideti fiksno točko in drsne
podpore (konzole) vodovoda ter upoštevati možne največje raztezke in
pomike mostne konstrukcije v odvisnosti od temperaturnih in drugih
pomikov mostne konstrukcije. Vodovod mora biti izveden in pritrjen tako,
da bodo preprečeni vplivi drugih inštalacij in konstrukcij nanj.
Vzdolžne pomike, ki jih povzročijo raztezki konstrukcije, je treba
ustrezno kompenzirati. Konzole morajo preprečevati vse neustrezne prečne
pomike vodovoda. |
Vodovod,
ki poteka pod mostno konstrukcijo, mora biti toplotno izoliran,
uporabijo se prej izolirane cevi z zaščitnim plaščem. Vodovode se lahko
pri novih mostovih polaga v mostno kineto. |
|
Prečkanje
železnice |
|
12. člen |
Prečkanje
železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi ali v kolektorju. Ustji
zaščitne cevi ali kolektorja morata biti izven vplivnega oziroma
varovalnega pasu železniškega tira. Na obeh koncih zaščitne cevi ali
kolektorja morata biti izdelana revizijska jaška z vgrajenimi zapornimi
armaturami. Položaj in oblika revizijskih jaškov morata biti takšna, da
omogočata izvlek cevi. |
Os
vodovoda mora biti v revizijskih jaških z ustreznimi spojniki zamaknjena
najmanj za dve velikosti nazivnega premera vodovoda. Izvedena mora biti
ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi. |
|
Prečkanje
vodotokov |
|
13. člen |
Pri
podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke
v dnu vodotoka. Pod vodotokom mora biti vodovod položen v zaščitne cevi
dvakratnega premera vodovodne cevi. Pri globini položitve cevi pod
potokom je potrebno upoštevati predpise pristojnih organov. |
|
Prečkanje
cest |
|
14. člen |
Podzemno
prečkanje cest se praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi, če je
vodovod vgrajen v globini, ki jo proizvajalec cevi predpisuje glede na
statične in dinamične obremenitve. Upoštevati je potrebno pogoje
upravljavcev cest. |
|
Horizontalni odmiki |
|
15. člen |
Najmanjši
odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov znaša
1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima
začetek 30 cm pod dnom cevi v osi vodovoda in oklepa z diagonalo, ki se
konča na robu temelja ali objekta, kot 35º. |
Najmanjši
odmik vodovoda od greznic ali drugih objektov s škodljivimi vodotopnimi
snovmi, za katere je potrebna prisilna drenaža med vodovodom in virom
onesnaževanja na globini, ki zagotavlja, da vodovod ne pride v stik z
onesnaženo izcedno vodo, znaša na vodoprepustnem zemljišču 2 m, na vodo
neprepustnem zemljišču pa 3 m. Najmanjši odmik vodovoda od dreves znaša
2 m in grmičevja 1 m. |
V
kolektorju mora biti vodovod vgrajen v spodnji polovici. Vodovod mora
biti zaščiten proti nastajanju kondenzata. Kolektor mora imeti
zagotovljen odtok vode, dimenzioniran mora biti tako, da lahko odvede
najmanj 50% količine povprečnega pretoka vode v vodovodu. Kolektor mora
imeti rešilne izhode, ki v primeru poplave omogočajo rešitev prisotnih
oseb. Druge instalacije, ki so nameščene v kolektorju, morajo biti
zaščitene proti vplivu vode pri morebitni poplavi. |
Pri
umeščanju novih objektov in stavb je potrebno upoštevati varovalni pas
gospodarske javne infrastrukture, kot je opredeljeno v predpisih, ki
urejajo graditev objektov. |
|
16. člen |
Odmiki
napeljav, ki potekajo vzporedno z vodovodom, morajo ustrezati meram iz
naslednje tabele: |
Komunalni vod |
Globina kom. voda v odvisnosti do vodovoda |
Odmik |
Odpadna in mešana kanalizacija |
Manjša ali enaka |
2,0 m |
Padavinska kanalizacija |
Manjša ali enaka |
1,0 m |
Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave ali PTT
napeljave |
Manjša ali enaka |
1,0 m |
Toplovod |
Manjša ali enaka |
0,5 m |
Odpadna in mešana kanalizacija |
Večja |
1,0 m |
Padavinska kanalizacija |
Večja |
1,0 m |
Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave ali PTT
napeljave |
Večja |
1,0 m |
Toplovod |
Večja |
1,0 m |
|
17. člen |
Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci
posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši kot
jih določa standard PSIS prEN 805, in sicer: |
– horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne
bodo manjši od 0,4 m; |
– horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne
bodo manjši od 0,4 m; |
– v
izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne
smejo biti manjši od 0,2 m. |
Med
izkopom je potrebno zagotoviti stabilnost obstoječih naprav in podzemnih
napeljav. Cevovod mora biti projektiran in izveden tako, da je zaradi
vzdrževanja in popravil na vsakem mestu možen dostop z ustrezno
mehanizacijo. |
|
Zaščite
vodovoda |
|
18. člen |
Na mestih,
kjer zaradi objektivnih razlogov pri gradnji vodovoda ni možen izkop, se
izvede vrtanje z uvleko zaščitne cevi, v katero se uvleče vodovodno cev.
Dolžina zaščitnih cevi je odvisna od velikosti vodovoda (d, DN) in od
materiala cevi. Praviloma se zaščitna cev izvaja do dolžine 30 m, za
večje razdalje se priporoča izdelava kolektorja. Presek zaščitne cevi
mora biti pri ceveh preseka do DN 50 mm povečan za 5 cm, pri ceveh
večjih od DN 50 mm pa povečan za 20 cm. Trasa vodovoda pred vstopom v
zaščitno cev in za izstopom iz nje mora biti zamaknjena tako, da je
možen izvlek cevi. Zaščita pred možnim onesnaženjem se praviloma doseže
z zadostnimi odmiki vodovoda od možnih virov onesnaženja, z vgradnjo
vodovoda v zaščitne cevi, oziroma z glinenim nabojem. |
|
|
19. člen |
Toplotna
zaščita vodovodov je zaščita vodovodov proti segrevanju in ohlajanju.
Vodovodi morajo biti zaščiteni proti toplotnim vplivom tako, da se
temperatura vode pri minimalnem pretoku ne spreminja za več kot 3 °C.
Vodovodi, ki potekajo po zemljišču, morajo biti položeni v globini
najmanj 1,1 m od dokončno urejenega nivoja zemljišča, merjeno od temena
cevi. Vodovodi, ki potekajo v kolektorjih, morajo biti zaščiteni proti
kondenzaciji. |
|
Vgradnja
armatur, fazonov, spojnih elementov in merilno regulacijske opreme |
|
20. člen |
Fazonski
kosi in armature morajo biti izdelani iz nodularne litine, z zunanjo in
notranjo epoksi zaščito minimalne debeline 250 mm. |
Prirobnični fazonski kosi standardne izvedbe morajo imeti vrtljivo
prirobnico. Obojčni fazonski kosi morajo imeti STD, STD Ve ali UNI Ve
spoj. Opremljeni morajo biti s primernimi tesnili v skladu z EN 681-1.
Prirobnična tesnila morajo biti iz EPDM elastomerne gume s kovinsko
ojačitvijo. |
Spojka za
univerzalni spoj mora biti izdelana iz litine GGG 400, z mehansko
razstavljivim spojem, z epoksi zaščitnim premazom, pritrdilnim
materialom iz nerjavnega jekla in opremljena z odgovarjajočimi NBR
tesnili. Vse v skladu z ISO 2531. |
Za
spajanje dveh ravnih koncev cevi enakih premerov iz istega materiala pa
tudi dveh ravnih koncev cevi iz različnih materialov, se uporabljajo
enojne oziroma dvojne univerzalne spojke za vse kombinacije materialov
brez izjem. |
Prirobnična tesnila morajo biti iz EPDM elastomerne gume s kovinsko
ojačitvijo. Za ves material je potrebno preložiti slovenski certifikat
za primernost za stik s pitno vodo. |
Vsi
vgrajeni fazonski kosi, armature, spojni elementi in merilno
regulacijska oprema morajo biti po načinu vgradnje, spajanja in
funkcionalne unifikacije prilagojeni že vgrajeni opremi vodovodnega
omrežja. Tehnično specifikacijo te opreme potrdi upravljavec v dogovoru
z investitorjem. |
|
21. člen |
Loki in
odcepni kosi morajo biti zavarovani proti izvleku z betoniranim blokom.
Velikost betonskega bloka je odvisna od preseka cevovoda, obratovalnega
tlaka in trdnosti zemljine. Velikost in obliko betonskega bloka se
določi v projektu. Betonski blok se lahko nadomesti z varovalnimi oklepi
in posebnimi zobatimi obroči, vendar le s soglasjem upravljavca. |
|
22. člen |
V stene
vodohranov in jaškov se smejo vgrajevati le litoželezni oziroma INOX
fazonski kosi. |
|
23. člen |
Vijaki,
vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se
vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti izdelani iz nerjavečih
materialov. |
|
24. člen |
Zasuni
morajo biti vgrajeni na vsakem odcepu, na vsakem priključku za hidrant,
zračnik, blatnik ali čistilni kos, neposredno na cevovodu pa tako, da je
možno nadzorovati posamezne odseke, veje ali sektorje vodovoda. V
omrežje se morajo vgrajevati zasuni z elastičnimi zapornimi elementi
(gumirani EV zasuni) in kroglični ventili. |
Vsi zasuni
nad DN 250 mm morajo imeti vgrajen obtok z obtočnim ventilom. Tako
zasuni kot obtočni ventili morajo biti opremljeni z ročnim kolesom.
Zasuni se morajo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni
z gibljivim spojem. Gibljivi spoj mora biti praviloma za zasunom,
gledano v smeri toka vode. Zasuni nad DN 200 mm morajo biti
zabetonirani. |
|
25. člen |
Zasuni do
DN 150 mm se lahko vgrajujejo neposredno z zasutjem z vgradno garnituro
in litoželezno cestno kapo. Za vse večje zasune se mora zgraditi
betonski jašek. Izjemoma se vgrajuje večje profile zasunov brez jaška le
v terenu z visoko talno vodo ali tam, kjer je nevarnost posedanja jaška. |
|
26. člen |
Nepovratni
ventili morajo biti vgrajeni na priključkih za vodomerom, da je
preprečen povratek vode oziroma onesnaženje javnega omrežja iz naprav
uporabnika in povsod tam, kjer se želi preprečiti, da bi se cevovod ne
izpraznil kadar ni pod tlakom. Objekti, ki imajo dva ali več
priključkov, morajo imeti na vseh priključkih vgrajene nepovratne
ventile. |
|
27. člen |
Čistilni
kosi morajo biti vgrajeni pred vodomeri in pred razbremenilniki tlaka. |
|
28. člen |
Na
cevovodu morajo biti zagotovljena mesta za območne meritve pretokov. V
ta namen se na pomembnejših odcepih primarnega vodovodnega omrežja ali
neposredno na primarnem vodu vgradijo jaški velikosti 2 × 2 m z
vgrajenim industrijskim vodomerom ali induktivnim merilcem pretoka, ki
morata biti prilagojena možnosti brezžičnega prenosa podatkov. |
|
29. člen |
Na vseh
mestih na cevovodu, kjer se nabira zrak, morajo biti vgrajeni zračniki.
Vgrajujejo se zračniki podzemne izvedbe, pokriti s cestno kapo.
Izjemoma, kjer to ni mogoče, se vgradijo v betonskem jašku in so lahko
avtomatski z eno ali dvema kroglama. V primeru vgradnje v betonskem
jašku je pred zračnikom potrebno vgraditi zasun. |
|
30. člen |
Cevovodi
morajo biti na najnižjih točkah opremljeni z blatniki. Izpust blatnika
mora biti opremljen z žabjim pokrovom, ki mora biti vgrajen v zaščitni
betonski niši. |
|
31. člen |
Cestne
kape zasunov in podzemnih hidrantov morajo biti zabetonirane. Velikost
betonske plošče pod cestno kapo mora biti prilagojena velikosti cestne
kape. |
|
Jaški |
|
32. člen |
V sklopu
vodovodnega omrežja se morajo večji zasuni, izjemoma zračniki,
razbremenilniki, regulatorji tlaka, vodomeri ali merilci pretoka
vgraditi v jaške. |
|
33. člen |
Dolžina
jaška na vodovodnem omrežju je enaka vsoti dolžin vseh vgrajenih
elementov oziroma fazonov + 40 cm, vendar ne more biti manjša od 120 cm
na cevovodih do DN 150 mm, oziroma 150 cm na cevovodih do DN 250 mm in
180 cm na cevovodih nad DN 250 mm preseka. Širina jaška je enaka vsoti
dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 preseka cevi v osi
cevovoda + 80 cm, vendar ne more biti manjša od 120 cm na cevovodih do
150 mm, 150 cm na cevovodih do 250 mm in 180 cm na cevovodih nad 250 mm
preseka. Višina jaška mora biti najmanj 170 cm, cevi in ostali vgrajeni
elementi morajo biti vgrajeni 0.5 m nad dnom jaška. Dno jaška mora biti
betonsko, oziroma izjemoma iz gramoznih krogel DN 10–50 mm v debelini
najmanj 20 cm. Velikost vstopne odprtine mora biti 60 × 60 cm. Odprtina
mora biti locirana v kotu jaška, zapirati pa se mora s standardnim
litoželeznim pokrovom težke oziroma lahke izvedbe, odvisno od
obremenitve. Če so v jašku vgrajeni fazonski elementi težji od 150 kg,
mora jašek imeti tudi montažno odprtino najmanjše velikosti 80 cm × 80
cm, neposredno nad težkim elementom. Montažna odprtina se mora zapirati
z litoželeznim pokrovom, pri čemer mora nosilnost pokrova odgovarjati
prometni ureditvi. Če na jašku ni montažne odprtine, se napravi strop
jaška iz armiranobetonskih gredic ali plošč, ki jih je možno odstraniti.
Vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestve
morata biti iz cevi preseka 40 mm, vstopne prečke pa preseka 25 mm v
razmaku 300 mm. Lestev mora biti iz nerjavečega materiala pritrjena na
steno jaška. Jaški v zemljiščih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh
vstopne (montažne) odprtine mora biti nad visokim nivojem vode. V dnu
jaška mora biti poglobitev za črpanje vode. Jaški v zemljiščih brez
talne vode morajo imeti urejen izpust vode iz jaška. Nad ploščo jaška
mora biti najmanj 30 cm nasipa. |
|
Označevanje vodovodnih armatur |
|
34. člen |
Vodovodne
armature in podzemni hidranti, vgrajeni v vodovodnem omrežju, morajo
biti označeni z označevalnimi tablicami. Označevalne tablice morajo biti
nameščene na vidnem mestu v bližini vgrajene armature, na višini najmanj
2,4 m. Označevalne tablice morajo biti pritrjene na stalne objekte.
Oddaljenost tablice od vgrajene armature, ki jo tablica označuje, ne sme
biti večja od 15 m. Označevalne tablice morajo biti nameščene na zidove
zgradb, na drogove javne razsvetljave, ali na samostojen drog, namenjen
namestitvi označevalne tablice za vodovod. Označevanje armatur,
vgrajenih v objekte, se izvede z nalepkami s številkami iz strojnega
načrta tako, da vsaka armatura dobi svojo označevalno številko. |
|
35. člen |
Na
označevalnih tablicah se, poleg oddaljenosti armature ali podzemnega
hidranta od označevalne tablice, navede še podatke o vrsti armature in o
velikosti vodovoda. Za označevanje vodovodnih armatur in podzemnih
hidrantov se uporabljajo označevalne tablice po standardu, ki določa
mere, obliko, vsebino in izvedbo označevalne tablice. Za označevanje
vodovodnih armatur in podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne
tablice po veljavnih standardih. |
|
Hidranti |
|
36. člen |
Hidranti
se smejo uporabljati izključno za potrebe gašenja požarov. Za ostale
namene se hidranti ne smejo uporabljati, koristijo se lahko le odjemna
mesta, ki jih odredi upravljavec vodovoda. Hidranti se vgrajujejo na
vodovodno omrežje. Na priključku morajo imeti zasun. V naseljih s
pretežno stanovanjsko gradnjo se vgrajujejo na razdalji do 150 m. Na
območju razpršene gradnje se hidranti praviloma ne vgrajujejo. Najmanjši
prerez cevovoda, na katerega se lahko priključi hidrant, je 80 mm. |
Hidranti
so po načinu vgradnje podzemni in nadzemni. Nadzemni se vgrajujejo
povsod, kjer ne ovirajo prometa in ne omejujejo funkcionalnosti
zemljišča. Zaradi izpostavljenosti je obvezna vgradnja nadzemnih
hidrantov lomljive izvedbe. Podzemne hidrante se sme zasipati le z
gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm
pod niveleto zemljišča. Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo
biti zabetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora
znašati 40 × 50 × 10 cm z odprtino v sredini za hidrantno kapo.
Zabetonirano mora biti tudi podnožje (N kos), na katerega je vgrajen
hidrant. |
Omrežja,
ki služijo izključno napajanju hidrantov, so lahko javna ali zasebna.
Javna so primarni ali sekundarni cevovodi z vgrajenimi hidranti in
potekajo po javnem ali zasebnem zemljišču, vzdržuje jih upravljavec
vodovoda. Grajena morajo biti tako, da je zagotovljeno kroženje vode.
Zasebna hidrantna omrežja so del uporabnikovega omrežja in se nahajajo
za merilnim mestom. Vzdržujejo jih uporabniki. |
|
Preizkušanje cevovoda in dezinfekcija |
|
37. člen |
Na vsakem
novozgrajenem vodovodu se morata opraviti tlačni preizkus in
dezinfekcija vodovoda z izpiranjem, ki ga mora izvesti pooblaščena oseba
ali usposobljen predstavnik upravljavca javnega vodovoda v skladu z
navodili pristojnega državnega inštituta. V primeru, ko se že s
spiranjem s pitno vodo dosežejo zadovoljivi rezultati, dezinfekcija s
sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna. O uspešno opravljenem tlačnem
preizkusu in dezinfekciji pitne vode se napiše zapisnik, ki ga morajo
podpisati izvajalec preskušanja in nadzorni organ. Zapisnik je sestavni
del dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja. Izvajalec del
mora pred uporabo od pooblaščene inštitucije pridobiti tudi potrdilo o
ustreznosti pitne vode. |
|
38. člen |
Tlačni
preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se
preverja tesnost cevovoda. Tlačni preizkus se opravi na vsakem
novozgrajenem ali obnovljenem vodovodu. Tlačna preizkusa za sekundarni
(razvodni) cevovod in priključke se izvedeta ločeno. |
Sistemski
preizkusni tlak (STP) za cevovode v centralnem vodovodnem sistemu znaša
14 bar. Do izvajanja predpreizkusa mora biti cevovod napolnjen z vodo in
pod tlakom MDP=7 bar, neprekinjeno 24 ur. Po izvedenem predpreizkusu se
izvede preizkus tako, da se tlak dvigne na STP (14 bar) in se pri ceveh
do DN 400 v 30-minutnih razmakih merita padec tlaka in količina dodane
vode za ponovno vzpostavitev STP. Čas glavnega preizkušanja za cevovode
do DN 200 je tri ure. Preskus je uspešen, če v tem času tlak STP ne pade
za več kot 0,2 bara. |
|
Preizkušanje vodnih celic |
|
39. člen |
V območju
vodne celice pod gladino vode se uporablja postopek tesnosti z oznako
»W«. Navedeni postopek predvideva čas trajanja preizkusa vodotesnosti z
vodo v trajanju 2 min za vsak 1 m3 koristnega volumna vodne
celice. Preizkušanje vodnih celic se izvaja po naslednjih korakih: |
– preizkus
vodotesnosti se izvaja po vgradnji opreme in cevovodov, vendar pred
izvedbo notranjih izolacijskih premazov in pred izvedbo hidroizolacije
zunanjih sten; |
– vodna
celica mora biti pred preizkusom popolnoma čista; |
– celica
vodohrana se napolni s čisto vodo do predvidene višine, hitrost polnitve
ne sme presegati 60 m3/uro; |
– po
napolnitvi vodne celice z vodo sledi čas umirjanja v trajanju najmanj 60
ur, v tem času pride do popolne prepojitve rezervoarja oziroma betona; |
– vso
vsrkano vodo je potrebno nadomestiti z dolivanjem, na kar se označi
višina – gladina vode; |
– višina
vode se opazuje in kolikor se v predpisanem času opazovanja ne zniža za
več kot 3 mm, je tesnost vodne celice v dovoljenih mejah oziroma je
vodna celica tesna. |
Postopek
je potrebno zapisniško beležiti. |
Kolikor
preizkus tesnosti ni uspešen, je potrebno vodno celico izprazniti in
pristopiti k sanaciji poškodovanih – slabih mest. Po sanaciji je
potrebno postopek ugotavljanja tesnosti ponoviti. |
|
Daljinsko
upravljanje in nadzor objektov in naprav |
|
40. člen |
Vse
ključne objekte na vodovodnem sistemu je potrebno opremiti s sistemom
daljinskega nadzora in upravljanja ter povezati na centralni nadzorni
sistem izvajalca javne službe. Ključne objekte vodovodnega sistema
določi upravljavec v dogovoru z občino. Pri tem je potrebno upoštevati
obratujoči vzpostavljeni sistem daljinskega nadzora in upravljanja tako
na posameznih objektih, kot tudi v nadzornem centru vodenja. Programska
oprema nadzornega sistema mora z objekti komunicirati preko
uveljavljenega upravljavčevega sistema. Nadzorni sistem mora omogočati
pregled delovanja vodovodnega sistema tudi s centra in drugih lokacij
povezanih na centralni računalnik. |
Zahteve,
ki jih je potrebno upoštevati pri vključevanju novih objektov v sistem: |
– programska in računalniška oprema morata biti tehnološko uveljavljeni
in sodobni; |
– krmilni
sistem mora biti harmoniziran z obstoječim delujočim sistemom; |
– v
objektu mora biti omogočeno lokalno upravljanje vseh elementov oskrbe s
pitno vodo; |
– v
primeru izpada centralnega nadzornega sistema morajo medsebojno odvisni
objekti vzpostaviti medsebojno komunikacijo; |
– programska oprema mora omogočati obdelavo vseh signalizacij in vseh
tehnoloških parametrov priključenih oziroma prikazovanih na nadzornem
sistemu; |
– vsak
objekt mora vsebovati tehnološko shemo s prikazanimi vgrajenimi
elementi; |
– lastnosti vgrajenih elementov morajo biti zapisane v obstoječo bazo
podatkov. |
|
III.
VODOVODNE NAPRAVE IN OBJEKTI |
|
Vodni vir |
|
41. člen |
Vodni vir
je izvor vode, ki je na zemeljski površini ali pod njo dosegljiva kot
pitna voda. Za oskrbo s pitno vodo se uporabljajo izviri, podtalnice v
naplavinah, podzemne vode v zakraselih in razpokanih kameninah,
površinske akumulacije, reke in umetne infiltracije vode v podtalnico
jezera. |
Zajetje |
42. člen |
Zajetje je
inženirski gradbeni objekt za higienično zajemanje vode za preskrbo
prebivalstva s pitno vodo. Glede na tip vodnega vira ločimo kaptažna
zajetja, kjer se zajema voda iz posameznih vodonosnih slojev, vodnjake,
ki so lahko kopani ali cevljeni in služijo za direktno dostopanje do
vodnih količin podtalnice ter vrtine, ki se izvrtajo v vodonosno
kamnino. |
Zajetje
mora biti v najožjem pasu, ki predstavlja območje z najstrožjim režimom
varovanja in zajema površino najmanj 10 × 10 m, ograjeno in opremljeno z
opozorilnimi tablami. |
Dostop do
zajetja imajo lahko le pooblaščene osebe upravljavca in druge z zakonom
pooblaščene osebe. Vsako novo zajetje pitne vode mora biti pred uporabo
pregledano, voda za zajem pa analizirana na skladnost s predpisi. |
|
Črpališče |
|
43. člen |
Črpališče
je inženirski gradbeni objekt za prisilni transport vode ter pripravo
vode, če se le-ta ne pripravlja v vodarni. Do črpališča mora biti
zagotovljeno dostopanje z osebnimi in dostavnimi vozili. Objekt mora
biti ograjen. Velikost ograjenega območja mora biti taka, da omogoča
nemoteno vzdrževanje objekta. Črpališče mora biti najmanjših tlorisnih
dimenzij, nujnih za vgradnjo potrebne opreme. Objekt je lahko podzemne
ali nadzemne izvedbe, zidan ali izdelan iz lahkih montažnih elementov,
postavljen na betonski temelj, streha klasična eno ali dvokapnica.
Objekt mora zadostiti arhitektonsko-urbanističnim pogojem glede vklopa v
prostor. Urejen mora biti odvod padavinske vode. Pri podzemnih izvedbah
veljajo zahteve, opisane v poglavju jaški. Pri podzemni izvedbi je treba
predvideti vstopno odprtino za transport in montažo opreme, zagotoviti
je treba vnos črpalnega sklopa, drenažo jaška z iztokom v odvodni kanal,
gretje in prisilno prezračevanje jaška. Če je odvodni kanal višji od
jaška in ni možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti
drenažno črpalko, ki se vklaplja glede na nivo vode v jašku. |
Zmogljivost črpalk mora biti določena na podlagi srednje urne porabe,
maksimalne urne porabe ter požara, če se rešuje neposredno iz tlačnega
cevovoda. V primeru, ko je požarna varnost zagotovljena iz drugih virov,
se zmogljivost črpalk ustrezno zmanjša. Predvideni črpalni sklop naj bo
sestavljen iz ustreznega števila frekvenčno reguliranih črpalk za
srednjo in maksimalno porabo in iz dodatne črpalke za potrebe požara.
Črpalni sklop mora biti kompaktne izvedbe, predviden za vgradnjo na
betonski podstavek in opremljen z osnovno armaturo in tlačnimi senzorji
ter s tlačno posodo ustrezne prostornine. V objektu je treba predvideti
vse cevne povezave, vključno z obtočnim vodom. Predvideti je treba vso
potrebno zaporno in varovalno opremo črpalk, zaporno armaturo na dotoku
in iztoku, varovalno opremo za preprečitev hidravličnih udarov, opremo
za preprosto montažo in izgradnjo delov opreme, opremo za preprečevanje
vibracij, opremo za preprečitev previsokih tlakov v sistemu in opremo za
merjenje parametrov. |
Krmiljenje
črpalk mora biti opremljeno z varnostnimi funkcijami, s katerimi se
črpalke izklopijo, če pride do padca sesalnega pritiska ali pri
nedopustnih pogojih pretokov. Krmilni sistem mora preprečiti nepotrebne
ponovne vklope, izklope ali spremembe vrtljajev črpalk. Črpalke morajo
biti izbrane tako, da so izključeni sledeči obratovalni pogoji: |
– kavitacija; |
– nestabilnost v obratovanju (nenormalni pretoki med različnimi
stopnjami pretoka); |
– preobremenitev (nesorazmerno povečanje porabe energije). |
Zagon in
zaustavljanje črpalk se izvaja z napravami za mehko zaganjanje ali z
napravami za regulacijo vrtljajev. Vgrajuje se lahko samo vrste in tipe
črpalk, katere vgrajuje upravljalec in za katere ima upravljalec
zagotovljen servis in nadomestne dele. |
Emisije
hrupa zaradi obratovanja črpališč ne smejo presegati dovoljenih nivojev
po veljavnih predpisih. |
Za potrebe
notranjega in uradnega državnega nadzora mora biti predvideno ustrezno
odjemno mesto za odvzem vzorcev vode, locirano za črpalnim sklopom. V
objektu mora biti vgrajena električna oprema za pogon naprav,
razsvetljavo, ogrevanje in prezračevanje, oprema za nadzor delovanja in
brezžični prenos podatkov v nadzorni center. Za telemetrijsko
posredovanje podatkov se vgradi anteno. |
Priključna
električna omara z meritvami mora biti predvidena v ustrezni izvedbi in
stopnji zaščite glede na predvideno zasnovo objekta. Nameščena mora biti
na mestu, dostopnem distributerju električne energije. V črpališču
morajo biti poleg standardne opreme obvezno vgrajeni tudi merilci
pretoka, merilci obratovalnih ur črpalk, merilci tlaka, indikatorji
klora v objektu, če je poleg črpališča tudi dezinfekcijska postaja,
preklopni moduli na jeklenkah za klor, fazni vektorji proti izpadu faze,
oprema za daljinski nadzor in prenos podatkov – telemetrija, ki jo
določi upravljavec, merilci motnosti ter sistem za iztok motne vode v
naravni vodotok v primeru pričakovane motnosti. |
Prenos
podatkov med črpališčem in vodohranom je pravilom kabelski, lahko je
tudi brezžični – radijski. |
|
Vodohran |
|
44. člen |
Vodohran
je inženirski gradbeni objekt za hranjenje zaloge pitne vode za normalno
potrošnjo in požarno rezervo. Funkcija, oblika, prostornina in način
gradnje morajo zagotavljati zdravstveno ustreznost in popolno tesnost
vodnih celic. Zagotovljena morata biti dostop do vodohrana z vozili za
vzdrževanje ter zavarovanje dostopa pred nepoklicanimi. Vodohran mora
imeti najmanj dva ločena vodna sektorja, ki morata biti naravno ali
prisilno prezračevana in osvetljena. Zračniki morajo biti izvedeni tako,
da je onemogočen vnos škodljivih substanc v vodne celice, priključeni
morajo biti na drenažno cev, z odtokom izven območja vodohrana. Z
uporabo primernih materialov mora biti preprečena kondenzacija sten
vodnih, vstopnih in armaturnih celic, premazi vodnih celic morajo
izpolnjevati sanitarno-higienske pogoje. Vse odprtine (razen vrat)
morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavečega jekla. Dovod električne
energije mora biti izveden po predpisih za vlažne in mokre prostore.
Proti ležni vodohrani morajo biti na dotočno-iztočnem vodovodu
opremljeni z dvosmernim merilcem pretoka, iztočni vodovod mora biti
opremljen s pipo za jemanje vzorcev na dostopnem mestu. Objekt mora biti
toplotno in vodno izoliran. Opremljen mora biti z avtomatiko ter
napravami za prenos podatkov iz črpališča oziroma do dispečerskega
centra. Prostornina vodohrana se določi na podlagi fluktuacije vode v
dnevu največje porabe vode, z 20% dodatkom za nujno potrošnjo (motnje
pri obratovanju) in požarno rezervo. |
|
Razbremenilnik in reducirni ventil |
|
45. člen |
Razbremenilnik je inženirski objekt za izničenje obratovalnega tlaka v
cevovodu. Pred napravo mora biti nameščen vmesni rezervoar zmogljivosti
največ 1/100 povprečne dnevne porabe pitne vode. Vmesni rezervoar mora
imeti razmerje med višino in dolžino (merjeno od mesta dotočne cevi do
mesta odvzema cevi) največ 1:1 oziroma najmanj 1:0,75. V tlorisnem
pogledu je dotočno in odvzemno cev treba vgraditi tako, da sta locirani
diagonalno na nasprotnih straneh, padec dna rezervoarja pa poteka proti
odvzemni cevi z najmanj 20% naklonom. |
Nivo vode
v vmesnem rezervoarju se regulira s kotnim izlivnim ventilom, ki ima
vgrajen plavač in je nameščen na dotočni cevi. Vmesni rezervoar mora
imeti na stropu vstopno odprtino, zaprto z vodotesnim in antikorozijsko
zaščitenim pokrovom ter odzračevalnik z zračnim filtrom. |
Reducirne
ventile se z ostalo pripadajočo opremo vgrajuje v jaške. V smeri toka
vode je najprej vgrajen zaporni ventil, zatem si sledijo: lovilec
nesnage, hidravlični ventil z manometri, varnostno-izpustni ventil,
montažno-demontažni element in zaporni ventil. |
Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati navodila proizvajalca, predvsem
montažne sheme obvoda pri cevovodih večjega preseka. |
Jašek z
vgrajenim reducirnim ventilom mora imeti urejen praznotok. |
|
Vodovodni
priključek |
|
46. člen |
Vodovodni
priključek stavbe na javni vodovod je del vodovoda, ki se nahaja med
javnim vodovodnim omrežjem in vodomerom pri uporabniku in ni objekt
oziroma oprema javne infrastrukture. Meja med vodovodnim priključkom in
interno vodovodno inštalacijo je vodomer. |
Vodovodni
priključek ali sprememba obstoječega priključka se izvede po projektni
dokumentaciji ali risbi in soglasju upravljavca javnega vodovoda ob
nadzoru predstavnika upravljavca. |
Pred
zasipom vodovodnega priključka je obvezna izvedba tlačnega preizkusa, ki
ga izvede izvajalec del in izvedba geodetskega posnetka, ki ga izdela
pooblaščeno podjetje ter ga preda upravljavcu javnega vodovoda. |
|
47. člen |
Vodovodni
priključki so po namenu lahko stalni priključki, namenjeni stalni dobavi
vode za potrebe gospodinjstev, industrije in javne porabe (pranje cest,
zalivanje parkovnih površin, polnjenje cistern), začasni priključki,
namenjeni za začasne potrebe, kot so sejmi, različne krajevne
prireditve, gradbiščni priključki itd. in so po posebni pogodbi časovno
omejeni ter provizorični priključki, namenjeni za dobavo vode stalnim
odjemalcem v času vzdrževalnih del na javnem vodovodnem omrežju. |
|
48. člen |
Sestavni
deli vodovodnega priključka so priključni in zaporni elementi na mestu
priključka na javni vodovod s pripadajočimi spojniki, vgradno garnituro
in cestno kapo, priključna in zaščitna cev z vsem pripadajočim
materialom, zaporna armatura pred vodomerom, nepovratni ventil kot
vložek v vodomer ali kot posebna armatura pri vodomerih od DN 50 dalje,
vodomer in zaporna armatura z izpustom za vodomerom, kot sestavni del
interne vodovodne inštalacije. |
|
49. člen |
Priključna
cev mora biti izvedena v padcu v smeri proti priključku na javni vodovod
zaradi odzračevanja. Padec proti objektu je dopusten le v primeru, če je
zagotovljeno odzračevanje prek zračnikov, vgrajenih na javnem vodovodu. |
Sprememba
nivelete priključne cevi do vključno DN 80 mm se zaradi poteka drugih
komunalnih vodov lahko spremeni do ± 1 m od osnovne linije brez vgradnje
zračnikov ali blatnikov. Za večje dimenzije priključnih cevi je v teh
primerih obvezna vgradnja armaturnih elementov. |
Priključna
cev mora potekati pravokotno na objekt ali vzporedno z objektom. V
primeru vzporednega poteka mora biti odmik priključne cevi od objekta
1–2 m. |
Priključna
oziroma zaščitna cev mora biti na območju, kjer je vgrajena v zemljišče,
položena na peščeno posteljico debeline 10 cm – frakcije 0-8 mm ter
obsuta in zasuta z enakim materialom v višini najmanj 20 cm nad temenom
cevi. |
Trasa
priključne cevi mora potekati po funkcionalnem zemljišču priključenega
objekta in po javnih zemljiščih. Izjemoma lahko trasa poteka tudi prek
drugih zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti
pisno soglasje lastnika tega zemljišča k nameravanemu posegu. |
Na celotni
trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne
cevi vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom “POZOR
VODOVOD”. |
Priključne
cevi do vključno DN 50 morajo biti PE tlačne stopnje PN 12.5 in vgrajene
v zaščitni cevi. Material zaščitne cevi je PVC ali PE. Tlačna stopnja
zaščitne cevi je najmanj PN 6. Velikost zaščitne cevi za priključno cev
do DN 32 (d 40) je velikost zaščitne cevi najmanj d 75, za priključno
cev do DN 40 (d 50) je velikost zaščitne cevi najmanj d 90, za
priključno cev do DN 50 (d 63) je velikost zaščitne cevi najmanj d 110. |
Zaščitno
cev je glede na vrsto materiala priključne cevi dovoljeno vgrajevati v
največ treh krivinah, katerih polmer je določen s pogojem proizvajalca
cevi. Prostor med notranjo steno zaščitne cevi in zunanjo steno
vodovodne cevi mora biti elastično zatesnjen zaradi preprečitve vdora
vode v merilno mesto. Prehodi zaščitne cevi med stenami objekta in pri
vstopu v merilno mesto morajo biti trajno elastično zatesnjeni. |
|
Preseki
priključkov in vodomerov |
|
50. člen |
Presek
priključnega cevovoda in vodomera določi projektant interne vodovodne
inštalacije na podlagi izračuna pretoka vode po obremenilnih vrednostih
(OV) v okviru standardnih dimenzij, navedenih v prejšnjih poglavjih tega
pravilnika. Ne glede na izračun je najmanjša velikost priključne cevi
DN 25 (d 32), najmanjša velikost vodomera pa DN 20. |
Na območju
Občine Grosuplje se lahko vgrajujejo vodomeri z naslednjimi
karakteristikami: |
Vodomer DN (mm) |
Pretok Qn (m3/h) |
Vgradna dolžina (mm) |
20
|
2,5 |
190 |
25
|
6,3 |
260 |
32
|
6,3 |
260 |
40
|
16
|
300 |
50
|
25
|
270 |
65
|
40
|
300 |
80
|
63
|
300 |
100 |
100 |
360 |
150 |
160 |
450 |
Vsi
vodomeri morajo imeti veljavno oznako o overitvi. Leto overitve mora
biti enako letu vgradnje. |
|
Izvedba
merilnega mesta |
|
51. člen |
Merilno
mesto mora biti zunaj objekta na upravljavcu dostopnem mestu in
praviloma ne sme biti oddaljeno več kot 50 m od mesta priključitve na
priključno omrežje. V zemljiščih z visoko talno vodo je dovoljeno
graditi le tipske vodotesne vodomerne jaške s poglobitvijo na dnu za
črpanje vode. Vodomerni jašek vzdržuje lastnik. Merilno mesto se izvede
kot zunanji vodomerni jašek, lociran izven prometnih površin, praviloma
v zelenici, na zemljišču investitorja. Vodomerni jašek je lahko betonske
izvedbe kvadratnega tlorisa svetlih notranjih mer 100x100 cm za vgradnjo
enega ali dveh vodomerov, globine najmanj 120 cm ali kot atestiran
gradbeni proizvod. Biti mora ustrezno zaščiten proti zmrzali ter proti
dotoku talne in padavinske vode. Pokrov mora biti lahke izvedbe, izveden
tako, da onemogoča vtok meteorne vode ter prirejen za lahko ročno
odpiranje. Betonski jašek mora imeti vgrajena nerjaveča vstopna železa
ali lestev. V vodomerni jašek se v smeri dotoka vgradijo naslednji
spojni elementi in armature: zaporni element (krogelna pipa ali zasun),
vmesni del pred vodomerom (po potrebi), nepovratni ventil kot vložek k
vodomeru ali kot samostojni element (pri večjih vodomerih), lovilec
nečistoč, vodomer in zaporni element (krogelna pipa ali zasun) z
dodatnim izpustom. Interna vodovodna inštalacija mora biti izvedena
tako, da je onemogočen dotok vroče in onesnažene vode do vodomernega
mesta. Za zapornim elementom za vodomerom se v vodomerni jašek lahko v
primeru visokega tlaka v cevovodu vgradi regulator tlaka. V vodomerni
jašek ni dovoljeno nameščati drugih naprav (razni filtri ipd.). |
Vgrajujejo
se lahko samo vodomeri, kakršne vgrajuje izvajalec javne službe. Do DN
50 volumetrični, DN 50 in večji pa eno tokovni, vsi najmanj razreda
točnosti C in opremljeni z impulznim izhodom in spojeni z radijskim
modulom za daljinsko odčitavanje v kompaktni izvedbi. Vgrajeni radijski
moduli morajo omogočati sprejemanje podatkov z obstoječo opremo
izvajalca javne službe. |
|
52. člen |
Pri več
stanovanjskih stavbah morajo biti interni vodomeri opremljeni z
napravami za prenos podatkov do centralne računske enote. Prenos
podatkov je lahko preko ožičenja ali z brezžičnim načinom. Način in
obliko zajema podatkov iz centralne računske enote določi upravljavec. |
|
53. člen |
Vsa
montažna dela pri izvedbi vodovodnega priključka, vključno s
priključitvijo na glavni vodovod, položitvijo priključne cevi in
vgradnjo obračunskega vodomera, izvede izvajalec javne službe, na
stroške uporabnika. |
Pred
zasipom cevi je obvezna izdelava katastra hišnega priključka skladno z
X. poglavjem tega pravilnika. |
|
IV.
TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI |
|
54. člen |
Priključitev uporabnika na vodovod je možna, če je kota tlačne črte pri
največji potrošnji v vodovodnem omrežju najmanj 20 m nad koto najvišjega
izliva v objektu, ter če uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo
presegel pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja. |
Ob
priključitvi objekta, ki je že priključen na lokalni vodni vir, je
potrebno izvesti fizično ločitev internih instalacij s ciljem ločiti
uporabnikove dosedanje vodne vire (kapnica, vaški vodovod) od vode iz
javnega sistema. Fizična ločitev se izvede s prerezom cevi in vgradnjo
zapornega čepa. |
55. člen |
Naprave za
zvišanje in znižanje tlaka v objektih so del interne instalacije in se
lahko vgradijo le s soglasjem upravljavca. Naprave za zvišanje tlaka se
praviloma vgradi za vmesnim vodohranom s plovcem, v katerega priteka
voda iz odjemnega mesta. Za delovanje teh naprav skrbi lastnik stavbe.
Mejna vrednost, nad katero je potrebno v interno inštalacijo vgraditi
reducirni ventil, znaša 5,5 bara. Mejna vrednost, pod katero je potrebno
v interno inštalacijo vgraditi napravo za povečanje tlaka, znaša 2 bara. |
|
V.
NOTRANJI NADZOR KAKOVOSTI PITNE VODE |
|
56. člen |
Notranji
nadzor kakovosti pitne vode mora upravljavec izvajati v skladu s HACCP
(Hazard Analysis and Critical Control Point) standardom. |
|
VI. NADZOR
IN TEHNIČNI PREGLED |
|
57. člen |
Nadzor nad
gradnjo vodovoda ali vodovodnega priključka izvaja v okviru gradnje
nadzornik investitorja. Upravljavec vodovoda lahko izvaja dodatni nadzor
v okviru izvajanja javne službe. Priključitev priključne cevi na
obratujoči javni vodovod izvede upravljavec na stroške naročnika. |
58. člen |
Na
tehničnem pregledu upravljavec preverja izpolnitve zahtev, danih s
soglasjem. |
|
VII.
KATASTER VODOVODNIH NAPRAV |
|
59. člen |
Vzdrževanje katastra gospodarske javne infrastrukture je sprotno
spremljanje in evidentiranje sprememb na komunalnih vodih. Prijavo
spremembe ali izgradnje novega komunalnega voda mora investitor predati
upravljavcu vodovoda v obliki elaborata predpisane vsebine pred predajo
komunalnega voda v upravljanje. |
Način
merjenja |
60. člen |
Za izmero
komunalnih vodov se uporablja GPS metoda kombinirana s klasično
tahimetrično izmero v državnem koordinatnem sistemu. Izvaja se izmera
pri odprtem gradbenem jarku. |
Pozicijska
natančnost izmerjenih vodov mora biti večja ali enaka preseku merjenega
voda +/- 20 cm. Višinska natančnost mora biti +/- 5 cm. |
|
61. člen |
Vsebina
elaborata katastra gospodarske javne infrastrukture: |
– Certifikat; |
– Situacija komunalnega voda na katastrski podlagi v merilu 1:1000; |
– Situacija komunalnega voda v merilu 1:500 z vpisanimi snemalnimi
točkami, vpisanimi preseki in materiali cevi z označenimi menjavami
presekov in materialov, vrisanimi spremljajočimi objekti na vodovodu ter
vrisanimi bližnjimi stavbami ali objekti. Rezervacijo številk snemalnih
točk mora izvajalec pridobiti pri vzdrževalcu katastra gospodarske javne
infrastrukture; |
– Situacija komunalnega voda v merilu 1:500 z vpisanimi nadmorskimi
višinami temena cevi in zemljišča nad cevjo; |
– Seznam
koordinat in nadmorskih višin snemanih detajlnih točk; |
– Sheme
montaž vozlišč izdelane po navodilih upravljavca. |
Elaborat
se izdela v analogni in digitalni obliki. Elaborat podpiše odgovorna
oseba geodetskega podjetja, ki je elaborat izdelalo in potrdi odgovorni
geodet. |
|
VIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
62. člen |
Obstoječi
objekti in naprave vodovoda, s katerimi upravljavec že upravlja, pa niso
v stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, a kot takšni s svojim delovanjem
ne ogrožajo zdravstvene varnosti prebivalstva, se morajo urediti
postopoma oziroma ob redni obnovi ali rekonstrukciji. |
|
63. člen |
Naprave,
za katere odgovarja uporabnik in niso v stanju, ki ga zahteva ta
pravilnik, a kot takšni s svojim delovanjem ne ogrožajo zdravstvene
varnosti uporabnikov, se morajo sanirati postopoma v roku, ki ga
sporazumno dogovorita upravljavec in uporabnik. |
|
64. člen |
Vsi pogoji
izdanih soglasij do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v
veljavi. |
|
65. člen |
Z dnem
uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o tehnični izvedbi
in uporabi objektov in naprav javnih in zasebnih vodovodov na območju
Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 122/08). |
|
66. člen |
Ta
pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št.
007-0006/2015 |
Grosuplje,
dne 30. septembra 2015 |
|
Župan |
Občine Grosuplje |
dr. Peter Verlič
l.r. |
|