Na podlagi 36. člena
Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2,
76/08, 79/09, 51/2010, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18)
je Občinski svet Občine Pesnica na svoji 4. redni seji dne 18. 4. 2019
sprejel |
|
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta Občine Pesnica |
|
1. Splošne
določbe |
|
1.
člen |
(vsebina poslovnika) |
Vsebina tega poslovnika so
določbe, s katerimi je podrobneje urejena organizacija in način dela
občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet), in sicer: |
·
konstituiranje sveta, |
·
pravice in dolžnosti članov
sveta, |
·
seje sveta, |
·
akte sveta, |
·
volitve in imenovanja, |
·
razmerje med županom in
svetom, |
·
delo sveta v izrednem
stanju, |
·
spremembe in
dopolnitve ter razlaga poslovnika. |
|
2.
člen |
(uporaba poslovnika) |
(1) Ta poslovnik se
uporablja za delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles.
|
(2) Če posamezne zadeve z
delovnega področja delovnega telesa tako zahtevajo, se lahko način
njegovega dela v teh zadevah v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v
aktu o ustanovitvi ali s posebnim poslovnikom. |
(3) Za delo svetov
krajevnih se primerno njihovim nalogam uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki urejajo seje sveta. |
|
3.
člen |
(javnost dela) |
(1) Delo sveta je javno. Za
zagotavljanje javnosti dela sveta skrbi župan. |
(2) Javnost dela se
zagotavlja: |
·
z
objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom
informacije javnega značaja, na spletni strani občine,
|
·
zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na
njihovo zahtevo, |
·
objavljanjem
sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi, |
·
z
zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine,
|
·
z uradnim
objavljanjem splošnih aktov občine, |
·
z obvestili
za javnost, |
·
s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja,
|
·
z
navzočnostjo občanov in |
·
z
navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah ter
|
·
na druge
načine. |
(3) Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in
drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
(4) Podrobneje način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
4.
člen |
(seje sveta) |
(1) Svet dela na rednih,
izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
(2) Redne seje se
sklicujejo v skladu s terminskim programom sej sveta, ki ga sprejme svet
na začetku mandata. |
(3) Izredna seja se skliče
na zahtevo najmanj ene četrtine članic oziroma članov občinskega sveta
(v nadaljevanju: člani sveta) ali, če župan oceni, da je to potrebno
zaradi nujnosti odločanja sveta. |
(4) Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
(5) Za sklic seje iz
tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena ne veljajo rokovne
omejitve, ki veljajo za sklic redne seje, razen za sklic izredne seje na
zahtevo članov sveta, ko se uporabljajo roki, določeni z zakonom. |
(6) Slavnostne seje se
sklicujejo ob začetku mandata novoizvoljenega občinskega sveta ter ob
praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
5.
člen |
(uporaba žiga) |
(1) Svet uporablja žig
občine, ki je določen s statutom občine, v katerega notranjem krogu je
ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
(2) Svet uporablja žig na
vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na
dopisih. |
(3) Žig sveta uporabljajo v
okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
(4) Žig sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave, v času njegove
odsotnosti pa od njega pooblaščena oseba. |
|
2. Konstituiranje sveta |
|
6.
člen |
(konstituiranje sveta) |
(1) Svet se konstituira na
prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov
članov sveta. |
(2) Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma v dvajsetih (20)
dneh po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset (10) dni po
izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo sejo vodi najstarejši član
občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana
določi občinski svet. |
(3) Zaradi priprave na prvo
sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni
člani sveta in izvoljenega župana. |
|
7.
člen |
(dnevni red prve seje sveta) |
(1) Obvezni dnevni red prve
seje sveta je: |
1.
ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2.
poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in
volitev župana, |
3.
imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in
pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve
izvolitve župana, |
4.
poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
5.
poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana. |
(2) Če je bil županu
potrjen mandat člana sveta, lahko predsedujoči na podlagi njegove ustne
izjave, da bo opravljal funkcijo župana, razširi dnevni red prve seje s
sklepom o ugotovitvi predčasnega prenehanja mandata člana občinskega
sveta zaradi nezdružljivosti obeh funkcij in potrditvijo mandata
nadomestnega člana sveta. |
(3) O obveznem dnevnem redu
prve seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
(4) Dnevni red prve seje
praviloma vsebuje imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja lahko pa tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni
nagovor. |
(5) Dnevni red prve seje
predlaga prejšnji župan v skladu s tem členom in sklepi pripravljalnega
sestanka iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika. |
(6) Postopek potrditve
mandatov članov sveta in odločanje o morebitnih pritožbah kandidatov za
člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list oziroma kandidatov za
župana ali predstavnikov kandidatur za župana določa zakon. |
|
8.
člen |
(imenovanje mandatne komisije) |
Na prvi seji svet izmed
navzočih izvoljenih članov sveta najprej imenuje tričlansko mandatno
komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije predlaga predsedujoči,
lahko pa vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot
so bili vloženi, dokler niso imenovani vsi člani komisije. O preostalih
predlogih svet ne odloča. |
|
9.
člen |
(prepoved odločanja o pritožbi zoper mandat župana) |
Če je za župana izvoljen
kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper
njegov mandat župana vložena pritožba, o pritožbi ne sme glasovati.
Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil
izvoljen tudi za člana sveta. |
|
10.
člen |
(slovesna prisega) |
Slovesna prisega župana se
glasi: »Prisegam, da bom vestno in odgovorno v skladu z Ustavo Republike
Slovenije, Evropsko listino lokalne samouprave, zakonom, statutom občine
in občinskimi predpisi opravljal/a dolžnosti župana/nje spoštoval/a
interese in potrebe lokalne skupnosti in deloval/a za blaginjo občank in
občanov ter napredek in razvoj Občine Pesnice.« |
|
11.
člen |
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
Ko je svet konstituiran,
imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni imenovana na
konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji seji. |
|
3. Pravice in dolžnosti članov sveta |
|
12.
člen |
(pravice in dolžnosti članov sveta) |
(1) Pravice in dolžnosti
članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
(2) Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles,
katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja. |
(3) Član sveta ima pravico: |
·
predlagati
svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega
računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana, |
·
predlagati
svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
·
glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
·
sodelovati
pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
·
predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član sveta ima dolžnost
varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne,
uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali
z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere
zve pri svojem delu. |
(5) Član sveta ima pravico
do sejnine v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta in do povračila
stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. |
|
13.
člen |
(pravice svetniških skupin) |
(1) Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali
več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu
sveta. |
(2) Svet lahko odloči, da
imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov. |
14.
člen |
(podatki in pojasnila) |
(1) Član sveta ima pravico
zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave podatke
in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih
delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni članu sveta omogočiti seznanitev s podatki
in mu dati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je
treba posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
15.
člen |
(vprašanja in pobude članov sveta) |
(1) Član sveta zastavlja
vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
(2) Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
(3) Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot tri (3) minute, obrazložitev pobude pa
ne več kot pet (5) minut. |
(5) Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
(6) Pri obravnavi vprašanj
in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske
uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana,
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
(7) Na seji se odgovarja na
vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna
vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva
odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na
naslednji seji. |
(8) Župan ali direktor
občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
16.
člen |
(zahteva za dodatna pojasnila) |
(1) Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
|
(2) Če svet odloči, da bo o
zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve
naslednje redne seje. |
|
17.
člen |
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih) |
(1) Član sveta se je dolžan
udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
(2) Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. |
(3) Članu sveta, ki se ne
udeleži redne seje sveta, sejnina ne pripada. |
(4) Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu
njegovo razrešitev. |
|
4. Seje sveta |
|
4.1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na
seji |
|
18.
člen |
(sklic seje) |
(1) Seje sveta sklicuje
župan v skladu s programom dela sveta, na zahtevo najmanj ene četrtine
članov sveta ter glede na potrebe odločanja na svetu.
|
(2) Župan lahko skliče
redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa
nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
19.
člen |
(vabilo) |
(1) Vabilo za redno sejo
sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje deset
(10) dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se prejemnika
obvesti o spletnem mestu, na katerem je objavljeno gradivo, ki je bilo
podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko
pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju
o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo za sejo sveta se
pošlje tudi županu, podžupanu in direktorju občinske uprave ter v
vednost predsedniku nadzornega odbora občine in medijem. Javnost se
obvesti z objavo vabila na spletni strani občine. Objava se opravi vsaj
tri dni pred sejo. |
|
20.
člen |
(poročevalci in vabljeni) |
(1) Na seje sveta se vabijo
poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
21.
člen |
(izredna seja) |
(1) Izredna seja sveta se
skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev
za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. |
(2) V zahtevi članov sveta
za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet
odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in
občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
(3) Izredno sejo sveta
skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni
sklicana v roku sedmih (7) dni od predložitve pisne obrazložene zahteve
za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta,
ki so sklic zahtevali oziroma tisti član sveta, ki ga pooblastijo za
sklic in vodenje seje. |
(4) Vabilo za izredno sejo
sveta z gradivom mora biti poslano članom sveta najkasneje pet (5) dni
pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 19. členom tega poslovnika in se
objavi na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja. |
(5) Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
|
22.
člen |
(dopisna seja) |
(1) Dopisna seja se lahko
opravi, kadar ni pogojev za sklic redne ali
izredne
seje sveta. Na dopisni seji
ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih
aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in
druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti
občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski
obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom
sklepa, ki naj se sprejme, ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali
glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje
mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas
trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
(2) Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3) Predlog sklepa, ki je
predložen na dopisno sejo, je sprejet, če nihče izmed članov sveta ni
glasoval proti. |
(4) O dopisni seji se vodi
zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati
še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev,
koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se
uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
23.
člen |
(predlog dnevnega reda) |
(1) Dnevni red seje sveta
predlaga župan. |
(2) Dnevni red lahko
predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta
ali svetniška skupina. |
(3) V predlog dnevnega reda
seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni
pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na dnevni red ni mogoče
uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno
vsebino. |
(5) Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
24.
člen |
(vodenje seje) |
(1) Sejo sveta vodi župan.
Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana
sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
(2) Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
sveta. |
(3) Izredno sejo sveta, ki
jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom
in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki
so sklic seje zahtevali. |
|
4.2 Zagotavljanje
javnosti dela sveta |
|
25.
člen |
(zagotavljanje javnosti seje) |
(1) Javnost seje sveta se
praviloma zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na seji, na spletni strani občine ter z navzočnostjo javnosti
v prostoru, v katerem seja sveta poteka. |
(2) Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
(3) Predsedujoči lahko na
zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno
snemanje posameznih delov seje. |
(4) Če občan, ki spremlja
sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga
predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela
sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
26.
člen |
(izključitev javnosti) |
(1) Predsedujoči predlaga
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov,
ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
|
(2) Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov sveta navzoč na seji. |
|
4.3 Potek seje |
|
27.
člen |
(ugotavljanje navzočnosti) |
(1) Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan
in se seje ne more udeležiti in koliko članov sveta je navzočnost
potrdilo s podpisom na listi navzočnosti. |
(2) Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3) Predsedujoči nato
ugotovi, da je svet sklepčen in se seja lahko začne. Če svet ni sklepčen
predsedujoči ugotovi, da sklic seje ni bil uspešen in je treba sejo
sklicati ponovno. |
(4) Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
28.
člen |
(odločanje o zapisniku prejšnje seje) |
(1) Preden svet določi
dnevni red redne seje, potrdi zapisnik prejšnje seje in zapisnike prej
izvedenih sej, ki še niso bili potrjeni. |
(2) Član sveta lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno
spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev
zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
(3) Zapisnik se lahko
potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa
ustrezno spremenjen in dopolnjen. |
(4) Svet na izrednih in
dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov. |
|
29.
člen |
(dnevni red) |
(1) Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
(2) Pri določanju dnevnega
reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z
dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o
morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri
postopek. |
(3) Mandatne zadeve imajo
prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj
za točko “potrditev zapisnika”. |
(4) Predlagatelj točke
dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O
predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar
predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet
o tem razpravlja in glasuje. |
(5) Predlogi za razširitev
dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu
seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za
uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda
svet razpravlja in glasuje. |
(6) Svet ne more odločiti,
da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, h katerim ni dal svojega mnenja
ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, ali je ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna. |
(7)
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda potrdi svet dnevni red seje v celoti. |
|
30.
člen |
(vrstni red obravnave točk dnevnega reda) |
(1) Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem dnevnem redu. |
(2) Med sejo lahko svet
izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če
med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno
posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je
uvrščeno ali pozneje. |
|
31.
člen |
(razprava) |
(1) Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave
mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega
telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja
in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset
(10) minut. |
(3) Potem dobijo besedo
člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava
posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da
posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa,
vendar ne več kot petnajst (15) minut. |
(4) Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri (3) minute. |
(5) Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri (3) minute. |
|
32.
člen |
(opomin) |
(1) Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se razpravljavec ne
drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
33.
člen |
(kršitve poslovnika) |
(1) Članu sveta, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato poda predsedujoči
pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni
zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. |
(3) Če član zahteva besedo,
da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni
točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu
da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član
omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet (5)
minut. |
|
34.
člen |
(prekinitev seje sveta) |
(1) Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
(2) Predsedujoči lahko
prekine sejo, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po
zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih
strokovnih mnenj. |
(3) Predsedujoči prekine
sejo, če ugotovi, da svet ni več sklepčen, če so potrebna posvetovanja v
delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet.
|
(4) Predsedujoči prekine
sejo, če z ukrepi, določenimi s tem poslovnikom, ne more zagotoviti
nemotenega nadaljevanja seje. |
(5) V vseh primerih
prekinitve seje predsedujoči določi, kdaj se bo nadaljevala.
|
(6) Če je seja prekinjena
zato, ker svet ni več sklepčen, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju
seje, predsedujoči sejo konča. |
35.
člen |
(začetek seje, odmor in konec) |
(1) Seje sveta se
sklicujejo praviloma ob sedemnajsti (17) uri in morajo biti načrtovane
tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2) Predsedujoči odredi
petnajst (15) minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
(3) Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog člana sveta, župana ali
predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev),
mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve
zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset (30) minut,
odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ
dvakrat. |
(4) Če kdo od upravičencev
predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka,
svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in
nadaljuje drugič. |
(5) Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
|
36.
člen |
(preložitev) |
Če svet o zadevi, ki jo je
obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če
svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
4.4 Vzdrževanje reda na seji |
|
37.
člen |
(red na seji) |
(1) Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči skrbi, da
govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali
mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
38.
člen |
(ukrepi za zagotovitev reda na seji) |
(1) Za kršitev reda na seji
sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
·
opomin, |
·
odvzem
besede, |
·
odstranitev s
seje ali z dela seje. |
(2) Opomin se lahko izreče
članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v
besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
(3) Odvzem besede se lahko
izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega
poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red
in določbe tega poslovnika. |
(4) Odstranitev s seje ali
z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo
sveta. |
(5) Član sveta oziroma
govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje,
mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
(6) Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
(7) Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
(8) Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4.5 Odločanje |
|
39.
člen |
(sklepčnost) |
(1) Svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
(2) Navzočnost se ugotavlja
na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje
po odmoru oziroma prekinitvi. |
(3) Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na
način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali
rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali
predsedujoči kadarkoli. |
|
40.
člen |
(odločanje na seji sveta) |
Predlagana odločitev je na
sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so
glasovali, izrekla 'ZA' njen sprejem oziroma, če je 'ZA' sprejem
glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
|
41.
člen |
(glasovanje) |
(1) Svet praviloma odloča z
javnim glasovanjem. |
(2) S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak
član sveta. |
(3) Glasovanje se opravi po
končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred
vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. |
(4) Član sveta ima pravico
obrazložiti svoj glas, razen, če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
(5) K glasovanju pozove
predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo
'ZA' sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za
sprejem odločitve pa še, da se opredelijo 'PROTI' sprejemu predlagane
odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je
glasovanje v celoti ponovljeno. |
(6) Predsedujoči po vsakem
opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
42.
člen |
(javno in poimensko glasovanje) |
(1) Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim
izjavljanjem. |
(2) Poimensko glasujejo
člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj
ene četrtine vseh članov sveta. |
(3) Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi 'ZA' ali 'PROTI'. O poimenskem
glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše,
kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je
sestavni del zapisnika seje. |
|
43.
člen |
(tajno glasovanje) |
(1) Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva
člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična
opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave
ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave. |
(3) Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
(4) Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(5) Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6) Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev 'ZA' in 'PROTI'.
'ZA' je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, 'PROTI'
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo 'ZA' ali besedo
'PROTI'. |
(7) Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8) Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
(9) Ko član sveta izpolni
glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
44.
člen |
(izid glasovanja) |
(1) Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
·
datumu in
številki seje sveta, |
·
predmetu
glasovanja, |
·
sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
·
številu
razdeljenih glasovnic, |
·
številu
oddanih glasovnic, |
·
številu
neveljavnih glasovnic, |
·
številu
veljavnih glasovnic, |
·
številu
glasov 'ZA' in število glasov 'PROTI' oziroma pri glasovanju o
kandidatih, |
·
številu
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
·
ugotovitvi,
da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni
izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je
imenovan. |
(3) Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
45.
člen |
(ponovitev glasovanja) |
(1) Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O ponovitvi glasovanja
odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali
ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti
zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
|
4.6 Zapisnik seje sveta |
|
46.
člen |
(vsebina zapisnika seje sveta) |
(1) O vsaki seji sveta se
piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne
podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na
seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih
zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji,
o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o
izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili
sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o
stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih.
|
(3) Potrjeni zapisnik seje
sveta se kot dokumentarno gradivo hrani trajno v dosjeju seje, na kateri
je bil sestavljen. V dosje je treba vložiti original vabila in gradivo,
ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
47.
člen |
(zapisnik seje sveta) |
(1) Za zapisnik seje sveta
skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za
vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
(2) Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor občinske
uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
(3) Po sprejemu se zapisnik
objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način. |
(4) Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
48.
člen |
(posnetek seje sveta) |
(1) Potek seje se zvočno
snema. |
(2) Član sveta in drug
udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima
pravico poslušati zvočni posnetek seje. Poslušanje se opravi v prostorih
občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
(3) Vsakdo lahko zaprosi,
da se del zvočnega posnetka seje, ki vsebuje informacijo javnega
značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje (v
nadaljevanju: magnetogram). Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega
imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali
pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z
zakonom. |
(4) Zvočni posnetek seje se
hrani dokler ni potrjen zapisnik seje. |
(5) Magnetogram seje se
trajno hrani v dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. |
(6) Nedovoljeno je vsako
drugačno nepooblaščeno avdio in video snemanje s telefoni, tablicami ali
drugimi napravami. |
|
49.
člen |
(ravnanje z gradivom sveta) |
(1) Ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim
aktom. |
(2) Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in
njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
50.
člen |
(vpogled v gradivo) |
(1) Član sveta ima pravico
vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi opravljanja njegove
funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne
zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi
se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
(2) V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
|
4.7 Strokovno in administrativno delo za svet |
|
51.
člen |
(strokovno in administrativno delo za svet) |
(1) Za strokovno in
administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren
direktor občinske uprave. |
(2) Direktor občinske
uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta
in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
5. Akti sveta |
|
5.1 Splošne določbe |
|
52.
člen |
(splošni akti občine in drugi akti sveta) |
(1) Svet sprejema statut
občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
·
poslovnik
občinskega sveta, |
·
proračun
občine in zaključni račun, |
·
planske in
razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
·
odloke, |
·
odredbe, |
·
pravilnike, |
·
navodila. |
(2) Svet sprejema sklepe,
stališča, mnenja, soglasja in druge akte v skladu z zakonom in statutom
občine. |
|
53.
člen |
(predlagalna pravica) |
(1) Proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan. |
(2) Komisije in odbori
sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
(3) Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od
sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
54.
člen |
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine) |
(1) Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in
vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v
pripravo predlogov splošnih aktov občine je treba predloge statuta
občine, odlokov, proračuna, prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja
objaviti na spletni
strani občine, v katalogu informacij javnega značaja, najpozneje sedem
(7) dni pred sejo sveta, na
kateri bo izvedena splošna razprava, in javnost pozvati, da v roku
trideset (30) dni na način, določen z objavo, sporoči morebitne pripombe
in predloge. |
(2) Predlog splošnega akta se v roku iz prejšnjega odstavka pošlje
subjektom, katerih sodelovanje določa zakon in statut občine ter
subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina splošnega akta
tiče, s pozivom k predložitvi pripomb in predlogov najpozneje v roku,
določenem v prejšnjem odstavku. |
(3) Objavi splošnega akta občine na spletni strani občine v katalogu
informacij javnega značaja in dopisu iz prejšnjega odstavka se priloži
povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi vprašanji, ki
zadevajo predlog splošnega akta in njegovimi cilji. |
(4) Po končani obravnavi iz prvega in drugega odstavka tega člena
pripravi občinska uprava osnutek poročila o sodelovanju javnosti s
predstavitvijo vpliva pripomb in predlogov na vsebino predloga splošnega
akta in ga predloži predlagatelju. |
(5) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o
upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih, se objavi na
spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja in hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občine, skupaj z izvirnikom
sprejetega splošnega akta. |
|
55.
člen |
(podpis in hramba aktov, ki jih sprejema svet) |
(1) Akte, ki jih sprejema
svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta
se ožigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske
uprave. |
|
6.2 Postopek za sprejem odloka |
|
56.
člen |
(vsebina predloga odloka) |
(1) Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in njihovo obrazložitev.
|
(2) Uvod obsega razloge za
sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na
vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko
gradivo. |
(3) Če je predlagatelj
odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog odloka županu s
predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
57.
člen |
(obravnava predloga odloka) |
(1) Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta. |
(2) Župan lahko sodeluje v
vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni
predlagatelj. |
|
58.
člen |
(razprava o predlogu odloka) |
(1) Predlog odloka se
pošlje članom sveta sedem (7) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan. |
(2) Svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
59.
člen |
(prva obravnava) |
(1) V prvi obravnavi
predloga odloka se opravi splošna razprava o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka. |
(2) Po končani obravnavi
svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in
predloge o odloku. |
(3) Če svet meni, da
predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga
s sklepom zavrne. |
(4) Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči svet s sklepom. |
|
60.
člen |
(priprava besedila za drugo obravnavo) |
(1) Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
(2) Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo obravnavo ustrezno
upoštevati pripombe in predloge javnosti, ali jih utemeljeno zavrniti.
|
(3) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o
upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je sestavni del
predloga odloka za drugo obravnavo. |
|
61.
člen |
(druga obravnava) |
(1) V drugi obravnavi
predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve
naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
(2) Župan lahko predlaga
amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje
članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
(3) Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri (tri)
dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri
lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan.
|
(4) Če amandma ni predložen
v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v
razpravo in odločanje. |
(5) Župan lahko predlaga
amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok
obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
(6) Predlagatelj amandmaja
ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma
oziroma ga umakniti. |
|
62.
člen |
(sprejem amandmaja, člena odloka in odloka) |
(1) Amandma, člen odloka,
in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta,
ki glasujejo. |
(2) O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
|
63.
člen |
(sprejem splošnih aktov občine) |
(1) Statut občine in
poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. |
(2) Proračun občine
sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
(3) O predlogih drugih
aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne
določa drugače. |
64.
člen |
(sprejem splošnih aktov občine do prenehanja mandata) |
(1) Svet mora do prenehanja
mandata zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) Če posamezen postopek
ni končan, se izjemoma lahko nadaljuje v novem mandatu sveta, če sta v
novem mandatu ponovno izvoljena župan in član sveta, če je bil
predlagatelj splošnega akta, in če tako na predlog župana odloči svet. |
(3) Evidenco o nedokončanih
postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. |
|
5.3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
65.
člen |
(hitri postopek za sprejem odlokov) |
(1) Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po
hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage
določb splošnih aktov občine. |
(2) Hitri postopek lahko
predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči
svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
(3) Če svet ne sprejme
predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe
tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
(4) Pri hitrem postopku ne
veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
(5) Pri hitrem postopku se
združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
(6) Pri hitrem postopku je
mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse
do konca obravnave predloga odloka. |
|
5.4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
66.
člen |
(skrajšani postopek za sprejem odlokov) |
(1) Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na
enak način, če gre: |
·
za manj
zahtevne spremembe in dopolnitve, |
·
prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z
zakonom, |
·
uskladitve z
zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
·
spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
·
prečiščena
besedila splošnih aktov občine. |
(2) Odločitev iz prejšnjega
odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina
navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta
predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena
in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet
takoj po vložitvi predloga. |
(3) V skrajšanem postopku
se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom
spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se
lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
5.5 Objava splošnega akta Občine |
|
67.
člen |
(objava splošnega akta občine) |
(1) Župan
objavi splošni akt občine v Uradnem glasilu slovenskih občin
najprej šestnajsti dan po
sprejemu, če svetu ni dan
predlog oziroma obvestilo o pobudi za razpis referenduma o njem. |
(2) Ne glede na prejšnji
odstavek lahko župan nemudoma objavi odlok o proračunu občine, zaključni
račun proračuna ter splošni akt, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(3) Statut, poslovnik
občinskega sveta, odloki in drugi predpisi občine pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, če ni v njih
drugače določeno. |
(4) Če je predlog za razpis
referenduma o splošnem aktu ali obvestilo o pobudi dano v roku,
določenem z zakonom, župan pa je ta splošni akt že objavil, je razpis
referenduma možen, če splošni akt še ni začel veljati. Župan je dolžan
nemudoma po prejemu predloga ali pobude za razpis referenduma preklicati
objavo splošnega akta. |
|
5.6 Postopek za sprejem proračuna |
|
68.
člen |
(predlog proračuna občine) |
(1) Predlog proračuna
občine mora župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih (30) dneh po
predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih (60)
dneh po izvolitvi sveta. |
(2) Župan pošlje vsem
članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa
zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri
bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.
|
(3) V okviru predstavitve
proračuna predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave: |
·
temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
·
načrtovane
politike občine, |
·
oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
·
okvirni
predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika
proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
·
načrt
razvojnih programov |
·
načrt nabav. |
(4) Po predstavitvi
predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se
o predlogu opravi javna razprava. |
(5) Če svet meni, da
predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in
predloge ter naloži županu, da v roku sedmih (7) dni predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
(6) Če svet po ponovni
obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s
stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
69.
člen |
(javna razprava) |
(1) Predlog proračuna mora
biti v javni razpravi najmanj 30 dni. |
(2) V času javne razprave
mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni
razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine v
katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop
do predloga v prostorih občine. |
(3) Občina objavi način in
rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega
proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
|
70.
člen |
(obravnava predloga proračuna) |
(1) V času javne razprave
obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov
občine ter zainteresirana javnost. |
(2) Pripombe in predlogi k
predlogu proračuna se pošljejo županu. |
(3) Predsedniki delovnih
teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
(4) Za obravnavo pripomb in
predlogov občanov k predlogu proračuna in pripravo poročila se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo sodelovanje javnosti pri
pripravi splošnega akta občine oziroma odloka. |
|
71.
člen |
(dopolnjen predlog proračuna občine) |
(1) Najkasneje v petnajstih
(15) dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan
dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se
bosta obravnavala. |
(2) Na dopolnjen predlog
proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji
se vložijo pri županu. |
(3) Vsak predlagatelj mora
pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
|
72.
člen |
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine) |
(1) Pred začetkom obravnave
predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej
pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge
delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni
ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih
pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
(2) V nadaljevanju župan
poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o
proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in
mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni
obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
(3) Predsedujoči oziroma
župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se
izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega
od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo
vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za
oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
(4) Glasovanje se izvede o
vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana
na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil
predlagatelj. |
73.
člen |
(uskladitev predloga proračuna občine) |
(1) Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti k odloku o proračunu občine. |
(2) Če je proračun
usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme
svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
(3) Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. |
(4) Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
(5) Svet glasuje najprej o
predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v
celoti in o odloku o proračunu občine. |
(6) Če predlog uskladitve
ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(7) Če proračun ni sprejet,
določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. |
(8) Nov predlog proračuna
občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
74.
člen |
(začasno financiranje) |
Če proračun ni sprejet pred
začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem
financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana
podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
|
75.
člen |
(rebalans proračuna občine) |
(1) Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa
proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni
javne razprave. |
(3) Rebalans proračuna
občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo
in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
5.7 Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
76.
člen |
(postopek za sprejem prostorskih aktov) |
(1) Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek,
ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
(2) Če je k odloku sprejet
amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko
ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da
prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
(3) Postopek sprejemanja
prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je
vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
77.
člen |
(postopek za sprejem obvezne razlage) |
(1) Vsakdo, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določbe
splošnega akta. |
(2) Zahteva mora vsebovati
naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za
obvezno razlago. |
(3) Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana
in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena,
pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet sprejema obvezno
razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
(5) Sprejeta obvezna
razlaga je sestavni del splošnega akta in se objavi v uradnem glasilu
občine. |
|
5.8 Postopek
za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta |
|
78.
člen |
(postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta) |
(1) Po sprejetju sprememb
in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno
tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta
uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno
besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi
in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(2) Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
odloka, tako določi svet. |
(3) Uradno prečiščeno
besedilo določi svet z glasovanjem brez obravnave. |
(4) Uradno prečiščeno
besedilo se objavi v uradnem glasilu občine. |
|
6 Volitve in imenovanja |
|
79.
člen |
(volitve in imenovanja) |
(1) Volitve in imenovanja,
za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po
določbah tega poslovnika. |
(2) Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina članov sveta, ki so
glasovali. |
(3) Če se o
kandidatu oziroma več kandidatih glasuje tajno se za navzoče štejejo
člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. Svet lahko opravi tajno
glasovanje, če je bilo prevzetih toliko glasovnic, kolikor mora biti
navzočih članov sveta, da je sklepčen. |
|
80.
člen |
(glasovanje o kandidatih) |
(1) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi
z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
(2) Če se javno glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje,
pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega
glasuje. |
(3) Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
(5) Če se glasuje za ali
proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda 'ZA' ali 'PROTI'. |
(6) Če se tajno glasuje o
več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ
toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
81.
člen |
(ponovno glasovanje) |
(1) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri ponovnem glasovanju
se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov,
dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih,
ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po
abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat
ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov,
se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
6.1 Postopek za razrešitev |
|
82.
člen |
(postopek
za razrešitev) |
(1) Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
(2)
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali
imenovanje ali na predlog
člana sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri
komisiji. |
(3) Predlog za razrešitev
mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev,
sicer je ni dovoljeno uvrstiti na dnevni red seje sveta. |
(4) Predlog za razrešitev
mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša se
lahko pisno opredeli o predlogu razrešitve do seje sveta. |
(5) Župan uvrsti predlog za
razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
(6) Po končani obravnavi
predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je
predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen
predlog za razrešitev. |
(7) O razrešitvi se izda
pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
6.2 Odstop članov sveta, članov delovnih teles in
drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
83.
člen |
(postopek za odstop) |
(1) Občinski funkcionarji
imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom sveta
na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja
zakon. |
(3) Pravico odstopiti imajo
tudi podžupan, člani delovnih teles sveta, imenovani izmed drugih
občanov, člani nadzornega odbora in drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
(4) Izjava o odstopu iz
tretjega odstavka tega člena mora biti dana v pisni obliki komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev
prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet
odloči s sklepom. |
|
7. Razmerje med županom in občinskim svetom |
|
84.
člen |
(razmerja med županom in občinskim svetom) |
(1) Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(2) Župan skrbi za
zakonitost dela sveta in je dolžan svet sproti opozarjati na posledice
nezakonitih odločitev. |
|
85.
člen |
(izvajanje odločitev občinskega sveta) |
(1) Župan ali po njegovem
pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave na vsaki redni seji
sveta poročajo o izvrševanju sklepov sveta. |
(2) V poročilu o izvršitvi
sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso
izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
(3) Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
|
8.
Delo sveta v izrednem stanju |
|
86.
člen |
(delo sveta v izrednem stanju) |
(1) V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut
in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
9. Spremembe in dopolnitve
ter razlaga poslovnika |
|
87.
člen |
(spremembe in dopolnitve poslovnika) |
(1) Za sprejem sprememb in
dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo
za sprejem odloka. |
(2) Spremembe in dopolnitve
poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
88.
člen |
(razlaga poslovnika) |
(1) Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje
mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
(2) Kadar svet ne zaseda,
razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. |
(3) Vsak član sveta lahko
zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
|
10. Prehodna
in končna določba |
|
89.
člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega
poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta Občine Pesnica
(Medobčinski uradni vestnik, št. 18/99, 4/01). |
|
90.
člen |
(objava in začetek veljavnosti) |
Ta poslovnik začne veljati
petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 01503-1/2019 |
Datum: 18. 4. 2019 |
|
Občina Pesnica |
mag. Gregor Žmak, župan |
|