|
Na podlagi 12., 23. in 73. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek,
58/03, 22/03 – ZK1), in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik
Mestne občine Ptuj št. 2/99, Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02,
16/03, 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 23. redni seji dne 29.
5. 2006 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem
lokacijskem načrtu za območji urejanja P10-S8/2 in P10-S8/3 Hajdina |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za
celotno območje urejanja P10-8/2 in P10-8/3 Hajdina (v nadaljevanju
občinski lokacijski načrt), ki vsebuje: |
|
|
– ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta, |
|
|
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom
vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji, |
|
|
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske in druge
komunalne infrastrukture ter obveznosti priključevanja nanjo, |
|
|
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave,
varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, |
|
|
– rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
|
– načrt parcelacije, |
|
|
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in
zahteve za izvajanje občinskega lokacijskega načrta. |
|
|
2. člen |
|
|
(prostorske ureditve,
ki se načrtujejo z občinskim |
|
|
lokacijskim načrtom) |
|
|
Z občinskim lokacijskim načrtom se predvidi prostorska
ureditev območja stanovanjske gradnje Hajdina, za ureditev zunanjih
zelenih in utrjenih površin ter za gradnjo prometne, energetske,
vodovodne in druge komunalne infrastrukture. |
|
|
3. člen |
|
|
(sestavni deli
občinskega lokacijskega načrta) |
|
|
I. Besedilo odloka |
|
|
II. Kartografski del, ki obsega naslednje grafične načrte: |
|
|
01 IZSEK IZ
PROSTORSKIH SESTAVIN |
|
|
PLANSKIH
AKTOV OBČINE HAJDINA M 1:5000 |
|
|
02 NAČRT
PRIKAZA JAVNEGA DOBRA M 1:1500 |
|
|
03 GEODETSKI
NAČRT Z OBMOČJEM LN M 1:1500 |
|
|
04 ZAZIDALNA
SITUACIJA M 1:1500 |
|
|
05 NAČRT
VPLIVNEGA OBMOČJA M 1:1500 |
|
|
06 NAČRT
PARCELACIJE M 1:1000 |
|
|
07 PROMETNO
OMREŽJE M 1:1500 |
|
|
08 ENERGETSKO
IN TELEKOMUNIKACIJSKO |
|
|
OMREŽJE M 1:1500 |
|
|
09 KOMUNALNO
OMREŽJE M 1:1500 |
|
|
10 OBRAMBA IN
ZAŠČITA M 1:1500 |
|
|
Podrobni načrt odloka sestavljajo: |
I SPLOŠNI DEL |
II ODLOK |
III KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI – ki obsegajo naslednje
grafične načrte: |
01. Pregledna karta s prikazom območja
obdelave M 1 : 1500 |
02. Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine
Hajdina M 1: 2000 |
03. Meja območja obdelave z obstoječim parcelnim stanjem
M 1 : 500 |
04. Ureditveno količbena situacija s
prerezom M 1
: 500 |
05. Situacija komunalne in energetske
infrastrukture M 1 :
500 |
06. Situacija prometne ureditve
M 1 : 500 |
07. Načrt parcelacije s prikazom javnega
dobra M 1 : 500. |
|
|
|
4. člen |
|
|
(priloge občinskega
lokacijskega načrta) |
|
|
Priloge občinskega lokacijskega načrta so: |
|
|
1. Povzetek za javnost |
|
|
2. Obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega
načrta |
|
|
3. smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja
prostora |
|
|
POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O
PROSTORSKI UREDITVI |
1. Seznam nosilcev urejanja prostora ter smernice in mnenja |
2. Povzetek za javnost |
3. Seznam strokovnih podlag |
|
|
|
5. člen |
|
|
(izdelovalec
občinskega lokacijskega načrta) |
|
|
(1) Predlog občinskega lokacijskega načrta je izdelal Projekta
inženiring Ptuj d.o.o. pod številko projekta 65-60-29-05 v decembru
2005. |
|
|
(2) Spremembe in dopolnitve podrobnega načrta je izdelala družba BIPRO
tim d.o.o., pod številko naloge U015/2017, in so sestavni del Odloka o
spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za
območji urejanja P10-S8/2 in P10-S8/3 Hajdina. |
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE
OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
6. člen |
|
|
(ureditveno območje) |
|
|
Obseg |
|
|
Občinski lokacijski načrt obsega celotno območje urejanja
P10-S8/2 in P10-S8/3 v kateri so vključene tudi prometne površine cest
na severni in severovzhodni strani območja P10-8/2. Na jugozahodni
strani območja P10-S8/2 sega do ceste, prav tako sega tudi območje
P10-S8/3 do ceste. |
|
|
Občinski lokacijski načrt obsega naslednja zemljišča v
k.o. Hajdina: |
|
|
Območje P10-S8/2 zajema zemljišča s parcelnimi številkami
529/1, 529/2, 529/3, 529/4, 529/6, 529/10, 529/11, 529/12, 529/13, in
del parcele št. 1129/3 (pot na severovzhodni strani območja). Površina
meri okrog 3,88 ha. |
|
|
Območje P10-S8/3 zajema zemljišče s parcelnimi številkami
596/1, 596/2, 596/3, 596/4. Površina območja meri okrog 0,32 ha. |
|
|
Skupna površina ureditve je okrog 4,20 ha. |
|
|
Obseg ureditvenega območja je razviden iz kartografskega
dela občinskega lokacijskega načrta – »ZAZIDALNA SITUACIJA« (list št.
04). |
|
|
|
|
|
Meja |
|
|
Obodna parcelacija območja P10-S8/2 je naslednja: |
|
|
Izhodišče je na zahodu, na meji treh parcel: št. 529/4,
1130/3 (cesta) in 525/3. Iz izhodišča poteka meja v smeri proti
severovzhodu po severozahodni meji parcel št. 529/4 in 529/3, vse do
stičišča s parcelo št. 1129/3 (cesta), nato v isti smeri preči cesto
(parcelo št. 1129/3) do meje s parcelo številka 516/2. Nato se obodna
parcelacija obrne v smeri proti jugovzhodu in poteka po severni meji
ceste s parcelo št. 1129/3, vse do stičišča treh parcel št. 1129/3,
548/1, 554/1. V tej točki se meja parcelacije obrne v jugozahodno smer.
Meja prečka cesta (parcelo št. 1129/3) na vzhodni vogal parcele št.
529/1. Nato poteka meja po jugovzhodni meji parcel št. 529/1 in 529/2. V
skrajnem južnem vogalu parcele št. 529/2 se meja obrne proti
severozahodu in poteka po jugozahodni meji parcele št. 529/2 vse do
izhodišča, kjer se parcelacija zaključi. Vse naštete parcele se nahajajo
v katastrski občini Hajdina. |
|
|
Obodna parcelacija območja P10-S8/3 je naslednja: |
|
|
Izhodišče je na severu območja, na tromeji parcel št.
596/3, 1129/3 (cesta) in 555/1. Iz izhodišča poteka obodna parcelacija v
sourni smeri po severovzhodnih mejah parcel št. 596/3, 596/2 in 596/1.
Nato poteka po jugovzhodni meji parcele št. 596/1 v smeri proti
jugovzhodu do skrajnega južnega vogala parcele št. 596/1. Potem poteka
meja po vzhodni meji parcele št. 596/5 do stičišča s cesto (1129/3),
nato pa poteka po vzhodni meji parcele št. 1129/3 (cesta) in obenem po
zahodnih mejah parcel št. 596/1, 596/2, 596/3, 596/4, spet 596/3 do
izhodišča, kjer se obodna parcelacija tudi zaključi. |
|
|
Vse naštete parcele se nahajajo v katastrski občini
Hajdina. |
|
|
Meja ureditvenega območja je analitično obdelana s
koordinatami lomnih točk obodne parcelacije in razvidna iz
kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta – »NAČRT PARCELACIJE«
(list št. 06). |
|
|
(1) Obseg: |
Občinski lokacijski načrt obsega celotno območje urejanja
P10-S8/2 in P10-S8/3 v kateri so vključene tudi prometne
površine cest na severni in severovzhodni strani območja
P10-8/2. Na jugozahodni strani območja P10-S8/2 sega do ceste,
prav tako sega tudi območje P10-S8/3 do ceste. Območje P10-S8/2
zajema zemljišča s parcelnimi številkami 529/10, 529/11, 529/20,
529/21, 529/22, 529/23, 529/25, 529/26, 529/28, 529/29, 529/30,
529/31, 529/32, 529/33, 529/34, 529/35, 529/36, 529/38, 529/39,
529/40, 529/41, 529/42, 529/43, 529/44, 529/45, 529/46, 529/47,
529/48, 529/49, 529/50, 529/52, 529/56, 529/57, 529/58, 529/59,
529/60, 529/61, 529/62, 529/63, 529/64, 529/65, 529/66 529/67,
529/68, 529/69, 529/70, 529/71, 529/72 in del 1129/3 vse v k.o.
Hajdina, s površino okrog 3,9 ha. Območje P10-S8/3 zajema
zemljišče s parcelnimi številkami 596/2, 596/3, 596/4, 596/7,
596/8, 596/9, 596/10 in 596/11 vse v k.o. Hajdina, s površino
0,39 ha. Skupna površina obeh območij znaša okrog 4,29 ha. Obseg
ureditvenega območja je razviden iz kartografskega dela
občinskega lokacijskega načrta – karta številka 04 - Ureditveno
količbena situacija s prerezom. |
(2) Meja: |
Obodna parcelacija območja P10-S8/2 se začne z izhodiščem na
zahodu, na meji treh parcel št. 529/50, 1130/1 (cesta) in št.
525/3. Iz izhodišča poteka meja v smeri proti severovzhodu po
severni meji parcele št. 529/50, severovzhodnem delu parcele št.
529/49, ponovno po severni meji parcele št. 529/66 do njenega
severovzhodnega vogala. Nato meja na vzhodnem delu poteka proti
jugu po vzhodni meji parcele št. 1129/3, kjer se prelomi proti
vzhodu do meje z parc. št. 529/48. Nadalje je potek vzhodne meje
po vzhodni meji parcele št 529/8 vse do stičišča s parcelami
št. 529/8, 1129/3 in 529/8. Obodna parcelacija se nato obrne
proti zahodu in poteka po južni meji parcel št. 529/44, 529/45
in 529/52 vse do stičišča parcele št. 1130/1 - cesta. V tej
točki se meja parcelacije obrne v severozahodni smeri in poteka
po zahodni meji parcele št. 529/52 do stičišča s parcelo št.
529/65 ter nato v rahlem naklonu proti severu po severni meji
parcele št. 529/65 do izhodiščne točke na parceli št. 529/50.
Vse naštete parcele se nahajajo v katastrski občini k.o. 397
Hajdina. Obodna parcelacija območja P10-S8/3 se začne z
izhodiščem na severu območja na tromeji parcel št. 596/3, 1129/3
(cesta) in 555/1. Iz izhodišča poteka obodna parcelacija v
sourni smeri po severovzhodnih mejah parcel št. 596/3, 596/2,
596/7, 596/8 in 596/9. Nato poteka po jugovzhodni meji parcel
št. 596/9, 596/10 in 596/11 v smeri proti jugovzhodu do
skrajnega južnega vogala parcele št. 596/11. Potem poteka meja
po vzhodni meji parcele št. 596/5 do stičišča s cesto (parc. št.
1129/3), nato pa poteka po vzhodni meji parcele št. 1129/3
(cesta) in obenem po zahodnih mejah parcel št. 596/8, 596/7,
596/2, 596/3, 596/4, in 596/3 do izhodišča, kjer se obodna
parcelacija tudi zaključi. Vse naštete parcele se nahajajo v
katastrski občini Hajdina. Spremembe ureditvenega območja so
razvidne iz karte št. 07- Načrt parcelacije s prikazom javnega
dobra. |
|
|
|
7. člen |
|
|
(trajne in začasne
ureditve) |
|
|
Vsi predvideni posegi v ureditvenem območju so trajni. |
|
|
Ureditve so razvidne iz kartografskega dela občinskega
lokacijskega načrta – »ZAZIDALNA SITUACIJA« (list št. 04). |
|
|
Vsi predvideni posegi v ureditvenem območju so trajni. Ureditve so
razvidne iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta, karta
št. 04 - Ureditveno količbena situacija s prerezom. |
|
|
8. člen |
|
|
(vplivno območje) |
|
|
Vplivno območje v času gradnje obsega: |
|
|
– Območje P10-S8/2 in zajema zemljišča s parcelnimi
številkami 529/1, 529/2, 529/3, 529/4, 529/6, 529/10, 529/11, 529/12,
529/13, in del parcele št. 1129/3 (pot na severovzhodni strani območja)
in dele sosednjih parcel: 598/1, 525/3, 525/2, 525/1, 524/13, 524/8,
516/2, 523/1, 530/1, 531/1, 531/2, 532/3, 532/1, 547/1, 546/1, 548/1,
554/1, 529/9, 1130/1 – vse k.o. Hajdina. |
|
|
– Območje P10-S8/3 in zajema zemljišče s parcelnimi
številkami 596/1, 596/2, 596/3, 596/4 in dele sosednjih parcel: 555/1,
564/1,, 572/1, 578/1, 583/3, 594/2, 595/1, 596/5, 529/8, 1129/3 – vse
k.o. Hajdina. |
|
|
Vplivno območje je razvidno iz kartografskega dela
občinskega lokacijskega načrta – »NAČRT VPLIVNEGA OBMOČJA« (list št.
05). |
|
|
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
9. člen |
|
|
(opis rešitev
načrtovanih objektov in površin) |
|
|
Namembnost |
|
|
Namembnost v območju urejanja je pretežno stanovanjska. |
|
|
Pritličje objektov na območju P10-S8/2, ki mejijo na
občinsko središče se lahko nameni tudi drugim dejavnostim. Dopustne so
mirne dejavnosti, kot: zdravniške ordinacije, krojač, kopirnica, razne
pisarne … |
|
|
V kletnih etažah so predvideni individualni kletni
prostori. |
|
|
|
|
|
Zazidalna zasnova |
|
|
Na območjih P10-S8/2 in P10-S8/3 je predvidena gradnja
stanovanjskih objektov A, B, C in D. Objekta A in B sta zrcalna en na
drugega in tvorita dvojček preko garaže. Tako se uporabnost odprtega
prostora veča. Pojavljata pa se tudi posamično glede na lokacijo
parcele. Objekta C in D sta prav tako zrcalna preko garaže. Tvorita eno
ulično linijo ob občinskem središču na območju P10-S8/2. |
|
|
|
|
|
Zasnova zunanje ureditve |
|
|
Predvidena je ureditev dvopasovnega cestišča – uličnega
prostora, ki bo nudil varno vožnjo in gibanje pešcev znotraj
stanovanjske soseske. Urejeni bodo interni vrtovi na notranji strani
delov objektov A, B, C in D ter urejena zelenica na uličnem prostoru.
Parkirni prostori bodo interni pred garažo. Pred objekti C in D bodo
povečane parkirne površine znotraj parcele. Na koncu ulice objektov je
urejeno obračališče. |
|
|
Zazidalna zasnova je razvidna iz kartografskih delov
občinskega lokacijskega načrta – »ZAZIDALNA SITUACIJA« (list št. 04) |
|
|
(1) Namembnost: |
Namembnost v območju urejanja je pretežno stanovanjska.
Pritličje objektov na območju P10-S8/2, ki mejijo na občinsko
središče se lahko nameni tudi drugim dejavnostim. Dopustne so
mirne dejavnosti, kot: zdravniške ordinacije, krojač, kopirnica,
razne pisarne … . V kletnih etažah so predvideni individualni
kletni prostori. |
(2) Zazidalna zasnova: |
Na območjih P10-S8/2 in P10-S8/3 je predvidena gradnja
stanovanjskih objektov A, B, B1, C, D in vrstnih hiš v nizih E,
F,G, H in I. Objekta A in B sta zrcalna en na drugega in tvorita
dvojček preko garaže. Objekta C in D sta zrcalna en na drugega
in tvorita dvojček preko garaže. Tako se uporabnost odprtega
prostora veča. Objekt B1 kot objekti A,B,C in D se lahko
pojavljajo tudi posamično glede na lokacijo parcele. Objekta E
in F predstavljata vrstno pozidavo po 2 stanovanjski enoti v
nizu. Objekt G predstavljata vrstno pozidavo po 4 stanovanjske
enote v nizu. Objekt H predstavljata vrstno pozidavo po 3
stanovanjske enote v nizu. Objekt I predstavljata vrstno
pozidavo po 2 stanovanjski enoti v nizu. |
(3) Zasnova zunanje ureditve: |
Predvidena je ureditev eno in dvopasovnega cestišča – uličnega
prostora, ki bo nudil varno vožnjo in gibanje pešcev znotraj
stanovanjske soseske. Urejeni bodo interni vrtovi na notranji
strani delov objektov A, B, B1, C, D, E, F, G in H, ter urejene
zelenica na uličnem prostoru. Parkirni prostori pri objektih
A,B,B1,C in D bodo interni pred garažo ali nadstrešnico. Pred
objekti G, H in I bodo skupne parkirne površine. Na koncu
dvosmerne ulice je urejeno obračališče. |
(4) Zazidalna zasnova je razvidna iz kartografskih delov
občinskega lokacijskega načrta, karta št. 04 - Ureditveno
količbena situacija s prerezom. |
|
|
|
10. člen |
|
|
(pogoji za gradnjo
enostavnih objektov) |
|
|
Dovoljena je gradnja in ureditev naslednjih enostavnih
objektov: |
|
|
– urbana oprema: objekti za oglaševanje |
|
|
Umestitev enostavnih objektov v prostor je razvidna iz
kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta – »ZAZIDALNA
SITUACIJA« (list št. 04). |
|
|
(1) Na območju urejanja je v skladu z veljavno uredbo o
razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje dopustna
gradnja samo enostavnih objektov, pod naslednjimi pogoji: |
· Majhne
stavbe je dovoljeno graditi prislonjene k obstoječemu objektu,
samostojno pa le na območjih določenih s kartografskim delom
tega odloka, |
· Ograje
se lahko gradijo do višine 1,2 m v skladu z oblikovalskimi
pogoji za oblikovanje zunanjih površin, |
· Ni
dovoljena gradnja pomožnih kmetijsko - gozdarskih objektov. |
(2) Zazidalna zasnova samostojnih enostavnih objektov je
razvidna iz kartografskih delov občinskega lokacijskega načrta,
karta št. 04 - Ureditveno količbena situacija s prerezom. |
|
|
|
11. člen |
|
|
(pogoji za oblikovanje
objektov) |
|
|
Oblikovni princip, izbor materialov in barv je pri vseh
objektih usklajen. |
|
|
Fasade objektov A, B, C in D so zasnovane kot klasična
zvočno izolativna fasada z umestnim prezračevalnim slojem. |
|
|
Konstrukcija balkonov objektov ter pergol oziroma senčil
na terasah objektov, je leseno-kovinska. |
|
|
Oblikovni princip, izbor materialov in barv je pri vseh objektih
usklajen. Fasade objektov so praviloma zasnovane kot toplotno in zvočno
zaščitena fasada, v gladkem zaključnem sloju pastelnih barv. Dopustne so
kombinacije z lesenimi in kovinskimi elementi. Konstrukcije balkonov
objektov, pergol, senčil, nadstreškov ali drugih pomožnih objektov so
lahko v lesni ali v kovinski izvedbi. |
|
|
12. člen |
|
|
(pogoji za oblikovanje
zunanjih površin) |
|
|
Zunanji prostor je zasnovan kot: |
|
|
– ulični prostor za varno gibanje pešcev in nemoten
motorni promet ter mirujoči promet, |
|
|
– skupna parkovna površina z otroškimi igrali, |
|
|
– interni vrtovi na notranji strani parcel, |
|
|
– območje kulturne dediščine. |
|
|
Ulični prostor je zasnovan kot interni krožni in dostavni
prometni prostor za stanovalce soseske in na območju objektov C in D
tudi za stranke obrtnih programov. |
|
|
Med voziščem in ograjo parcel je pas zelenice za
infrastrukturo. |
|
|
Zeleno območje za otroška igrala je odprta površina z
urejenimi prostori za igro, potmi, obodno zasajenimi drevesi in nizko
ograjo. |
|
|
Vrtovi individualnih stanovanjskih hiš so v notranjostih
parcel med stanovanjskimi hišami in ograjami parcel, ki so lahko
žičnate, lesene ali pa grmovne živice (tudi kombinirane). |
|
|
Območje kulturne dediščine je trikotni otok s kapelico in
dvema platanama ob območju P10-S8/3. |
|
|
Ureditev zunanjih površin je razvidna iz kartografskega
dela občinskega lokacijskega načrta – »ZAZIDALNA SITUACIJA« (list št.
04). |
|
|
(1) Zunanji prostor je zasnovan kot: |
· ulični
prostor za varno gibanje pešcev in nemoten motorni promet ter
mirujoči promet, |
· skupna
parkovna površina z otroškimi igrali, |
· interni
vrtovi na notranji strani parcel, |
· območje
kulturne dediščine. |
(2) Ulični prostor je zasnovan kot interni krožni in dostavni
prometni prostor za stanovalce soseske. Med voziščem in ograjo
parcel je praviloma pas zelenice za infrastrukturo. |
(3) Zeleno območje za otroška igrala je odprta površina z
urejenimi prostori za igro, potmi, zasajenimi drevesi in urbano
opremo. Vrtovi individualnih stanovanjskih hiš so v notranjostih
parcel med stanovanjskimi hišami. Ograje med parcelami in proti
ulici so lahko žičnate, lesene ali pa grmovne živice (tudi
kombinirane). Območje kulturne dediščine je trikotni otok s
kapelico in dvema platanama ob območju P10-S8/3. Ureditev
zunanjih površin je razvidna iz kartografskega dela občinskega
lokacijskega načrta – karta št. 04 - Ureditveno količbena
situacija s prerezom. |
|
|
|
13. člen |
|
|
(lokacijski pogoji in
usmeritve za projektiranje |
|
|
in gradnjo) |
|
|
Tlorisni gabariti: |
|
|
Objekt A: dimenzije 9 m x 12 m – možnost širitve do 11 m x
14 m. |
|
|
Objekt B: dimenzije 9 m x 12 m – možnost širitve do 11 m x
14 m. |
|
|
Objekt C: dimenzije 9 m x 12 m – možnost širitve do 11 m x
14 m. |
|
|
Objekt D: dimenzije 9 m x 12 m – možnost širitve do 11 m x
14 m. |
|
|
|
|
|
Višinski gabariti: |
|
|
Objekt A: K+P+M, najvišja absolutna kota strehe oziroma
fasadnega venca je 236,20 m. |
|
|
Objekt B: K+P+M, najvišja absolutna kota strehe oziroma
fasadnega venca je 236,20 m. |
|
|
Objekt C: K+P+1+M, najvišja absolutna kota strehe oziroma
fasadnega venca je 239,00 m. |
|
|
Objekt D: K+P+1+M, najvišja absolutna kota strehe oziroma
fasadnega venca je 239,00 m. |
|
|
|
|
|
Višinske kote terena in vhodov: |
|
|
Vhodi in uvozi na severovzhodu ureditvenega območja
P10-S8/2 se izvedejo na 228,34 mnv. |
|
|
Vhodi in uvozi na jugovzhodu ureditvenega območja P10-S8/2
se izvedejo na 228,00 mnv. |
|
|
Vhodi in uvozi na severu ureditvenega območja P10-S8/3 se
izvedejo na 227,30 mnv. |
|
|
|
|
|
Strehe: |
|
|
Strehe so v naklonu od 35–45 stopinj. |
|
|
|
|
|
Kapacitete območja: |
|
|
Maksimalna bruto etažna površina nad nivojem terena:
11.507 m2. |
|
|
Bruto etažna površina ne stanovanjskih prostorov: 888 m2. |
|
|
Število stanovanjskih enot: 37. |
|
|
Dimenzije objektov so razvidne v kartografskem delu
občinskega lokacijskega načrta – »NAČRT PARCELACIJE« (list št. 06) |
|
|
(1) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve: |
· gradbena
linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni
novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad
(balkoni, nadstreški in podobno); |
· gradbena
meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost; |
· maksimalna
etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj
in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij
nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov, ali objektov brez
kleti; |
· FZ
– faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in
velikostjo območja; |
· FIZ
– faktor izrabe zemljišča je razmerje med bruto etažno površino
objekta / velikost parcele; |
· namembnost
objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so
lahko namenjeni proizvodnim, poslovnim in storitvenim
dejavnostim. |
(2) Tlorisni gabariti individualnih objektov: |
Lega stavb je določena z gradbeno črto in gradbeno mejo,
dimenzija in umestitev objektov v prostor ter velikost in
zmogljivost objektov – tlorisni in višinski gabariti so razvidni
iz grafične priloge – list 4 – Ureditveno količbena situacija s
prerezom: |
· Objekt
A: dimenzije stanovanjskega dela z max. gabaritom 11.0 m x 16.0
m, dimenzije ne stanovanjskega dela (garaža/nadstrešnica) z
max. gabaritom 4.0 m x 11.0 m; |
· Objekta
B, B1: dimenzije stanovanjskega dela z max. gabaritom 11.0 m x
16.0 m, dimenzije ne stanovanjskega dela (garaža/nadstrešnica) z
max. gabaritom 4.0 m x 11.0 m; |
· Objekt
C: dimenzije stanovanjskega dela z max. m gabaritom 10.0 m x
14.0 m, dimenzije ne stanovanjskega dela (garaža/nadstrešnica) z
max. gabaritom 5.5 m x 11.0 m; |
· Objekt
D: dimenzije stanovanjskega dela max. gabaritom 10.0 m x 14.0 m,
dimenzije ne stanovanjskega dela (garaža/nadstrešnica) z max.
gabaritom 5.5 m x 11.0 m. |
(3) Tlorisni gabariti vrstnih objektov: |
Lega stavb je določena z gradbeno mejo in gradbeno linijo,
dimenzija in umestitev objektov v prostor ter velikost in
zmogljivost objektov – tlorisni in višinski gabariti, so
razvidni iz grafične priloge – list 4 – Ureditveno količbena
situacija s prerezom: |
· Vrstna
pozidava niza E – dvojček z max. gabaritom niza 16.5 m x 13.5 m,
število tipičnih stanovanjskih enot v nizu je 2; |
· Vrstna
pozidava niza F – dvojček z max. gabaritom niza 16.5 m x 13.5 m,
število tipičnih stanovanjskih enot v nizu je 2; |
· Vrstna
pozidava niza H – trojček z max. gabaritom niza 24.75 m x 13.5
m, število tipičnih stanovanjskih enot v nizu je 3, število
nizov je 2; |
· Vrstna
pozidava niza G – četvorček z max. gabaritom niza 33.0 m x 13.5
m, število tipičnih stanovanjskih enot v nizu je 4, število
nizov je 3; |
· Vrstna
pozidava niza I – dvojček z max. gabaritom niza 33.6 m x 9.7 m,
število tipičnih stanovanjskih enot v nizu je 2. |
(4) Maksimalna etažnost - višinski gabariti znašajo za: |
· Objekt
A v max. etažnosti (K)+P+M, najvišja kota objekta je lahko
+7.80 m; |
· Objekt
B v max. etažnosti (K)+P+M, najvišja kota objekta je lahko
+7.80 m; |
· Objekt
B1v max. etažnosti (K)+P+M ali 1, najvišja kota objekta je
lahko +11.00 m; |
· Objekt
C v max. etažnosti (K)+P+M, najvišja kota objekta je lahko +7.80
m; |
· Objekt
D v max. etažnosti (K)+P+M, najvišja kota objekta je lahko +7.80
m; |
· Objekti
v nizu E v max. etažnosti (K)+P+1+M, najvišja kota objekta je
lahko +11.0 m; |
· Objekti
v nizu F v max. etažnosti (K)+P+1+M, najvišja kota objekta je
lahko +11.0 m; |
· Objekti
v nizu G v max. etažnosti (K)+P+1+M, najvišja kota objekta je
lahko+11.0 m; |
· Objekti
v nizu H v max. etažnosti (K)+P+1+M, najvišja kota objekta je
lahko+11.0 m; |
· Objekti
v nizu I v max etažnosti (K)+P+M ali 1, najvišja kota objekta je
lahko+11.0m; |
· pri
čemer velja standardna višina stanovanjske etaže max. 3.0 m. |
(5) Višinske kote terena in vhodov: |
Vhodi in uvozi na severovzhodu ureditvenega območja P10-S8/2 se
izvedejo na cca. 228,34 mnv. Vhodi in uvozi na jugovzhodu
ureditvenega območja P10-S8/2 se izvedejo na cca.228,00 mnv.
Vhodi in uvozi na severu ureditvenega območja P10-S8/3 se
izvedejo na cca. 227,30 mnv. |
(6) Strehe objektov: |
Strehe so dvokapne, v naklonu od 35–45 stopinj. Dopustno je
oblikovanje tudi ravnih ali enokapnih streh nad izzidki
objektov. |
(7) Kapacitete območja: |
Maksimalna bruto etažna površina nad nivojem terena
stanovanjskih površin je 16.500 m2. |
Bruto etažna površina ne stanovanjskih površin je 1.510 m2.
Število stanovanjskih enot je 53. |
Dimenzije objektov so razvidne v kartografskem delu občinskega
lokacijskega načrta – karta št. 04 - Ureditveno količbena
situacija s prerezom. |
|
|
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE
INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
|
|
14. člen |
|
|
(pogoji za prometno
urejanje) |
|
|
Splošni pogoji |
|
|
Vse prometne površine so utrjene za vožnjo motornih vozil
do 10 ton osnega pritiska. Površine vozišč so utrjene z betonskim,
kamnitim oziroma asfaltnim tlakovanjem. |
|
|
Minimalni radij vozišč na javnih ulicah je 6 m, minimalni
radij uvozov je 4 m. |
|
|
Glavni dostopi do objektov, primarne peš in kolesarske
površine, parkirni prostori in ostale površine in objekti morajo biti
urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi. |
|
|
Prometna ureditev je razvidna v kartografskem delu
občinskega lokacijskega načrta – »PROMETNO OMREŽJE« (list št. 07). |
|
|
|
|
|
Motorni promet |
|
|
Motorni promet je urejen dvosmerno in poteka po vseh petih
novonastalih ulicah in lokalni cesti, ki se mora razširiti na potrebno
širino. Na koncu enosmerne ulice je obračališče za osebna vozila. |
|
|
Dovoz do ureditvenega območja P10-S8/2 je predviden po
zahodni lokalni cesti 328 220, ki je tudi dovoz za ureditveno območje
P10-S8/3. Dimenzije ulice so prilagojene širini dvosmernega prometa. |
|
|
Predvideni prečni prerez novonastalih ulic je: |
|
|
– 5,00 m široko vozišče za dvosmerni mešani motorni,
kolesarski promet in peš promet, |
|
|
– 1,20 m širok zeleni pas za infrastrukturo na vsaki
strani ulice. |
|
|
Širina obstoječe javne poti (JP 829 450), ki napaja
območja je povečana za 4,50 m, tako da skupna širina ulice znaša 6,60 m.
Predviden prečni prerez ulice je: |
|
|
– 5,00 m vozišče za mešani motorni in kolesarski promet, |
|
|
– 1,60 m širok hodnik za pešce na zahodni strani ulice. |
|
|
Ob lokalni cesti LC 328 220 se na vzhodni strani cestišča
predvidi hodnik za pešce v širini 1,80 m. |
|
|
Pravokotno križišče javne poti JP 829 450 in povezovalne
poti, ki poteka v smeri V-Z na severni strani PSC Hajdina se izvede s
potrebno zaokrožitvijo (zadostnim radiem zavijanja). |
|
|
Od cestnega priključka pri specialistični ambulanti mimo
˝Zupančičeve kapelice˝ do odcepa za trgovino Mercator promet poteka
enosmerno v smeri S-J. |
|
|
|
|
|
Mirujoči promet |
|
|
Površine za mirujoči promet so za potrebe novogradnje
predvidene za stanovanjske in stanovanjsko poslovne objekte na lastnih
utrjenih površinah. |
|
|
Število parkirnih mest je določeno na podlagi prostorskih
možnosti pred objekti. Za večje potrebe se širijo parkirne površine na
lastno parcelo obrtnika. |
|
|
|
|
|
Kolesarski in peš promet |
|
|
Površine za pešce potekajo po ulicah, hodnik za pešce pa
je potreben ob stanovanjskem območju P10-S8/2 (lokalni cesti 328 220 in
javni poti 829 450 do občinskega centra – PSC Hajdina. |
|
|
(1) Splošni pogoji: |
Vse prometne površine so utrjene za vožnjo motornih vozil do 10
ton osnega pritiska. Površine vozišč so utrjene z betonskim,
kamnitim oziroma asfaltnim tlakovanjem. |
Minimalni radij vozišč na javnih ulicah je 6 m, minimalni radij
uvozov je 4 m. |
Glavni dostopi do objektov, primarne peš in kolesarske površine,
parkirni prostori in ostale površine in objekti morajo biti
urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi. |
Motorni promet je urejen dvosmerno in enosmerno za ves motorni
promet z hierarhično ureditvijo novonastalih cest. Glede na to,
da enota S-P10-S/2 predstavlja zaključeno stanovanjsko sosesko,
kjer bodo ceste služile izključno dostopu in oskrbi stanovalcev,
se to območje predvidi kot »območje umirjenega prometa«. Pri
nadaljnjih projektnih rešitvah se upošteva tudi ureditev cestnih
profilov brez višinskih ločitev ceste s pločniki po sistemu
skupnega cestnega telesa. Vsa prometna ureditev se označi z
ustrezno prometno signalizacijo. Prometna ureditev je razvidna
v kartografskem delu občinskega lokacijskega načrta – karta št.
06. Situacija prometne ureditve. |
(2) Območje P10-S8/2 je opredeljeno kot območje umirjenega
prometa in ga sestavljajo novo nastale ceste, ki tvorijo ulice. |
· Cesta
»B«- napajalna dvosmerna cesta v smeri SV-JZ z obračališčem na
koncu ulice. Predviden prečni prerez ulice ob cesti »B« je 1,2 m
široki pas za infrastrukturo na severni strani ceste, 6,0 m
široko vozišče za dvosmerni mešani motorni, kolesarski in peš
promet, 5,5 m široki pas za pravokotno parkiranje osebnih vozil,
2,7 m široki pas za peš promet. Cesta »B« se na SV delu
priključuje na obstoječo kategorizirano lokalno pot JP 829 451; |
· Cesta
»C«- enosmerna cesta v smeri JV-SZ s priključkom na novo
nastalo cesto »D« in obstoječo lokalno potjo JP 829 411 na SZ
delu. Predviden prečni prerez ulice ob cesti »C« je: 1,2 m
široki pas za pločnik na zahodnem delu ceste, 3,5 m široko
vozišče za enosmerni mešani motorni in kolesarski promet in 1,1
m široki zeleni pas za infrastrukturo na vzhodnem delu ceste; |
· Cesta
»D«- enosmerna cesta v smeri SZ-JV s priključkom na novo
nastalo cesto »B«. |
· Predviden
prečni prerez ulice ob cesti »D« je 3,5 m široko vozišče za
enosmerni mešani motorni in kolesarski promet,1,2 m široki pas
za pločnik na vhodnem delu, 1,2 m široki zeleni pas za
infrastrukturo na vzhodnem delu pločnika; |
· Cesta
»E«- enosmerna cesta v smeri SV-JZ kot povezovalna cesta med
novo nastalima cestama »C« in »D« . Predviden prečni prerez
ulice ob cesti »E« je: 3,5 m široko vozišče za enosmerni mešani
motorni in kolesarski promet in 1,2 m široki pas za pločnik na
južnem delu ceste; |
· Širina
obstoječe javne poti (JP 829 451), ki napaja območja se povečana
za 4,50 m, tako da skupna širina ulice znaša 6,60 m. |
(3) Na območju P10-S8/3 so predvidene ureditve s pravokotnim
križiščem javne poti JP 829 450 in povezovalne poti, ki poteka v
smeri V-Z na severni strani PSC Hajdina, in se izvede s potrebno
zaokrožitvijo (zadostnim radiem zavijanja). Od cestnega
priključka pri specialistični ambulanti mimo ˝Zupančičeve
kapelice˝ do odcepa za trgovino Mercator promet poteka enosmerno
v smeri S-J. Do nove pozidave se izvedeta novi cesti: |
· Cesta
»F«- napajalna dvosmerna cesta v smeri SZ-JV. Predviden prečni
prerez ulice ob cesti »F« je 5,0 m široko vozišče za dvosmerni
mešani motorni, kolesarski in peš promet, 0,6-1,5 m široki
zeleni pas za infrastrukturo; |
· Cesta
»G« je 4,0 m široko vozišče za dvosmerni mešani motorni,
kolesarski in peš promet. |
(4) Mirujoči promet: |
Površine za mirujoči promet so za potrebe novogradnje predvidene
za stanovanjske in stanovanjsko poslovne objekte na lastnih
utrjenih površinah. Število parkirnih mest je določeno na
podlagi prostorskih možnosti pred objekti. Za večje potrebe se
širijo parkirne površine na lastno parcelo. Potrebno število
parkirnih mest za posamezno parcelo se določi v skladu s tabelo: |
|
|
DEJAVNOST |
ŠTEVILO PM ZA MOTORNI PROMET |
ŠTEVILO PM ZA KOLESARSKI PROMET |
1 |
STANOVANJSKE STAVBE |
|
|
|
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe |
2PM / stanovanjsko enoto |
2 |
POSLOVNO-TRGOVSKE DEJAVNOSTI |
|
|
|
1220 Poslovne in upravne stavbe |
1 PM/60,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 30 % PM za
obiskovalce |
1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
|
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2
BTP) |
PM ni treba zagotavljati |
2 PM/100 m2 BTP objekta |
|
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi
izdelki) |
1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za
obiskovalce |
1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
|
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne
dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija,
avtopralnice, lekarne…) do 200,00 m2 BTP |
PM ni treba zagotavljati |
PM ni treba zagotavljati |
3 |
POSEBNE DEJAVNOSTI |
|
|
|
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od
tega najmanj 75 % PM za goste |
1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta |
4 |
PROIZVODNE DEJAVNOSTI |
|
|
|
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s
strankami) |
1 PM/150,00 m2 BTP objekta |
/ |
|
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez
strank) |
3 PM |
/ |
|
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in
prodajni prostori) |
1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
/ |
|
(5) Kolesarski in peš promet: |
Peš promet na območju P10-S8/2 poteka po ulicah in hodnik za
pešce. Peš promet po pločniku se uredi (ob lokalni cesti 328
220 in javni poti 829 450 ) do občinskega centra – PSC Hajdina.
Na JZ delu območja P10-S8/2 se predvidi peš promenada, ki
območje povezuje z PSC Hajdina. |
|
|
|
15. člen |
|
|
(pogoji za komunalno
in energetsko urejanje) |
|
|
Splošni pogoji |
|
|
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske
infrastrukture so: |
|
|
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe
in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih
pristojnih upravljavcev; |
|
|
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma
potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je
omogočeno njihovo vzdrževanje. Upoštevati je treba predpisane odmike od
obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav; |
|
|
– v primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, mora
lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih
komunalnih in energetske infrastrukture na njegovem zemljišču,
upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost; |
|
|
– gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov
mora potekati usklajeno; |
|
|
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v
skladu s programi upravljavcev, in morajo biti izvedene tako, da jih bo
možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma
energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za ureditveno območje; |
|
|
– obstoječe komunalno in energetsko infrastrukturo, je
dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s
prostorskimi in okoljskimi možnostmi. |
|
|
|
|
|
Kanalizacijsko omrežje |
|
|
Kanalizacijsko omrežje je ločenega sistema za fekalne in
meteorne vode. |
|
|
Fekalne vode so speljane po predvideni fekalni
kanalizaciji DN 200 in se bodo navezovale na projektirano kanalizacijsko
omrežje ob lokalni cesti. |
|
|
Priključek se izvede v obstoječi revizijski jašek. |
|
|
Padavinske odpadne vode s streh objektov je treba po
čiščenju v peskolovilcih ponikati, meteorne vode iz povoznih površin se
ponika po čiščenju v peskolovilcih in lovilcih olj. Meteorne vode iz
dovoza ne smejo odtekati na javno površino. |
|
|
Glavni kanalizacijski kanal se zaradi obtežbe porabnikov,
ki jih predstavlja nova soseska prestavi v javno pot JP 829 450. |
|
|
|
|
|
Vodovodno omrežje |
|
|
Sekundarno vodovodno omrežje PE DN 110 za območje P10-S8/2
se priključi na primarni vodovod SL DN 400, ki poteka po vzhodni strani
lokalne ceste. |
|
|
Sekundarno vodovodno omrežje za predvideno pozidavo na
območju P10-S8/3 se priključi na novi vodovodni cevovod PE DN 140 v
sklopu izgradnje Občinskega središča z PE DN 63. |
|
|
Vodovodni priključki za stanovanjsko pozidavo se izvedejo
na posamezne parcele v tipske vodomerne jaške, preko ustrezno
dimenzioniranih vodomerov. |
|
|
Komunalna ureditev je razvidna v kartografskem delu
občinskega lokacijskega načrta – »KOMUNALNO OMREŽJE« (list št. 09). |
|
|
|
|
|
Elektroenergetsko omrežje |
|
|
Nizko napetostni razvod – Objekti na območju P10-S8/3 se
bodo napajali iz obstoječe TP postaje s samostojnim izvodom z zemeljskim
kablom 150 mm2 Al. |
|
|
Pred gradnjo objekta – 25 je potrebno izvesti prestavitev
obstoječega NN kabla. |
|
|
NN dovod za objekte na območju P10-S8/3 priključiti na
obstoječo NN omaro – južno od obravnavanega območja z zemeljskim kablom
70 mm2 Al. |
|
|
Za dva stanovanjska objekta je predvidena prosto stoječa
priključna merilna omara PMO z razvodnim in merilnim poljem. Priključek
do objekta se izvede z zemeljskim kablom 35 mm2 Al. Pri izvedbi NN
kablovoda je potrebno upoštevati tipizacijo elektroenergetskih kablov za
napetosti 1 kV, 10 kV in 20 kV (DES, zvezek št. 5, januar 1981). |
|
|
Po celotni dolžini nad kablom se položi nerjaveč valjanec
Rf 30x3,5mm. |
|
|
Zunanja razsvetljava – Predvidena je ulična razsvetljava s
70W natrijevo žarnico in kandelabrom višine 6 m. Razdalja med kandelabri
do 30m. Razsvetljava se izvede s kablom 16 mm2. Lokacija krmilno merilne
omare za ZR se določi v sodelovanju z distributerjem. |
|
|
|
|
|
Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
TK razvod – Obstoječi razvod je prikazan na situaciji
obstoječih vodov. |
|
|
Na vsako parcelo se predvidi telefonski priključek.
Priključna omara se predvidi za dva objekta. Kabel za TK razvod se
položi v kabelsko kanalizacijo. |
|
|
|
|
|
CTV razvod – Obstoječi razvod je prikazan na situaciji
obstoječih vodov. |
|
|
Na vsako parcelo se predvidi CTV priključek. Priključna
omara se predvidi za dva objekta. Kabel za CTV se položi v kabelsko
kanalizacijo. |
|
|
Ureditev energetske infrastrukture je razvidna iz
kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta – »ENERGETSKO IN
TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE« (list št. 08). |
|
|
(1) Splošni pogoji: |
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske
infrastrukture so: |
· načrtovani
objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno
komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih
pristojnih upravljavcev; |
· vsi
sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih
površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno
njihovo vzdrževanje. Upoštevati je treba predpisane odmike od
obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav; |
· v
primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, mora lastnik
prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih
komunalnih in energetske infrastrukture na njegovem zemljišču,
upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost; |
· gradnja
komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati
usklajeno; |
· dopustne
so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi
upravljavcev, in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno
vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma
energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za ureditveno
območje; |
· obstoječe
komunalno in energetsko infrastrukturo, je dopustno obnavljati,
dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in
okoljskimi možnostmi. |
(2) Kanalizacijsko omrežje: |
Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter
v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih
padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno
priključene na zgrajeni javni kanalizacijski sistem, ki se
zaključi na komunalni čistilni napravi. V projektni
dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD mora
biti navedeno na kateri komunalni čistilni napravi se
kanalizacijski sistem zaključi. Projektna rešitev odvajanja in
čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti
usklajena s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju padavinske
vode z javnih cest in emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Odvajanje
padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba
predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan
hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da
je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom
(zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi
zadrževalniki ...). Iz projektne dokumentacije mora biti jasno
razvidno mesto iztoka interne kanalizacije padavinskih in
komunalnih voda. Projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega
soglasja v fazi PGD je treba priložiti soglasje pristojnega
javnega podjetja, ki ureja odvajanje komunalnih odpadnih in
padavinskih vod. |
(3) Vodovodno omrežje: |
Na celotnem območju občine Hajdina je potrebno zagotoviti
izvajanje javne službe vodooskrbe. V okviru prostorskega načrta
so predvidene dograditve oziroma obnove vodovodnega cevovoda na
območjih, kjer je predvidena gradnja nove prometne ali druge
infrastrukture. Sekundarno vodovodno omrežje PE DN 110 za
območje P10-S8/2 se priključi na primarni vodovod SL DN 400, ki
poteka po vzhodni strani lokalne ceste. |
Sekundarno vodovodno omrežje za predvideno pozidavo na območju
P10-S8/3 se priključi na novi vodovodni cevovod PE DN 140 v
sklopu izgradnje Občinskega središča z PE DN 63. |
Vodovodni priključki za stanovanjsko pozidavo se izvedejo na
posamezne parcele v tipske vodomerne jaške, preko ustrezno
dimenzioniranih vodomerov. Obvezno je upoštevanje določil Odloka
o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s
pitno vodo v občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin št:
22/2010) in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu (Ur. List
št. 136/2004). |
(4) Elektroenergetsko omrežje |
Na obravnavanem območju so elektroenergetskih vodi in objekti v
lasti Elektro Maribor d.d. in sicer 0 kV kablovod
HAJDINA-CENTER (k-874), 0,4 kV nizkonapetostno omrežje iz TP
HAJDINA-CENTER (t-723) in Transformatorska postaja TP 20/0,4 kV
ŠENTILJ 10 (t-779). |
Predvidena priključna moč je ocenjena na 150 kW. Iz
transformatorske postaje (obstoječe distribucijsko omrežje na
tem območju) se izvede podzemni priključek – kablovod v kabelski
kanalizaciji do prostostoječih razdelilnih omaric RO-1,2,3
lociranih na začetku vsake ulice kjer se nahajajo stanovanjske
enote. RO so postavljene na stalno dostopnih mestih na montažnih
podstavkih. Priključno mesto posamezne stanovanjske enote je v
priključni merilni omarici PMO, ki je nameščena ob robu vsake
parcele (stanovanjske enote), na stalno dostopnem mestu na
samostojnem temelju. Sestavni del razvoda omrežja je glavni vod
iz transformatorske postaje v katerega so vzankane razdelilne
omarice RO-1,2,3 in izvodi iz razdelilnih omaric RO do PMO. Iz
vsake razdelilne omarice poteka izvod za posamezno ulico s
kablom NAYY-J 4x70+2,5mm2 mm2 v katerega so vzankane posamezne
priključne merilne omarice PMO za stanovanjske enote. Električne
inštalacije v novih objektih bodo morale izpolnjevati pogoje TN
sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter
glavno izenačenje potencialov. Vso elektroenergetsko
infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je
potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji,
veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in
standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska
infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. Za
gradnjo objektov je potrebno za izdelane projektne rešitve
pridobiti predpisana soglasja k projektnim rešitvam. Po izdaji
gradbenega dovoljenja in pred začetkom izgradnje priključka je
potrebno na osnovi predpisov pridobiti soglasje za priključitev
za posamezne objekte, v katerih bodo natančno določeni vsi
pogoji za priključitev le teh na distribucijsko omrežje. Pred
pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno
lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter izvesti
zakoličbo elektroenergetskih vodov. |
(5) Javna razsvetljava: |
Po celotnem območju poslovno stanovanjske soseske je predvidena
javna razsvetljava za osvetlitev javnih in voznih površin.
Obravnavana javna razsvetljava bo krmiljena in napaja iz
posebnega stikalnega bloka javne razsvetljave RO-JR. Javna
razsvetljava naj se načrtuje skladno s Priporočili Slovenskega
društva za razsvetljavo – Razsvetljava in signalizacija za
promet PR5/2 – 2000. Priporoča se dodatna osvetlitev kritičnih
točk, kot so npr. križišča, krožišča, obračališča, prehodi za
pešce , osvetlitev igrišč, pešpoti in promenad. Cestna oz.
ulična razsvetljava mora biti skladna z veljavno Uredbo o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
Priključitev predmetne javne razsvetljave se lahko izvede na
obstoječo javno razsvetljavo, ki poteka ob lokalni cesti LC 328
221. Prižigališče oz. odjemno mesto javne razsvetljave za ta
odsek se nahaja pri poslovno-stanovanjskem objektu na naslovu
Zg. Hajdina 44A, 2288 Hajdina. |
(5) Telekomunikacijsko omrežje: |
Za navedeno območje je potrebno za izgradnjo
telekomunikacijskega omrežja pripraviti PGD projektno
dokumentacijo. Upošteva se, da se do posameznih stanovanjskih
stavb po zemljišču, ki je predvideno kot dovozna cesta zgradi TK
kabelska kanalizacija po glavni ulici vsaj eno cev 2xfi50mm s
pripadajočim kabelskimi jaški dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m ali BC
fi 80cm ter do posameznih stanovanjskih objektov (od kabelskih
jaškov do objektov) ena cev fi 32mm. Priključna točka za
predvideno zazidavo je na enem od obstoječih kabelskih jaškov,
ki se nahajajo na cesti. Izvedba TK kabelske kanalizacije mora
omogočati univerzalne storitve možnost priklopa vseh objektov v
zazidavi. Pri načrtovanju objektov se predvidi vgradnjo dovodne
TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V
primeru kovinske omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno
ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na
mesto, ki omogoča 24 urni dostop. Obstoječe TK omrežje, ki
poteka po robu navedenega območja, je potrebno glede na pozidavo
ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne
rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve
in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK
omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem
območju. |
(6) CTV omrežje: |
Pri načrtovanju posegov v prostor naj bo upoštevano, da je
priključitev načrtovanih objektov na obstoječe omrežje
izvedljivo z izgradnjo cevne kabelske kanalizacije znotraj
predvidenega območja pozidave. Izhodiščne točke za navezavo na
obstoječo cevno kabelsko kanalizacijo se določi v posebnem delu
projekta ob upoštevanju zahtev distibuterja. Omrežje je možno
izvesti ob drugih TK vodih, vendar z ločenimi vmesnimi jaški in
ločenimi dovodi do posameznih stavb. Izvedba omrežja do objektov
je pogojena s prostorskimi in ostalimi omejitvami vsakega
objekta posebej. Definicija tehničnih rešitev se standardizira
in prilagodi načinu gradnje. Podrobne tehnične rešitve se
izdelajo s projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
(7) Ureditev energetske infrastrukture je razvidna iz
kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta – karta št.
05 - Situacija komunalne in energetske infrastrukture. |
|
|
|
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
16. člen |
|
|
(varovanje okolja) |
|
|
Splošno |
|
|
V času gradnje je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe
za zmanjšanje negativnih vplivov. |
|
|
Varstvo vode in podtalnice |
|
|
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta leži
izven vodovarstvenega območja. |
|
|
Za obravnavano območje se načrtuje ločen sistem odvajanja
za padavinske in komunalne vode iz objektov. |
|
|
Za odvodnjo komunalnih odpadnih voda se načrtuje vodotesna
kanalizacija, ki naj bo navezana na obstoječo kanalizacijo. |
|
|
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in
strešin je potrebno urediti v skladu z 92. čl. ZV (Uradni list RS, št.
67/02) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan
odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike. |
|
|
Padavinske vode s strehe in vode, ki ne bodo onesnažene z
vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo direktno v tla s ponikanjem,
odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin pa je
potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj. |
|
|
Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih
nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo. |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Prezračevanje vseh delov objekta se izvede naravno ali
prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov nad strehe
ali terase objektov. |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
V ureditvenem območju je dovoljena mejna raven hrupa 54 (dbA)
ponoči in 64 (dbA) podnevi. |
|
|
Za zmanjšanje obremenitev okolja in objektov v območju
urejanja pred hrupom je treba uporabiti aktivne in pasivne protihrupne
zaščite. |
|
|
Osončenje |
|
|
Pri projektiranju objektov je treba upoštevati predpise,
ki urejajo to področje. |
|
|
Odstranjevanje odpadkov |
|
|
Komunalni odpadki bodo zbirani ločeno po vrstah v mobilnih
kesonih na individualnih parcelah. Odvažali se bodo na centralno
odlagališče mesta Ptuj v skladu z mestnim odlokom. Kosovni odpadki bodo
zbrani v kesonu, ki bo občasno na obračališču. |
|
|
Posebnih odpadkov na območju LN ni dovoljeno skladiščiti. |
|
|
(1) Splošno: |
V času gradnje je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za
zmanjšanje negativnih vplivov. |
(2) Varstvo vode in podtalnice: |
Območje urejanja se po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno
telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja nahaja v širšem
vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako WO III, zato
je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje
iz veljavnega predpisa. Srednja gladina podtalnice je na
obravnavanem mestu OLN Hajdina po podatkih Geološkega zavoda
Slovenije, ki služi zgolj kot informacija, približno 4 m pod
površjem obstoječe lokacije, to je na koti ca 223.50 m n.m.
Najvišja gladina podtalnice je možna tudi 0.5 - 1 m nad srednjo
gladino podtalnice. |
Padavinske vode z obravnavanega območja je treba, če ne obstaja
možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno
ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven
vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa
mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Pri tem
mora biti ureditev odvodnje načrtovana in izvedena tako, da se
stanje na terenu ne poslabša in da ne bodo ogrožena sosednja
zemljišča ali objekti. Končni izkopi gradbene jame na širšem
vodovarstvenem območju so v skladu z Uredbo o vodovarstvenem
območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja
dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, kar mora biti
tekstualno in grafično jasno razvidno iz projektne dokumentacije
za pridobitev vodnega soglasja. Gradnja je izjemoma dovoljena
tudi globlje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje
ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem
treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba
pridobiti vodno soglasje. Projektna dokumentacija za pridobitev
vodnega soglasja v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja mora
vsebovati prerez obravnavanih objektov s prikazano najnižjo koto
vseh izvedenih objektov (objekt, ponikovalnica ali ponikovalni
bloki, morebitni zadrževalnik, lovilec olja, ...), koto terena
ter najvišjo / srednjo gladino podzemne vode. Odvajanje
padavinskih odpadnih vod s parkirišč in manipulativnih površin
je treba načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj
in usedalnika. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da
je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN
858-2). V skladu s predpisi o graditvi objektov si mora
investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in
pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno
soglasje. V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko
sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali
z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne
zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora
investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za
pridobivanje toplote. Če gre za rabo vode, izda vodno dovoljenje
pristojni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je
treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Za izvedbo
vrtine in toplotne črpalke zgoraj omenjenih sistemov je treba
pridobiti ločeno vodno soglasje. |
(3) Varstvo zraka: |
Prezračevanje vseh delov objekta se izvede naravno ali prisilno,
pri čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov nad strehe ali
terase objektov. Za ogrevanje se na obravnavanem območju
prioritetno uporabljajo čisti vire energije glede na dane
možnosti v okolju. Objekti morajo biti načrtovani skladno s
predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. V projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno
izdelati predpisan elaborat učinkovite rabe energije v skladu s
PURES-om. |
(4) Varstvo pred hrupom: |
Pri oceni obremenjenosti okolja je treba upoštevati veljavno
stopnjo varstva pred hrupom iz osnutka OPN Hajdina (predvidoma
II. stopnjo varstva pred hrupom) in po potrebi predvideti
ustrezne omilitvene ukrepe ali poiskati alternativne rešitve
(orientacija bivalnih prostorov oz. lega ali velikost objektov).
Za zmanjšanje obremenitev okolja in objektov v območju urejanja
pred hrupom je treba uporabiti aktivne in pasivne protihrupne
zaščite. Za varovanje ljudi v bivalnih prostorih pred hrupom iz
okolja je treba objekte projektirati v skladu z zahtevami
Pravilnika o zaščiti pred hrupom v stavbah, pri čemer je treba
upoštevati obstoječo obremenitev okolja s hrupom. V projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno za
objekte izdelati oceno zvočne zaščite. |
(5) Osončenje: |
Pri projektiranju objektov je treba upoštevati predpise, ki
urejajo to področje. Pri načrtovanju objektov je potrebno
zagotoviti minimalno potrebno osončenost bivalnih prostorov tako
na območju OLN kot pri najbližjih obstoječih stavbah z
varovanimi prostori izven njega. |
(6) Odpadki: |
Ravnanje z odpadki se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in
določili občinskega odloka. Na območju se izvaja ločeno zbiranje
odpadkov. V sklopu funkcionalnega zemljišča je investitor dolžan
zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij. Vse odpadke je potrebno
ločevati ter predati v uporabo ustreznim prevzemnikom. V času
gradnje je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z gradbenimi
odpadki, v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
|
|
17. člen |
|
|
(ohranjanje narave) |
|
|
Na ureditvenem območju ni naravnih prvin, ki bi bile
zaščitene z varovalnim režimom. |
|
|
18. člen |
|
|
(varstvo kulturne
dediščine) |
|
|
Na območju predvidene pozidave P10-S8/2 in P10-S8/3 je že
opredeljeno arheološko območje. |
|
|
V območju P10-S8/2 na delu parcele št. 529/2 k.o. Hajdina,
površine cca. 0,60 ha, ni mogoča pozidava, mogoča pa je ureditev
travnatih površin (zavarovani kulturni spomenik Zgornja
Hajdina-Arheološko najdišče Zgornja Hajdina (EŠD 2810). |
|
|
V območju P10-S8/3 je Zupančičeva kapelica, ob kateri sta
platani. |
|
|
Zaradi večjega območja pozidave je pri višinskih gabaritih
potrebno upoštevati dominantno lego cerkve sv. Martin (EŠD 174). |
|
|
(1) V območju urejanja se nahaja enota kulturne dediščine: |
· Zgornja
Hajdina-Arheološko najdišče Zgornja Hajdina, EŠD 6484, kulturni
spomenik, |
· Območje
se nahaja tudi v vplivnem območju kulturnega spomenika Spodnja
Hajdina |
· Arheološko
najdišče Hajdina, EŠD 581. |
(2) Na območju predvidene pozidave P10-S8/2 in P10-S8/3 je že
opredeljeno arheološko območje. V območju P10-S8/2 na delu
parcele št. 529/2 k.o. Hajdina, površine cca. 0,60 ha, ni mogoča
pozidava, mogoča pa je ureditev travnatih površin. V območju
P10-S8/3 je Zupančičeva kapelica, ob kateri sta platani. Zaradi
večjega območja pozidave je pri višinskih gabaritih potrebno
upoštevati dominantno lego cerkve sv. Martin (EŠD 174). Objekti
in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je priloga tega akta in drugih uradnih evidenc. Za
kulturni spomenik velja režim, določen z aktom o razglasitvi. |
(3) Poleg ostalih določil tega akta je zaradi varstva in
ohranjanja kulturne dediščine obveza investitorja posega, da na
celotnem območju urejanja zagotovi predhodne arheološke
raziskave, s katerimi bodo arheološke ostaline nadzorovano
odstranjene. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline. Obseg in faznost predhodnih arheoloških
raziskav določa pristojna območna enota Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije z izdajo kulturno varstvenih
pogojev. |
(4) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem
in uničenjem. Za vsak poseg v enoto dediščine je treba pridobiti
kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine. |
|
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
19. člen |
|
|
(rešitve in ukrepi za
obrambo ter za varstvo pred naravnimi |
|
|
in drugimi nesrečami) |
|
|
Splošne določbe |
|
|
Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo. |
|
|
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti: |
|
|
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja, |
|
|
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev
objektov, |
|
|
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila, |
|
|
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
|
|
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati
študijo požarne varnosti. |
|
|
|
|
|
Intervencijske poti in površine |
|
|
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za
delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090. |
|
|
Intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na
način, ki dopušča ozelenitev teh površin. Vse povozne površine se morajo
dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska. Širina intervencijskih poti
mora biti najmanj 3 m, na mestih za delovanje intervencijskih vozil pa
najmanj 3 m2 utrjene površine in 2 m2 površine brez zaprek, z odmikom od
objektov od 3 do 9 m. Najmanjši radiji obračanja morajo biti 11,5 m. Vse
intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo. |
|
|
Dovoljene so zasaditve med intervencijskimi potmi in
objekti z nizkimi grmovnicami ali manjšimi drevesi, na medsebojni
razdalji večji od 8 m in visokimi največ 6 m. |
|
|
Intervencijske poti potekajo po novonastalih ulicah. |
|
|
|
|
|
Hidrantno omrežje |
|
|
Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim
hidrantnim omrežjem. |
|
|
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je
razvidno iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta –
»OBRAMBA IN ZAŠČITA« (list št. 010). |
|
|
(1) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: |
Območje OLN se ne nahaja na območju posebnih naravnih omejitev.
V širšem ureditvenem območju OLN so zadostni običajni zaščitni
ukrepi pred erozijo. Srednja gladina podtalnice je na
obravnavanem mestu 4 m pod površjem, to je na koti ca 223.50 m
n.m. Najvišja gladina podtalnice je možna tudi 0.5 - 1 m nad
srednjo gladino podtalnice. Obravnavano območje spada v VII.
stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100
g. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče
skladno z veljavnimi predpisi. Za primere razlitja nevarnih
snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro
ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se
uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času
gradnje objekta se zmanjša na minimum z nadzorom tehnične
usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, nadzorom nad
uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
nadzorom nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z
obstoječih utrjenih površin in objektov, in nadzorom nad
ravnanjem z odpadno embalažo ter ostanki gradbenih in drugih
materialov. |
(2) Varstvo pred požarom: |
Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost
naravnega okolja majhna. Doseganje predpisane ravni požarne
varnosti mora biti obdelana v projektni dokumentaciji v skladu z
veljavnimi predpisi s področja požarne varnosti. V projektni
dokumentacijo morajo biti predvideni ukrepi povezani z širjenjem
požara na sosednje objekte, nosilnostjo konstrukcije ter
širjenjem požara po stavbah, evakuacijskimi potmi, sistemi za
javljanje in alarmiranje, napravami za gašenje in dostopom
gasilcev, potrebnimi odmiki od parcelnih mej in med objekti ter
potrebne protipožarne ločitve. Voda potrebna za gašenje požara v
stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Za
omejitev širjenja požara na sosednje stavbe se zagotavlja z
minimalni odmiki od parcelnih mej in s pravilno načrtovano
protipožarno ločitvijo med objekti vrstnih pozidav. Stavbe
morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na
voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in
izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen
umik. Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh
prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja
OLN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo
zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3
osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora
»slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije. |
|
|
|
VII. NAČRT PARCELACIJE |
|
|
20. člen |
|
|
(načrt parcelacije) |
|
|
Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po
Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.
Površine parcel smejo odstopati do 5%. |
|
|
Zemljišče sestavljajo parcele: |
|
|
– P1- s površino 750 m2, P2- s površino 790 m2, P3- s
površino 750 m2, P4- s površino 780 m2, P5- s površino 740 m2, P6- s
površino 790 m2, P7- s površino 780 m2, P8- s površino 720 m2, P9- s
površino 780 m2, P10- s površino 820 m2, P11- s površino 850 m2, P12- s
površino 820 m2, P13- s površino 820 m2, P14- s površino 770 m2, P15- s
površino 800 m2, P16- s površino 800 m2, P17- s površino 790 m2, P18- s
površino 780 m2, P19- s površino 800 m2, P20- s površino 800 m2, P21- s
površino 770 m2, P22- s površino 810 m2, P23- s površino 690 m2, P24- s
površino 660 m2, P25- s površino 790 m2, P26- s površino 880 m2, P27- s
površino 830 m2, P28- s površino 820 m2, P29- s površino 820 m2, P30- s
površino 810 m2, P31- s površino 800 m2, P32- s površino 790 m2, P33- s
površino 780 m2, P34- s površino 710 m2, P35- s površino 920 m2, P36- s
površino 940 m2, P37- s površino 1070 m2, |
|
|
Parcelacija je razvidna iz kartografskega dela občinskega
lokacijskega načrta – »NAČRT PARCELACIJE« (list št. 06). |
|
|
Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss-Krugerjevem
koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka. Zemljišče sestavljajo
parcele: P13- s površino 652,5m2, P14- s površino 607,5m2, P15- s
površino 604 m2, P16- s površino 577,5 m2, P17- s površino 576,5m2, P18-
s površino 557m2, P19- s površino 328m2, P19- s površino 328m2, P20- s
površino 310m2, P21- s površino 312m2, P22- s površino 316m2, P23- s
površino 523m2, P24- s površino 561m2, P25- s površino 562m2, P26- s
površino 598m2, P27- s površino 593m2, P28- s površino 668m2, P32- s
površino 340m2, P33- s površino 291m2, P34- s površino 289m2, P35- s
površino 351m2, P36- s površino 346m2, P37- s površino 282m2, P38- s
površino 344m2, P39- s površino 341m2, P40- s površino 275m2, P41- s
površino 275m2, P42- s površino 334m2, P43- s površino 330m2, P44- s
površino 268m2, P45- s površino 326m2, P46- s površino 321m2, P47- s
površino 262m2, P48- s površino 261 m2, P49- s površino 468m2, P50- s
površino 1.496 m2, P51- s površino 377m2, P52- s površino 441m2, P53- s
površino 124m2. Parcele se lahko preoblikujejo drugače vendar njihova
površina ne sme odstopati več kot 5% površine. Preoblikovanje mora biti
prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji. Parcelacija je
razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta – karta št. 07-
Načrt parcelacije s prikazom javnega dobra. |
|
|
21. člen |
|
|
(javno dobro) |
|
|
Javno dobro je javna pot 829 450 ob ureditvenih območjih
in obsega zemljišče parc. št. 1129/3, ter dele zemljišč parc. št. 529/3,
529/1, 529/6, 529/11, 529/12 vse v k.o. Hajdina. |
|
|
Javno dobro so novonastale ulice in obsegajo dele zemljišč
parc. št. 529/1, 529/2, 529/4, 529/6, 529/10, 529/13, 596/2, 596/1 vse v
k.o. Hajdina. |
|
|
Javno dobro je pločnik za pešce ob ureditvenem območju in
obsega zemljišče parc. št. 529/2 k.o. Hajdina. |
|
|
Ureditev javnega dobra je razvidna iz kartografskega dela
občinskega lokacijskega načrta – »NAČRT PRIKAZA JAVNEGA DOBRA« (list št.
02). |
|
|
Javno dobro predstavljajo novo nastale ulice s pripadajočimi pločniki,
koridorji za pešce in pasovi za komunalno infrastrukturo. Javno dobro na
območju S-P10-S8/2 obsega zemljišča s parc. št. del 529/44, del 529/48,
del 529/49, 529/50, del 529/52, del 529/58 in del 529/59 v skupni
velikosti 5.057,3 m2. Ureditev javnega dobra je razvidna iz
kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta – karta št. 07- Načrt
parcelacije s prikazom javnega dobra . |
|
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
IN DRUGI POGOJI ZA
IZVAJANJE OLN |
|
|
22. člen |
|
|
(etapnost gradnje) |
|
|
Načrtovana ureditev zunanjih in prometnih površin ter
ureditev pripadajoče komunalno energetske infrastrukture se izvede
etapno. Gradnja stanovanjskih in poslovno stanovanjskih hiš se izvaja
postopno. |
|
|
23. člen |
|
|
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
|
|
V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni
nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju. |
|
|
Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in
naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena
sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. |
|
|
24. člen |
|
|
(dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev) |
|
|
Kapacitete |
|
|
Število stanovanjskih parcel ne sme biti večje od 37. |
|
|
Tlorisni gabariti objekta |
|
|
Širina vseh objektov lahko odstopa do +2.0m v smeri od
garaže in dolžina do +4.0m v smeri od vhoda. |
|
|
Višinski gabariti objekta |
|
|
Odstopanja so lahko do ±0.50 m. |
|
|
Višinska regulacija terena |
|
|
Odstopanja so lahko do ±0.50 m. |
|
|
Komunalni vodi, objekti in naprave |
|
|
Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov,
objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in
racionalnejše izrabe prostora. |
|
|
(1) Odstopanja pri načrtovanju objektov: |
V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki
so prikazane v grafičnem delu: |
· gradbena
linija je črta, ki se ne sme presegati (razen z zunanjim
stopniščem, nadstreškom in napuščem max. 1m) in na katero morajo
biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so
le manjši odmiki delov fasad v notranjost; |
· gradbeno
mejo lahko zarisane tlorisne gabarite presegajo z balkoni,
vetrolovi, izzidki, nadstreški, napušči in zunanjimi stopnicami,
za zagotavljanje ureditve funkcionalnega tlorisa ter
izpolnjevanje pogojev toplotnih karakteristik stavb. Dovoljena
je izgradnja stavb manjših tlorisnih gabaritov; |
· odstopanje
od tlorisnih gabaritov je možno znotraj opredeljenih in grafično
prikazanih gradbenih linij in mej. |
· tlorisna
zasnova objektov v nizih E,F,G,H I se lahko poljubno spreminja
(kot na primer zamiki objektov, pozicije izzidkov, etažnost)
znotraj predpisanih regulacijskih elementov; |
· preseganje
višinskih gabaritov je možno za postavitev strojne opreme
(klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji,
sončne elektrarne, fotovoltaika…); |
· dovoljena
je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov. Vse stavbe so
lahko grajene brez kleti ali s kletjo. |
(2) Dopustna so odstopanja pri komunalnem, energetskem in
telekomunikacijskem urejanju, |
pod pogojem, da te spremembe oziroma nova postavitev ne
spreminjajo koncepta podrobnega načrta in da so za izvedbo
odstopanj pridobljena soglasja občine in nosilcev urejanja
prostora. |
(3) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje,
dostopov in vhodov skladno |
s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v
projektni dokumentacij |
|
|
|
IX. KONČNE DOLOČBE |
|
|
25. člen |
|
|
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega
lokacijskega načrta) |
|
|
Po izvedbi z občinskim lokacijskim načrtom predvidene
prostorske ureditve so dopustna investicijsko vzdrževalna dela na
obstoječih objektih in napravah. |
|
|
26. člen |
|
|
(vpogled v občinski
lokacijski načrt) |
|
|
Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled pri: |
|
|
– Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45. |
|
|
– Skupna občinska uprava, Mestna občina Ptuj, Mestni trg
1. |
|
|
27. člen |
|
|
(uveljavitev) |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 350-03-2/2006 |
|
|
Hajdina, dne 29. maja 2006 |
|
|
Župan
Občine Hajdina
Radoslav Simonič l.r. |
|
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območji urejanja
P10-S8/2 in P10-S8/3 Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
46/2019) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
22. člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|