Na podlagi
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09) in 18. člena
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni
list RS, št. 33/07) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 21. seji dne
26. 10. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu Avtobusni terminal v Kranju |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(podlaga
in predmet odloka) |
S tem
odlokom se na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju sprejme
občinski podrobni prostorski načrt Avtobusni terminal v Kranju (v
nadaljevanju: OPPN). |
|
2. člen |
(predmet
OPPN) |
(1) Predmet izdelave OPPN so predvsem gradnja avtobusnega terminala z
garažno hišo, gradnja objekta Severna vrata, ureditve in gradnje znotraj
zdravstvenega kareja ter prometne ureditve. Gradi se nova cestna
povezava med Levstikovo in Nazorjevo ulico. Od vseh umestitvah objektov
in posegih v prometne koridorje se prednostno rešuje varnost
ranljivejših uporabnikov, predvsem pešcev in kolesarjev. |
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN so: |
– gradnja
avtobusnega terminala za medkrajevni promet (14 peronov) in mestni
promet (4 peroni) severno od Kidričeve ulice. Umesti se centralna mestna
kolesarnica. Obstoječi objekti, vključno s stanovanjskim objektom in
toplarno, se rušijo; |
– gradnje
garažne hiše pod avtobusnim terminalom; |
– rekonstrukcija Kidričeve ceste med križiščem z Bleiweisovo do vključno
krožišča, ki zajema tudi krake do šole in avtobusnega terminala; |
– gradnja
javnega podhoda pod izvozom iz krožišča do avtobusnega terminala; |
– gradnja
objekta Severna vrata na severnem vogalu med Bleiweisovo in Kidričevo
ulico s podzemno garažno hišo; |
– gradnja
novega cestnega priključka na Bleiweisovo (za objekt Severna vrata); |
– gradnja
nadstreška porodnišnice in razširitev objekta BGPK, ureditev uvoza v
porodnišnico; |
– gradnja
internega podhoda pod Kidričevo ulico, ki povezuje objekt Severna vrata
in objekt BGPK; |
– gradnja
objekta babiške hiše; |
– gradnja
nadstreška urgence in ureditev dovoza do urgence; |
– gradnja
nadstreška pri objektu zobozdravstva; |
– rušitev
objekta na Gosposvetski ulici 9 in gradnja parkirišča ali parkirne hiše
za potrebe obiskovalcev; |
– gradnja
novega objekta s podzemno garažno hišo na vogalu ob križišču med
Levstikovo in Gosposvetsko ulico; obstoječi objekt reševalne postaje se
ruši, obstoječa TP se premesti; |
– gradnja
nove prometne povezave med Levstikovo in Nazorjevo ulico, pri čemer se
odstranijo trije pomožni objekti; |
– ureditev
dodatnih parkirišč ob objektu ZZV; |
– ureditev
peščevih in kolesarskih poti ob Kidričevi, Bleiweisovi, Gosposvetski in
novi cestni povezavi; |
– ureditev
zelenih in utrjenih površin v zdravstvenem kareju; |
– gradnja
infrastrukturnih vodov in naprav. |
|
3. člen |
(sestavni
deli OPPN) |
(1) OPPN
vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge. |
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje: |
– splošne
določbe, |
– območje
OPPN, |
– opis
prostorskih ureditev, |
– rešitve
načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje
in gradnjo, |
– zasnovo
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– rešitve
in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne
dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, |
– rešitve
in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom, |
– načrt
parcelacije, |
– etapnost
izvedbe prostorskih ureditev ter drugi posegi in zahteve za izvajanje
OPPN, |
– velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev, |
– prehodne
in končne določbe. |
(3) Grafični del OPPN obsega: |
– List 1:
Prikaz lege občinskega podrobnega načrta na digitalnem orto-foto
posnetku; merilo 1:2500; |
– List 2:
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim
stanjem, gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; merilo
1:1000; |
– List 3:
Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – ureditvena situacija;
merilo 1:1000; |
– List 4:
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; merilo 1:1000; |
– List 5:
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev, potrebnih za
varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave, obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
merilo 1:1000; |
– List 6:
Načrt parcelacije s prikazom javnih površin; merilo 1:1000. |
(4) Priloge OPPN so: |
– Sklep o
začetku priprave OPPN za območje Avtobusni terminal v Kranju; |
– Izsek iz
izvedbenega dela OPN; |
– Prikaz
stanja prostora; |
– Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta: |
– Celovita
prostorska ureditev območja zdravstvenega doma v Kranju (idejna
zasnova), december 2012, Tria studio d.o.o., |
– Elaborat
– prometna študija, št. proj. PR230-STU-P, Naklo, oktober 2014, Provia
d.o.o., |
– Načrt
gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti, načrt ceste, IDZ za
rekonstrukcijo ceste, št. proj. PR230- IDZ_CE, Kranj, oktober 2014,
Provia d.o.o., |
– Elaborat
študije hrupa – novelacija, št. proj. PR232- STU-H_NOV, Naklo, november
2014, Provia d.o.o., |
– Načrt
električnih inštalacij in električne opreme, št. proj. 1029, 6401/13,
Elektro Gorenjska d.d.; |
– Prejete
smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora; |
– Odločba
MKO, da je v postopku priprave in sprejemanja OPPN za območje treba
izvesti celovito presojo vplivov na okolje, okoljsko poročilo in mnenje
o ustreznosti; |
– Okoljsko
poročilo za OPPN Avtobusni terminal v Kranju, Domžale, september 2015,
Ipsum d.o.o.; |
– Mnenje
MOP o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila za OPPN »Avtobusni
terminal« v Mestni občini Kranj; |
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta; |
– Izjava
odgovornega prostorskega načrtovalca. |
|
II. OBMOČJE OPPN |
|
4. člen |
(obseg
območja) |
(1) Območje OPPN obsega del širšega centra Kranja, in sicer območje med
Bleiweisovo cesto na vzhodu, Gosposvetsko ulico na zahodu, pri čemer je
zajet tudi objekt na Gosposvetski ulici 9 zahodno od Gosposvetske ulice
s pripadajočim zemljiščem, na jugu se območje konča s predvideno cestno
povezavo med Nazorjevo in Levstikovo ulico, na severu pa sega čez
Kidričevo ulico in zajame območje do kompleksa Osnovne šole dr. Franceta
Prešerna. |
(2) Območje obsega enote urejanja prostora iz OPN, in sicer KR Z 4 (z
namensko rabo CU), KR J 21 (z namensko rabo CDz) in del KR J 37 (z
namensko rabo površine cest). |
(3) Sestavni del OPPN so tudi zemljišča izven območja, ki so potrebna za
neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest, izvedbo
komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture,
potrebnih za komunalno opremljanje območja in ureditve na mejnih
območjih OPPN. |
(4) Ureditveno območje OPPN meri 4,1 ha in je natančno določeno v
grafičnem delu OPPN. |
(5) Meja
OPPN lahko odstopa od meje enote urejanja prostora, določene v OPN,
zaradi natančnejšega merila načrtovanja, ki upošteva geodetske podlage. |
|
5. člen |
(urejevalne enote) |
(1) Območje OPPN je razdeljeno na urejevalne enote, kot sledi: |
– Ue1:
območje cest, |
– Ue2:
območje avtobusni terminal, |
– Ue3:
območje Severna vrata, |
– Ue4:
območje urgenca, |
– Ue5:
območje porodnišnica, |
– Ue6:
območje novega objekta A, |
– Ue7:
območje ZZV, |
– Ue8:
območje novo parkirišče. |
(2) Urejevalne enote so natančno locirane in prikazane v grafičnem delu
OPPN na listu številka 2. |
|
III. OPIS
PROSTORSKIH UREDITEV |
|
6. člen |
(funkcija
območja) |
(1) Območje severno od Kidričeve ceste (KR Z 4) je območje centralnih
dejavnosti, namenjeno predvsem umestitvi novega avtobusnega terminala za
medkrajevni in mestni promet s spremljajočimi programi, ki služijo tej
dejavnosti ter umestitvi objekta Severna vrata, kamor se umešča
zdravstvene, poslovne in trgovske dejavnosti. V objektu Severna vrata se
lahko na do 1/3 uporabne površine umešča stanovanja. |
(2) Območje južno od Kidričeve ceste (KR J 21) je namenjeno razvoju
obstoječe zdravstvene in bolnišnične dejavnosti s spremljajočimi
programi, ki služijo tej dejavnosti. Na območje Ue6 se lahko umešča tudi
dejavnost bivanja, vendar le za namen oskrbovanih stanovanj. |
(3) Območje Kidričeve ceste (del KR J 37) ostaja namenjeno prometu. |
|
7. člen |
(vplivi in
povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
(1) Z
ureditvami novih parkirnih površin v garažni hiši pod avtobusnim
terminalom, namenjenih vsem potencialnim uporabnikom, se vzpostavi
možnost bistvene izboljšave stanja mirujočega prometa ne le znotraj
OPPN, temveč na širšem območju mesta. |
(2) Z
ureditvami centralne kolesarnice ter kolesarskih in peš površin se
spodbuja trajnostne oblike gibanja, zmanjšuje uporabo avtomobila in
posledično zmanjšuje vpliv motornih vozil na okolico (zrak, hrup) na
širšem območju. Izboljšuje se prometna varnost pešcev in kolesarjev,
predvsem osnovnošolcev, tudi izven območja OPPN. |
(3) Gradnje, predvidene z OPPN, vplivajo na obremenitev cestne mreže
tudi izven območja OPPN. Prometna študija je kapacitetno in iz vidika
varnosti preverila cestno mrežo in predlagala posamezne ukrepe tudi
izven območja akta (semaforizacije, ureditve križišč, usmerjanje prometa
in podobno), ki omogočajo celovito reševanje širšega območja obravnave. |
(4) Z
vzpostavitvijo avtobusnega terminala se degradirano območje toplarne
sanira, s čimer se sanira tudi vizualna degradacija neposredne bližine
Osnovne šole dr. Franceta Prešerna. |
(5) Z
vzpostavitvijo avtobusnega terminala se poveča možnost obremenitve
Osnovne šole dr. Franceta Prešerna s hrupom, zaradi česar se na mejo
območja OPPN s šolo umešča protihrupna ograja. |
(6) Območji urejevalnih enot Ue2 in Ue3 se načrtujeta v vplivnem območju
in deloma na samem območju enote stavbne dediščine Kranj – Osnovna šola
Franceta Prešerna (EŠD 18825). Med objektom osnovne šole ter severno
mejo avtobusnega terminala je potrebno zasnovati parkovno cezuro,
zasajeno tudi z drevesno vegetacijo. Parkovna ureditev naj izboljša
stanje zelenice tako iz oblikovnega kot funkcionalnega vidika. |
|
8. člen |
(posegi
izven OPPN) |
Posegi
izven območja OPPN so dovoljeni za potrebe izgradnje, prestavitve,
rekonstrukcije in rušitve gospodarske javne infrastrukture, za potrebe
priključevanja objektov, ki so znotraj območja urejanja OPPN, za
ureditev prometnih in interventnih poti ter za ureditev zelenih površin.
Posegi so dovoljeni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture in
so prikazani v grafičnem delu OPPN. |
|
9. člen |
(razmestitev javnih in drugih skupnih površin) |
(1) Javne
površine v območju OPPN so površine javnih cest in interventnih površin. |
(2) Razmejitev javnih in drugih skupnih površin je prikazana v grafičnem
delu OPPN na listu številka 6. |
|
10. člen |
(vrste
objektov) |
(1) V
skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v ureditvenem
območju OPPN dovoljena gradnja sledečih zahtevnih in manj zahtevnih
objektov: |
– 11301 –
stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji; |
– 1220 –
poslovne in upravne stavbe; |
– 12301 –
trgovske stavbe – samo lekarne in prodajalne očal; |
– 124 –
stavbe za promet, vendar ne stavbe za izvajanje telekomunikacij; |
– 1263 –
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, vendar ne stavbe
za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje,
jasli, vrtci, osnovne šole, gimnazije in podobno; |
– 1264 –
stavbe za zdravstveno oskrbo; |
– 1274 –
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – samo nadstrešnice za potnike na
avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno,
zaklonišča; |
– 21110 –
samo regionalne ceste s pripadajočimi ureditvami; |
– 21120 –
lokalne ceste, javne poti in nekategorizirane ceste s pripadajočimi
ureditvami; |
– 214 –
mostovi, viadukti, predori in podhodi; |
– 22 –
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; |
– 2302 –
elektrarne in drugi energetski objekti – le sončna elektrarna na strehah
objektov, kotlovnice; |
– 24122 –
drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas –
samo otroška in druga javna igrišča ter javni vrtovi, parki, trgi, ki
niso sestavni del javne ceste, zelenice, in druge urejene zelene
površine; |
– 24205 –
drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje – samo
ograje, podporni zidovi, škarpe; |
– oziroma
drugih potrebnih objektov, če se za to pokaže potreba in se jih da
umestiti na območja predvidena za gradnjo pod drugimi pogoji tega
odloka. Takšni objekti ne smejo imeti večjega vpliva na okolje, kot
objekti, ki so v območju že dovoljeni. |
(2) Dovoljene so še: |
– gradnje
nezahtevnih in enostavnih objektov, in sicer vseh nezahtevnih in
enostavnih objektov, ki služijo obstoječim dejavnostim, razen objektov
za oglaševanje, sosedskih ograj, majhnih stavb in majhnih stavb kot
dopolnitev obstoječe zazidave. Od slednjih so dovoljeni le nadstreški,
vetrolovi, ute, senčnice, nadzidave in dozidave obstoječih objektov; |
– rekonstrukcije objektov; |
– odstranitve objektov. |
|
IV. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN TER POGOJI IN USMERITVE ZA
PROJEKTIRANJE IN GRADNJO |
|
11. člen |
(oblikovanje območja) |
(1) Pri
oblikovanju območja je potrebno upoštevati regulacijske linije, določene
v grafičnem delu. |
(2) Zunanje površine je potrebno oblikovati skladno namenu, brez
grajenih ovir. Potrebno je oblikovati robove ureditvenega območja OPPN s
priključki na obstoječe omrežje javnih cest in priključki na obstoječe
peščeve in kolesarske površine oziroma poti. Območje se oblikuje tudi z
urejanjem parkirnih površin, zelenih površin, tlakovanih površin in
umestitvijo urbane opreme. |
|
12. člen |
(skupni
pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
Merila in
pogoji za načrtovanje objektov: |
(1) Obstoječe parcelno stanje je prikazano v grafičnem delu OPPN na
listu številka 2. |
(2) Parcele za gradnjo so prikazane v grafičnem delu OPPN na listu
številka 6. |
(3) Lega
objektov na parcelah namenjenih gradnji je določena z regulacijskimi
črtami v državnem koordinatnem sistemu in prikazana v grafičnem delu
OPPN na listu številka 3. |
(4) Gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane
stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Gradbena meja v
pritličju (GMp) je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe v
pritličju ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Gradbena meja v
nadstropju (GMn) je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe
ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo v etažah nad pritličjem.
Gradnja stavb je možna znotraj v grafičnem delu OPPN prikazanih
gradbenih meja. |
(5) Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom
(fasado) postavljene stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
Gradbena linija v pritličju (GLp) je črta, na katero mora biti z enim
robom postavljeno pritličje stavbe. |
(6) Velikost novih stavb je lahko določena z največjim dovoljenim
faktorjem zazidanosti. Največji dovoljeni faktor zazidanosti (FZ) je
izračunan kot količnik med zazidano površino (navpična projekcija
zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče) in celotno površino urejevalne
enote, ki hkrati predstavlja parcelo, namenjeno gradnji. |
(7) Za vse
novozgrajene stavbe je določena etažnost. |
(8) Število kletnih etaž ni določeno. Pri izvedbi kletnih etaž morajo
biti upoštevani naslednji pogoji: |
– podkletitev objektov je možna ob predhodnih geološko geotehničnih
raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja. Pri tem se upoštevajo ukrepi za zavarovanje sosednjih že
zgrajenih objektov in obstoječih objektov gospodarske javne
infrastrukture; |
– preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo; |
– morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati v
kanalizacijo urejevalne enote. |
(9) Kota
pritličja je maksimalno 0,3 m nad koto urejenega terena. |
Usmeritve
in pogoji za parkiranje in manipulativne površine: |
(1) Pri
določanju minimalnega števila parkirnih mest je potrebno upoštevati
določila Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Kranj. |
(2) Parkirno mesto mora biti najmanj dimenzij 2,5 x 5,0 m v primeru
parkiranja pravokotno na os vozišča oziroma dimenzij 2,0 x 6 m, z
varovalnim pasom 0,5 m, v primeru vzdolžnega parkiranja. Dovozi do
parkirnih mest morajo biti zasnovani kot dvosmerno vozišče širine 6,0 m
oziroma enosmerno vozišče v širini najmanj 4,0 m. |
(3) Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja na
območju vseh urejevalnih enot. |
(4) Parkirne in manipulativne površine morajo biti izvedene nepropustno,
obrobljene z dvignjenimi robniki in opremljene z napravami za zaščito
podtalnice pred pronicanjem škodljivih snovi – kot na primer lovilci
olj, katerih velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje mora biti
skladna s standardom SIST EN 858-2. |
(5) Nova
parkirišča v parterju naj se osenčijo z drevjem, in sicer 1 drevo na 4
PM. Zemljišče pod krošnjo dreves naj bo travnato ali peščeno oziroma
tlakovano z mrežastimi tlakovci in ne polno tlakovano. |
Usmeritve
za ureditev okolice objektov: |
(1) Pri
urejanju okolice stavbe na parceli, namenjeni gradnji, veljajo naslednji
pogoji: |
– višina
urejenega terena ob načrtovanem objektu mora biti prilagojena najbližjim
sosednjim zemljiščem; |
– morebitne manjše nivojske razlike se uredijo s primernimi višinskimi
premostitvami (klančinami, zidci, škarpami ipd.), ki pa ne smejo
predstavljati grajene ovire v sistemu peš in kolesarskih površin; |
– vse
pohodne površine, vključno z ureditvami za premagovanje višinskih
razlik, morajo biti urejene tako, da omogočajo gibanje gibalno oviranim
osebam ter slepim in slabovidnim; |
– ureditve
okolice objektov v posamezni urejevalni enoti naj bodo oblikovno
skladne; |
– ograjevanje parcel objektov ni dovoljeno. |
(2) Na
območju se ohranja in na novo ureja parkovne površine. Uredi se
razsvetljava parkovnih površin. Urbana oprema območij Ue4, Ue5, Ue6, Ue7
in Ue8 mora biti enotna. |
(3) Ohranja se čim več obstoječih dreves. Pri načrtovanju novih
zasaditev v sklopu zunanjih ureditev je potrebno izbrati avtohtone
drevesne in grmovne vrste. |
(4) Površine za pešce so lahko peščene, tlakovane ali v asfaltni
izvedbi. |
Odmiki |
(1) Za
odmike, ki niso grafično določeni velja, da je minimalni odmik stavb od
parcelne meje sosednjih zemljišč 4 m, odmik podzemnih delov stavb, ki so
v celoti vkopane, pa najmanj 2 m. Gradbeno inženirske objekte, ki so del
omrežij gospodarske javne infrastrukture se lahko gradi do parcelne
meje. |
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti, če gre za stavbe,
oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 1,5 m ter znotraj gradbene
meje. Če enostavni ali nezahtevni objekt ni stavba, mora biti od
parcelne meje oddaljen najmanj 0,5 m. Priključki na objekte GJI in
daljinskega ogrevanja, pomožne komunalne objekte, škarpe in podporne
zidove se lahko gradi do parcelne meje. |
(3) Za
rekonstrukcijo legalno zgrajenih objektov, ki ohranjajo enake gabarite,
ni potrebno pridobiti soglasja sosedov, čeprav je odmik od parcelne meje
manjši od 4 m. |
(4) Če so
odmiki od meja sosednjih gradbenih parcel manjši od odmikov, določenih v
prvem in drugem odstavku tega člena, je treba v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje
lastnikov sosednjih zemljišč. |
|
13. člen |
(pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue1) |
(1) Urejevalna enota Ue1 se deli na štiri podenote: Ue1/1, Ue1/2, Ue1/3
in Ue1/4. Predstavlja površine cest in služi javnemu prometu. |
(2) Urejevalna podenota Ue1/1 je območje Gosposvetske ulice. |
(3) Urejevalna podenota Ue1/2 je območje nove javne ceste, ki povezuje
Levstikovo ulico in Nazorjevo cesto. |
(4) Urejevalna podenota Ue1/3 je območje dela hodnika za pešce ob
Bleiweisovi in Kidričevi ulici. |
(5) Urejevalna enota Ue1/4 je območje Kidričeve ceste od križišča z
Bleiweisovo do vključno predvidenega krožišča ob osnovni šoli. Cesta se
rekonstruira skladno z idejno zasnovo za rekonstrukcijo ceste, št. proj.
PR230-IDZ-CE, Kranj, oktober 2014, dopolnjeno po recenziji, oktober
2016, projektant Provia d.o.o. |
|
14. člen |
(pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue2) |
(1) Urejevalna enota Ue2 je namenjena gradnji avtobusnega terminala,
nanj vezanih storitev, podzemni garažni hiši ter potrebni gospodarski
infrastrukturi. |
(2) Odstranijo se obstoječi objekti. |
(3) Objekt
avtobusnega terminala je zasnovan tako, da se peroni umeščajo po obodu
območja, na sredini pa ustvarjajo centralno prometno površino (zaliv) za
manipulacijo avtobusov. Peroni so kriti s strešno konstrukcijo. Na
jugovzhodni strani območja je objekt terminala ter peš dostop do garažne
hiše. Pod strešno konstrukcijo se lahko umeščajo manjši objekti, ki pa
morajo biti enotno oblikovani. Umesti se tudi centralna mestna
kolesarnica, ki mora zagotavljati parkirna mesta za minimalno 20 %
dnevnih potnikov. |
(4) Pod
avtobusnim terminalom je potrebno zgraditi garažno hišo z minimalno 2
etažama, namenjenima potrebam zdravstvenega kareja ter širšega območja
mesta. V garažni hiši se ob tem lahko dodatno zagotavlja tudi parkirna
mesta za potrebe objekta Severna vrata. Etaža mora zagotavljati
minimalno 170 parkirnih mest. |
(5) Vzdolž
celotnega severnega roba terminala je potrebno postaviti netransparentno
protihrupno ograjo. |
(6) Do
pričetka izvajanja del na območju je dovoljena sedanja raba prostora. |
(7) Na
območju ob krožišču naj se ne umešča klopi. |
(8) Podhod
pod uvozom na avtobusni terminal naj bo udoben in pregleden. Omogoča naj
uporabo gibalno oviranim osebam. |
(9) Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue2 so
prikazani tudi v grafičnem delu OPPN, list številka 3. |
|
15. člen |
(pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue3) |
(1) Urejevalna enota Ue3 je namenjena gradnji novega objekta, prometnih
površin ter druge gospodarske infrastrukture. |
(2) Objekt
sestavljajo trije stolpiči. Maksimalna višina stolpa ob križišču
Bleiweisove in Kidričeve ceste je P+8, ostalih dveh pa P+6. Minimalna
višina stolpa ob križišču Bleiweisove in Kidričeve ceste je P+6, ostalih
dveh pa P+4. |
(3) FZ ≤
0,50. |
(4) Ob
Bleiweisovi določa umestitev objekta gradbena linija, ob Kidričevi pa v
pritličju gradbena linija, v nadstropjih pa gradbena meja. Fasada
stolpiča ob križišču Kidričeve in Bleiweisove se mora v pritličju od
Kidričeve odmikati proti notranjosti, da ustvari udobnejše površine za
pešce in kolesarje. |
(5) Objekt
ima lastno podzemno parkirno hišo z uvozom iz Bleiweisove. Parkirna
mesta za potrebe objekta se lahko zagotavljajo tudi v garažni hiši pod
avtobusnim terminalom. |
(6) V
podzemnih etažah objekta je zagotovljena povezava z zdravstvenim karejem
(objekti v Ue5). |
(7) Vsi
trije stolpiči morajo biti oblikovani po enotnih oblikovalskih
izhodiščih, določenih z enim idejnim projektom. |
(8) Vzdolž
fasade proti Bleiweisovi cesti naj se umesti drevored. |
(9) Do
pričetka izvajanja del na območju je dovoljena sedanja raba prostora. |
(10) Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti
Ue3 so prikazani tudi v grafičnem delu OPPN, list številka 3. |
|
16. člen |
(pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue4) |
(1) V
urejevalni enoti Ue4 se načrtuje gradnja nadstreška nad vhodom na
urgenco (objekt ZD Kranj), ureditev manipulativnega prostora na vstopu v
urgenco (objekt ZD Kranj), gradnja nadstreška nad vhodom v objekt
zobozdravstva, ureditev parternih površin in gradnja gospodarske
infrastrukture območja. |
(2) Obstoječe zelene površine se ohranja in uredi. Mimo objekta
zobozdravstva se vzpostavi peš povezava na Gosposvetsko ulico. |
(3) Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue4 so
prikazani tudi v grafičnem delu OPPN, list številka 3. |
|
17. člen |
(pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue5) |
(1) V
urejevalni enoti Ue5 se načrtuje povečanje objekta BGPK, gradnja
nadstreška nad vhodom vanj in gradnja babiške hiše. |
(2) Obstoječi vhodni sklop objekta BGPK se v smereh obstoječih stranic
objekta podaljša proti severu. Nad novim internim krožiščem se predvidi
nov nadstrešek, ki omogoča udoben prehod v bolnišnico. Na novo se zgradi
tudi objekt Babiške hiše, in sicer južno od obstoječega objekta BGPK, na
katerega se navezuje z ogrevano povezavo. |
(3) Objekt
BGPK (prizidek) ima etažnost P+3, babiška hiša pa P+1. |
(4) Celoten parter se uredi v smislu lažje dostopnosti za uporabnike
prostora in mimoidoče pešce. Ob vhodu v objekt BGPK iz smeri Kidričeve
in ob vhodu iz smeri Bleiweisove se vzpostavita manjša trga. Uredi se
širši in udobnejši dostop do novega objekta in nova pešpot med babiško
hišo in parkiriščem ZZV. Utrjene peščeve površine se celovito uredijo
ter opremijo z urbano opremo, sanira se zeleni fond na območju. Zelene
in parkovne površine se skladno z možnostmi uredijo med stavbami in ob
Bleiweisovi ulici. |
(5) Predvidi se nov uvoz z internim krožiščem in začasnimi parkirnimi
mesti, ki omogočajo dovoz pacientk. Pri vhodu v objekt BGPK se zagotovi
manjše število PM (največ 8 PM) za začasno parkiranje za dovoz porodnic. |
(6) Objekt
je podkleten. Predvidena je podzemna povezava z objektom Severna vrata. |
(7) Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue5 so
prikazani tudi v grafičnem delu OPPN, list številka 3. |
|
18. člen |
(pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue6) |
(1) Urejevalna enota Ue6 je namenjena gradnji objekta A s podzemno
garažno hišo, pripadajočimi utrjenimi, zelenimi in prometnimi površinami
ter drugo gospodarsko infrastrukturo. |
(2) Odstranijo se obstoječi objekti. |
(3) Novi
objekt A na novo nastalem križišču predstavlja stavbno strukturo, ki
označuje in zaključuje južni del območja. Objekt ima maksimalno štiri
(P+3) in minimalno tri (P+2) nadzemne etaže. |
(4) FZ ≤
0,4. |
(5) Umestitev objekta določajo gradbene meje, pri čemer je ob novi
povezovalni cesti gradbena meja v pritličju zamaknjena v notranjost.
Objekt naj bo zasnovan tako, da se južno in severno od objekta
oblikujeta manjša trga, namenjena pešcem. Fasada objekta naj se s tem
namenom v pritličju odmika od gradbene meje ob novi povezovalni cesti.
Gradbena linija vzdolž nove povezovalne ceste predstavlja gradbeni
linijo v nadstropju. |
(6) Pod
objektom ZGS je predvidena parkirna hiša, ki mora zadostiti potrebam
zgrajenega objeta. Dostop do podzemne parkirne hiše je iz Gosposvetske
ulice, sam uvoz vanjo pa znotraj parcele objekta. Parkiranje na parterju
ni dovoljeno. |
(7) Do
pričetka izvajanja del na območju je dovoljena sedanja raba prostora. |
(8) Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue6 so
prikazani tudi v grafičnem delu OPPN, list številka 3. |
|
19. člen |
(pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue7) |
(1) V
urejevalni enoti Ue7 se predvidi gradnja parkirišča in urejanje javnih
utrjenih in zelenih površin. |
(2) Za
potrebe objekta ZZV se ohrani 30 obstoječih PM na severu objekta ter
vzpostavi največ 13 novih PM na njegovi južni strani. Nova parkirna
mesta so dostopna z južne strani iz nove prometne povezave med Nazorjevo
in Levstikovo ulico, stara pa kot do sedaj z Gosposvetske mimo objekta
za zobozdravstvo. |
(3) Na
južnem območju enote in na pasu proti Bleiweisovi se vzpostavi
kvalitetna zelena površina – javno dostopen park. |
(4) Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue7 so
prikazani tudi v grafičnem delu OPPN, list številka 3. |
|
20. člen |
(pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue8) |
(1) Urejevalna enota Ue8 je namenjena gradnji parkirišča. Obstoječi
objekt se odstrani. |
(2) Parkirišča morajo biti zasenčena z drevesi. Med parkiriščem in
sosednjimi stanovanjskimi objekti se vzpostavi zelena cezura (drevesna
zasaditev). |
(3) Namesto parkiranja v parterju je dovoljena tudi gradnja parkirne
hiše z do dvema etažama (P+1). |
(4) Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue8 so
prikazani tudi v grafičnem delu OPPN, list številka 3. |
|
21. člen |
(skupna
določila glede gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1) Nezahtevni in enostavni objekti s svojo postavitvijo ne smejo
ovirati poti pešcev in kolesarjev. |
(2) Oblikovni elementi nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti
načrtovani skladno osnovnemu objektu. |
|
V. ZASNOVO
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
22. člen |
(splošna
določila glede gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Potek
obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske javne
infrastrukture je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu številka 4. |
(2) Zahtevne in manj zahtevne objekte je potrebno priključiti na
komunalno opremo, ki zagotavlja minimalno komunalno oskrbo. |
(3) Enostavni in nezahtevni objekti ne smejo imeti samostojnih
priključkov na objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture. |
(4) Za vse
posege v gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno pridobiti soglasja
pristojnih upravljavcev. |
(5) Pri
projektiranju in gradnji gospodarske javne infrastrukture je potrebno
upoštevati področne pravne akte. |
|
23. člen |
(ceste) |
(1) Za
potrebe prometnega priključevanja in prometnih ureditev na območju OPPN
se zgradi nova javna cesta, ki povezuje Levstikovo in Nazorjevo ulico, z
manjšim odmikom od urgence se uredi Gosposvetska ulica, zgradi se
krožišče na Kidričevi cesti in uvoz na avtobusni terminal iz krožišča,
zgradita se dva podhoda (pod uvozom na avtobusni terminal in kot interna
povezava med objektom BGPK in objektom severna vrata), uredijo peš in
kolesarske površine ter uredijo obstoječi ali gradijo novi cestni
priključki na Kidričevo, Gosposvetsko, Bleiweisovo in novo cesto. |
(2) Avtobusni terminal se napaja s petim krakom iz krožišča na Kidričevi
cesti. Pod tem krakom je narejen podhod, ki omogoča varno pot do šole. |
(3) Potek
Gosposvetske ulice se minimalno prilagodi dostopu do urgence, tako da
omogoči varen dostop in oskrbo reševalnih vozil. Semaforizira se
križišče Gosposvetske s Kidričevo. Na novo se zgradi križišče z novo
cestno povezavo med Levstikovo in Nazorjevo. Gosposvetska ima
obojestranske peš hodnike. Kolesar se vodi po vozišču. |
(4) Nova
javna cesta med Levstikovo cesto in Nazorjevo cesto je dvosmerna z
voznima pasovoma 2 x 3,0 m in pasom za leve zavijalce za vključevanje na
Bleiweisovo ulico ter obojestransko površino za pešce in kolesarje v
širini 2,50 m. |
(5) Kidričeva ulica je v akt povzeta po predhodno izdelanih dokumentih
(projektna dokumentacija št. PR230-IDZ-CE, Kranj, oktober 2014,
projektant Provia d.o.o). Bistvene ureditve na Kidričevi predstavljajo
predvsem gradnjo krožišča in uvoza do avtobusnega terminala s podhodom
za pešce, ureditev prečkanja pešcev na križišču z Gosposvetsko s
postavitvijo semaforiziranega križišča in dimenzioniranje križišča
Bleiweisove in Kidričeve ulice. Načrtovani so tudi obojestranski peš
hodniki in kolesarske steze, avtobusno postajališče mestnega prometa
pred zdravstvenim domom ter postajališča za taksi. |
(6) Pod
Kidričevo cesto se načrtuje interno povezavo objekta Severna vrata in
BGPK oziroma zdravstvenega doma. |
(7) Ob
Bleiweisovi ulici se zgradi obojestranske peš hodnike in kolesarske
steze. |
|
24. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Na
obravnavanem območju sta dve transformatorski postaji, TP 0133
Zdravstveni dom Kranj in TP 0582 Medicinski center ter štirje srednje
napetostni (SN) in šest nizko napetostnih (NN) kablovodov. |
(2) Trase
obstoječega NN omrežja se prestavijo tako, da so usklajene z ostalimi
komunalnimi vodi in predvideno kanalizacijo. |
(3) Novi
in obstoječi uporabniki v severnem delu obravnavanega območja se bodo
napajali iz obstoječe TP 0133 Zdravstveni dom. Za potrebe napajanja
novih uporabnikov iz TP 0133 Zdravstveni dom je potrebno zgraditi nove
NN kablovode v ustrezni kabelski kanalizaciji, SN omrežje pa ostaja
enako. Povečave moči se omogoči po potrebi. |
(4) V
južnem delu obravnavanega območja je obstoječa TP 0582 Medicinski
center, katero bo potrebno prestaviti na novo lokacijo ob
Zobozdravstveni ambulanti v Ue4 ter nanjo priključiti in zato podaljšati
obstoječe SN kablovode K1355 in K1377. Kolikor bo potrebno, se poveča
moč transformatorske postaje iz 630 kVA na 1000 kVA. Nova postaja naj bo
zato izvedbe SAVA-2G, ki omogoča namestitev 1000 kVA transformatorja.
Vsi obstoječi NN vodi se prestavijo (podaljšajo) iz TP medicinski center
v TP Medicinski center nadomestna, za nove objekte znotraj območja pa se
predvidijo nove trase. Nova lokacija TP mora imeti stalen dostop iz
javnih površin. Zaradi prestavitve TP in priključevanja novih
uporabnikov bo potrebno zgraditi nove NN kablovode. Vse
elektroenergetske povezave se morajo graditi v ustrezni kabelski
kanalizaciji. |
(5) V
telesu Gosposvetske ulice se zgradi kabelsko kanalizacijo za nove
kablovode, s katerimi se nadomesti obstoječe. |
(6) Na
celotnem območju so dovoljene gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in
odstranitve elektroenergetske infrastrukture v javni rabi. V primeru
gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je
investitor dolžan pred pričetkom gradnje naročiti zakoličbo
elektroenergetskih vodov ter izdelati projektno dokumentacijo za
prestavitev oziroma zaščito obstoječih naprav. Vsa morebitna dela v
zvezi s prestavitvijo oziroma zaščito naprav lahko opravi le upravljavec
distribucijskega omrežja. Pri vseh gradbenih delih v bližini
elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani
pooblaščene organizacije. |
(7) Za
potrebe novih ureditev na območju OPPN se lahko dogradi
elektroenergetsko omrežje kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na
listu 4. |
|
25. člen |
(plinovodno omrežje) |
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN predstavljata plinovodno omrežje
dva plinovoda. Prvi poteka od osnovne šole vzporedno (zahodno) od
Bleiweisove ceste po jeklenih ceveh, tlačni razred 3 bare in napaja
toplotno postajo ob objektu Zavarovalnice Triglav. Na ta plinovod so
priključeni vsi objekti zdravstva. Drugi poteka od osnovne šole proti
Gosposvetski cesti v ceveh PE, tlačnega razreda 100 mili barov. Iz tega
plinovoda so napajani bloki ob Gosposvetski cesti. |
(2) Plinovodno omrežje, ki poteka preko avtobusnega terminala, bo
potrebno prestaviti iz območja gradnje. Oba plinovoda se na območju
Bleiweisove ceste prestavi v cesto, in sicer vzporedno z novim krožnim
hidrantnim vodovodom. Južno od Kidričeve ceste se 3,0 barski plinovod v
jekleni izvedbi priključi na obstoječ plinovod, 0,1 barski v
polietilenski izvedbi pa se nadaljuje vzporedno z vodovodom po Kidričevi
cesti do križišča z Gosposvetsko cesto. Cevi so v polietilenski izvedbi. |
(3) Objekti znotraj območja se lahko priključujejo na plinovodno
omrežje. Plinovodno omrežje omogoča priključevanje za potrebe ogrevanja,
hlajenja in kuhanja. |
(4) V fazi
priprave projektne dokumentacije je potrebno skladno z veljavno
zakonodajo pripraviti ustrezne načrte za zaščito, prestavitev in
priključitev na obstoječo plinovodno infrastrukturo, skladno s pogoji
upravljavca omrežja. |
(5) Za
potrebe novih ureditev na območju OPPN se lahko dogradi distribucijsko
plinovodno omrežje kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4. |
|
26. člen |
(javna
razsvetljava) |
(1) Svetilke javne razsvetljave se nahajajo ob javnih cestah. |
(2) Dodatno se osvetlijo nova cestna povezava in uvozi v podzemno
garažo. |
(3) Z
interno razsvetljavo se intimno osvetlijo poti in skupne površine, kar
se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(4) Omrežje se napaja iz nizkonapetostne zanke, ki je vodena v cestnih
koridorjih oziroma poteh. |
|
27. člen |
(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje) |
(1) Na
območju je prisotna kabelska kanalizacija, v kateri je položeno večje
število različnih telekomunikacijskih vodov. Na vseh obstoječih trasah
je potrebno položiti nove dodatne zaščitne cevi, praviloma preseka ɸ 110
mm. Število cevi se določi glede na zasedenost in pomembnost posameznega
odseka telekomunikacijske kabelske kanalizacije. Na območju nove ceste
med Levstikovo in Nazorjevo leži pomembna telekomunikacijska kabelska
kanalizacija, po kateri potekajo pomembni magistralni in lokalni kabli.
Na območju Gosposvetske ulice je predvidena dograditev kabelske
kanalizacije (od jaška 6/8b proti severu) za potrebe stanovanjskih
blokov izven območja OPPN. |
(2) Do
novih stavb se predvidi polaganje cevi premera 110 mm, ki se navežejo na
obstoječe stanje kot prikazuje grafika. |
(3) Telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo, ki poteka čez območja Ue2,
Ue3, Ue4, Ue5 in Ue6, se prestavi na robove enot skladno z grafičnim
delom. |
(4) Za
območje severno od Kidričeve ceste je potrebno od obstoječega jaška ob
Bleiweisovi (jašek 21), predvideti povezavo z novo kabelsko kanalizacijo
2 x ɸ110 mm, ki poteka čez Kidričevo cesto do novih objektov. |
(5) Instalacije v novih objektih morajo biti izvedene tako, da bo
omogočeno povezovanje tudi z optičnimi kabli. |
(6) Pred
pričetkom gradbenih del v območju OPPN je potrebno obstoječe
telekomunikacijske naprave označiti in ustrezno zaščititi v skladu s
predhodno izdelanim projektom ter navodili upravljavca. Nove
telekomunikacijske vode ter prestavitve vodov je potrebno obdelati v
projektni dokumentaciji skladno s pogoji upravljavca. |
(7) Lokacije telekomunikacijskih kapacitet morajo biti dostopne
pristojnemu upravljavcu. |
(8) Za
potrebe novih ureditev se lahko izvede kabelska kanalizacija TK in KSR
kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4. |
|
28. člen |
(vodovod) |
(1) Obravnavano območje zdravstva se napaja iz sekundarnega obnovljenega
vodovoda v ceveh iz NL DN 150 mm, ki poteka po Gosposvetski cesti.
Vodovodno omrežje je ustrezno in ni potrebnih povečanj ali
rekonstrukcij. Minimalno se zaradi umestitve TP postaje premakne trasa
vodovoda ob zobozdravstveni ambulanti ter zaradi gradnje dovoza do
urgence v Gosposvetski ulici. |
(2) Severno od Kidričeve ceste poteka obstoječ primarni vodovod (premer
315 mm), ki napaja obravnavano območje, vključno s šolskim centrom.
Obstoječ primarni vodovod se na območju gradnje avtobusnega terminala
prestavi severno od območja. Odcep se izvede v zelenici zahodno od
Bleiweisove ceste. Severno od območja prečka Bleiweisovo cesto in poteka
med območjem terminala in osnovno šolo Franceta Prešerna. Zgrajen bo v
ceveh iz nodularne litine DN 300 mm. Iz tega vodovoda bo izveden odcep
cevovoda v ceveh iz nodularne litine DN 150 mm, ki bo potekal po
Kidričevi cesti do odcepa za Gosposvetsko ulico. Iz odcepa za
Gosposvetsko cesto bo izveden odcep za terminal. Priključek za stolpiče
bo izveden iz prestavljenega vodovoda na severni strani. Na javnem
omrežju bodo vgrajeni hidranti, ki bodo zagotavljali ustrezno požarno
varnost. Na posameznih odcepih bodo izvedeni vodomerni jaški z vodomeri.
Predvidena količina požarne vode bo 20 l/s. |
(3) Objekti se priključujejo na sekundarno omrežje. |
(4) Za
vzdrževanje vodovoda mora biti zagotovljen koridor v utrjenih povoznih
javnih površinah. |
(5) Vodovodni priključki morajo biti zaključeni z vodomernimi jaški, ki
morajo biti locirani na gradbeni parceli čim bliže javnemu vodovodu. |
(6) Omrežje mora biti zgrajeno iz nodularne litine. Vozlišča vodovoda se
predvidevajo v armiranobetonskih jaških. |
(7) Za
izgradnjo vodovodnega omrežja mora investitor pridobiti soglasje k
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(8) Za
potrebe novih ureditev se lahko izvede vodovodno omrežje kot je
prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4. |
|
29. člen |
(hidrantno
omrežje) |
(1) Za
potrebe gašenja požara se v območju cestnih koridorjev na vodovodno
omrežje vgradijo nadzemni hidranti. Interno hidrantno omrežje mora biti
krožno povezano in vezano na javni vod za odjemnim mestom. |
(2) Predvidena količina požarne vode bo 10 l/s. |
(3) Na
omrežje se vgradi ustrezno število hidrantov, razporejenih na razdalji
80 do 100 m, pri čemer naj se upošteva obstoječe stanje. |
(4) Hidrantno omrežje za posamezne objekte mora biti vezano preko
obračunskega vodomera uporabnika komunalne storitve. |
(5) Ob
zadnjem hidrantu hidrantnega omrežja mora biti zagotovljen odvzem vode
iz sistema zaradi preprečevanja staranja vode. |
|
30. člen |
(odpadna
kanalizacija) |
(1) Vsi
objekti, v katerih bo nastajala sanitarna odpadna voda, morajo biti
priključeni na omrežje javne odpadne kanalizacije pod pogoji izvajalca
javne službe. |
(2) Na
križišču Kidričeve z Bleiweisovo cesto se priključi zbirnik fekalne
kanalizacije z območja severno od Kidričeve na obstoječi mešani
kanalizacijski vod v Bleiweisovi ulici. Območje avtobusnega terminala bo
opremljeno z notranjo kanalizacijo, ki se jo bo preko enega ali več
črpališč črpalo v zunanji zbirni jašek, ki bo s fekalnim kanalom PVC DN
250 mm povezan z obstoječim mešanim kanalom po Bleiweisovi cesti.
Babiška hiša bo priključena na obstoječ fekalni kanal, ki poteka iz
bolnišnice za ginekologijo in se priključuje na obstoječi mešan kanal na
Bleiweisovi cesti. Nov objekt A se bo priključeval na obstoječi fekalni
kanal, ki poteka vzdolž Gosposvetske ulice. Preložita se voda fekalne
kanalizacije zaradi prizidka objektu BGPK in podhoda pod cestnim
priključkom do avtobusnega terminala. Ostala fekalna kanalizacija ostane
nespremenjena. |
(3) Kanalizacijski vodi naj potekajo v javnih površinah tako, da je
omogočeno vzdrževanje omrežja s priključki. |
(4) Kanalizacija mora biti izvedena vodotesno iz atestiranih materialov
vključno z revizijskimi jaški in priključki. |
(5) V
projektu je potrebno obdelati tudi kanalizacijske priključke za
posamezni objekt, ki naj bodo zaključeni z revizijskim jaškom na
gradbeni parceli. |
(6) Za
izgradnjo kanalizacijskega omrežja mora investitor pridobiti soglasje k
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(7) Za
potrebe novih ureditev se lahko izvede fekalno kanalizacijsko omrežje
kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4. |
|
31. člen |
(meteorna
kanalizacija) |
(1) Padavinske vode z ureditvenega območja bodo speljane v obstoječ in
dograjen javni kanalizacijski sistem, delno pa se bodo ponikale na
zemljiščih investitorjev. Padavinske in drenažne vode naj se odvajajo
oziroma ponikajo tako, da ne bo prišlo do erodiranja, zamakanja ali
poplavljanja okoliških površin. |
(2) Po
vzhodni strani Bleiweisove ceste poteka obstoječ mešan kanal, na
katerega se priključuje Kidričeva cesta (del do križišča z Gosposvetsko
cesto) in vsi objekti, ki gravitirajo na ta kanal (zdravstveni dom,
bolnišnica za ginekologijo in območje zavoda za zdravstveno varstvo). V
Kidričevi cesti se zgradi nov meteorni kanal, ki se priključuje na mešan
kanal v Bleiweisovi cesti. |
(3) Območje od krožišča na Kidričevi cesti (ob osnovni šoli) proti jugu
se odvaja na nov zbirni meteorni kanal z izpustom v reko Savo. Nanj se
bo navezovalo več zbirnih kanalov, ki odvajajo vodo s cestnih površin in
sosednjih območij. |
(4) V
telesu Gosposvetske ceste je zgrajen meteorni kanal. Meteorni kanal
poteka od križišča s Kidričevo cesto proti Stošičevi ulici na jugu. Vsi
objekti, ki gravitirajo na Gosposvetsko cesto so priključeni na ta
kanal. |
(5) Za
izvedbo meteorne kanalizacije se predvideva uporaba vodotesnih cevi in
tipskih revizijskih jaškov. |
(6) Padavinske vode s povoznih površin se tam, kjer se ne morejo
priključiti na meteorno kanalizacijo, preko lovilcev olj odvajajo v
ponikovalnice na zemljišču investitorja. Sistem čiščenja meteornih vod s
cest, parkirišč in drugih utrjenih površin mora biti izveden tako, da ne
prihaja do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode.
Odvodnja meteornih vod se uredi preko lovilcev olj, ki morajo biti
skladni s standardom SIST EN 858-2. |
(7) Odvajanje in čiščenje meteornih voda mora biti skladno s predpisi s
področja varstva okolja. |
(8) Za
potrebe novih ureditev se lahko izvede meteorno kanalizacijsko omrežje
kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4. |
|
32. člen |
(ogrevanje) |
Dopustna
je uporaba vseh okoljsko sprejemljivih virov energije (plin, toplotne
črpalke, sončna energija ipd.). |
|
33. člen |
(odstranjevanje odpadkov) |
(1) V
območju OPPN se umesti več ekoloških otokov. |
(2) Prostori za zbiranje odpadkov morajo biti urejeni v nivoju dovozne
ceste in dostopni smetarskim vozilom. Odjemno mesto za ločeno zbrane
komunalne odpadke se zagotovi na gradbeni parceli stavbe, kjer odpadki
nastajajo ob cestnih površinah. Velikost in število zabojnikov je
odvisno od števila uporabnikov oziroma gospodinjstev in se določi v
projektni dokumentaciji. |
(3) Na
ureditvenem območju je obvezno ločeno zbiranje s predpisi določenih
frakcij odpadkov. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO
KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
34. člen |
(ohranjanje narave) |
Na območju
OPPN ni zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnega
območja ali posebnega varstvenega območja Natura 2000. |
|
35. člen |
(ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) Območji urejevalnih enot Ue2 in Ue3 se načrtujeta v vplivnem območju
in deloma na samem območju enote stavbne dediščine Kranj – Osnovna šola
Franceta Prešerna (EŠD 18825). |
(2) V
neposredni bližini območja se nahajajo objekti stavbne dediščine Vila
Bleiweisova 9 (EŠD 27955), Vila Vrtna 3 (EŠD 27952), Tovarna Gorenjska
oblačila (EŠD 27471) in naselbinska dediščina Vilska četrt ob Vrtni
ulici (EŠD 22701) in Mestno jedro (EŠD 274). Načrtovane ureditve nanje
nimajo vpliva. |
(3) Med
objektom osnovne šole ter severno mejo avtobusnega terminala je potrebno
zasnovati zeleno cezuro z drevesno vegetacijo, ki bo služila kot bariera
in omogočala ohranitev kvalitetne okolice šole. Na območju med šolo in
avtobusnim terminalom je potrebno predvideti parkovne ureditve z namenom
izboljšanja sedanjega stanja, pri čemer je potrebno obstoječo
visokodebelno vegetacijo in travnato površino med šolo in severno mejo
območja OPPN ohranjati v največji možni meri. Ukrep mora biti izveden
pred pričetkom delovanja avtobusnega terminala. |
(4) V
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte v Ue2 in Ue3
mora biti prikazan način zaščite ohranjene visokodebelne vegetacije na
območju med šolo in novimi objekti. |
(5) Na
območju OPPN, predvsem pa znotraj urejevalnih enot Ue2 in Ue3, kjer bodo
najobsežnejši posegi v tla, je potrebno arheološko spremljanje
zemeljskih del ter arheološko dokumentiranje ob gradnji. Ob vseh posegih
v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim,
ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi
nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče
z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. Zaradi varstva
arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Lastniki zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih
del obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. |
|
36. člen |
(tla in
podzemne vode) |
(1) Med
običajnim obratovanjem na območju ob ustrezni ureditvi tal območja in
posamezne dejavnosti ne bo pomembnih vplivov na tla. OPPN ne leži na
območjih erozije, plazljivosti, poplav, vodnih ali priobalnih
zemljiščih, varstvenih pasovih virov pitne vode oziroma na
vodovarstvenih območjih. |
(2) Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte
s kletnimi prostori je preveritev stanja in vplivov načrtovane gradnje
na tla in podzemne vode (geološko in hidrološko poročilo) ter določitev
morebitnih ukrepov. |
(3) Pred
projektiranjem objektov je potrebno določiti nivo podtalnice in
preveriti kavernoznost tal ter nadaljnje načrtovanje prilagoditi
ugotovitvam. |
(4) Rodovitni del tal, ki ostane ob izkopu, naj se uporabi za sanacijo
degradiranih površin znotraj OPPN ali na drugih območjih oziroma za
končno ureditev območja zelenih površin na območju OPPN. Po končanih
zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in
zasaditvenimi deli na vseh razgaljenih površinah. Posege v tla je
potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjšo površino tal. |
(5) V času
gradnje in obratovanja je na področju varstva tal in podtalnice treba
izvajati naslednje omilitvene ukrepe: |
– preprečiti je treba raztresanje oziroma razlivanje gradbenih
materialov; |
– preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla; |
– preprečiti je treba emisije delcev v zrak in tla na viru
onesnaževanja; |
– vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati
tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih
nevarnih snovi; |
– čiščenje
tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje
gradbišča, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja javnih cest; |
– v
primeru nezgod je treba predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za
to usposobljenih delavcev ter preprečiti izliv nevarnih snovi v okolje; |
– po
končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje
postavljene provizorije in ostanke začasnih deponij ter vse z gradnjo
prizadete površine ustrezno krajinsko urediti. |
(6) Za
začasne prometne in gradbene površine je potrebno uporabiti
infrastrukturne površine, ki že obstajajo ali so na njih tla manj
kvalitetna, predvsem znotraj območja OPPN. Odvečni odkopni gradbeni
material se ne sme odlagati na sosednja območja, razen če ima investitor
dogovor z lastnikom teh zemljišč. Tovorna vozila med gradnjo ne smejo
voziti ali obračati na sosednjih površinah, razen če obstaja dogovor z
lastniki teh zemljišč. V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na
zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. |
(7) Tlakovanje parkirnih površin se izvede nepropustno za vodo, olja in
gorivo. |
|
37. člen |
(zrak) |
(1) Pri
načrtovanju objektov v ureditvenem območju je potrebno upoštevati
predpise o učinkoviti rabi energije v objektih. |
(2) V času
intenzivnih gradbenih del je ob suhem vremenu zaradi možnosti prašenja
potrebno močiti dele objektov. Vozila naj se premikajo počasi in skladno
z določili ureditve gradbišča. Vozilom naj se na prehodu z gradbišča na
asfaltno podlago z vodo očisti pnevmatike. Območja večjih posegov je
potrebno že v času gradnje sproti kultivirati. |
(3) V času
gradnje je potrebno čim večji del tovornega prometa preusmeriti tako, da
ne bo obremenjeval bližnjih stanovanjskih objektov in osnovne šole. |
(4) Za
varstvo zraka v času gradnje je treba upoštevati vse veljavne predpise s
tega področja. |
|
38. člen |
(hrup) |
(1) Območje OPPN je na enoti KR J 37 in KR Z 4 opredeljeno kot III., na
enoti KR J 21 pa kot II. območje varstva pred hrupom. |
(2) Da se
ohrani oziroma zniža raven hrupa ob osnovni šoli, se vzdolž celotnega
severnega roba novega avtobusnega terminala (Ue2) uredi protihrupno
ograjo. Ograja mora biti postavljena pred pričetkom obratovanja
avtobusnega terminala. |
(3) Pred
izgradnjo avtobusnega terminala naj se za objekte v Ue4 izdela elaborat
pasivne protihrupne zaščite. Na podlagi rezultatov študije se po potrebi
zagotovi pasivne protihrupne ukrepe na objektu zdravstvenega doma.
Ukrepi morajo biti izvedeni pred pričetkom obratovanja avtobusnega
terminala. |
(4) Ob
gradnji nove cestne povezave med Levstikovo in Nazorjevo ulico je na
delu ob stanovanjskih stavbah (zahodni del ulice) potrebno postaviti
protihrupno ograjo. Ukrep mora biti izveden pred pričetkom uporabe
prometnice. |
(5) Vse
ceste in ulice, ki se jih rekonstruira ter nove ceste naj se izvede s
tišjo obrabno zaporno asfaltno prevleko. Ob osnovni šoli, zdravstvenem
domu in bolnišnici mora biti asfaltna prevleka izvedena pred pričetkom
obratovanja avtobusnega terminala. |
(6) Povozne površine se nikjer ne tlakujejo. |
Za varstvo
pred hrupom v času gradnje in obratovanja je treba upoštevati vse
veljavne predpise s tega področja. |
|
39. člen |
(odpadki) |
Pri
ravnanju z odpadki med gradnjo je treba upoštevati vse veljavne predpise
s tega področja. |
|
40. člen |
(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja) |
(1) Osvetljevanje območja (dovozne ceste, parkirišča, objekti) se
zmanjša na najnižjo raven oziroma se območij, za katera osvetljevanje ni
potrebno, ne osvetljuje. |
(2) Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo
povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz
uredbe, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(3) Pri
opremljanju območja z javno razsvetljavo je potrebno upoštevati predpise
s področja svetlobnega onesnaževanja. |
|
41. člen |
(elektromagnetno sevanje) |
Stavbe, v
katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, morajo biti načrtovane
izven elektroenergetskih koridorjev. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
42. člen |
(rešitve
in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Ureditveno območje OPPN ni erozivno in plazovito ter se ne nahaja
znotraj poplavno ogroženih območij. |
(2) Pred
projektiranjem objektov s kletnimi prostori je potrebno določiti nivo
podtalnice in nadaljnje načrtovanje prilagoditi ugotovitvam. |
(3) Za
zaklanjanje ljudi v primeru nevarnosti je potrebno v objektu avtobusnega
terminala z garažno hišo predvideti gradnjo zaklonišča. V ostalih
objektih je potrebno zgraditi stropno ploščo nad kletjo tako, da zdrži
rušenje stavbe nanjo, oziroma je potrebno upoštevati veljavno
zakonodajo. |
(4) Z
izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in načrtovanjem stavb je potrebno
zagotoviti odpornost na porušitev za VIII. stopnjo
Mercali-Cancani-Sieberg lestvice potresne nevarnosti. Upoštevati je
projektni pospešek tal 0,225 g. |
(5) Z
upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN 1991-4) je potrebno
zagotoviti skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in
stabilnosti objektov. |
(6) Za
primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti
načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se
uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje
objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega: |
– nadzor
tehnične usposobljenosti vozil gradbene mehanizacije; |
– nadzor
nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj; |
– nadzor
nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi iz obstoječih utrjenih
površin in objektov; |
– nadzor
nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih
materialov. |
|
43. člen |
(rešitve
in ukrepi za varstvo pred požarom) |
(1) Na
območju so predvidene stavbe, ki se v skladu s predpisi uvrščajo med
požarno manj zahtevne, zahtevne in zelo zahtevne objekte. |
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(3) Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Zgrajeno mora biti protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom
hidrantov. Za potrebe gašenja požara se v ureditvenem območju objektov
izvede krožno mrežo z nadtalnimi hidranti. Najmanjša razdalja hidranta
od objekta znaša 5,0 m, največja pa 80,0 m. Hidranti so lahko medsebojno
oddaljeni med 80,0 in 100,0 m. Natančno razmestitev hidrantov, potrebno
količino vode in druge rešitve v zvezi z varstvom pred požarom se določi
v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(4) S
projektno dokumentacijo in gradnjo je potrebno zagotoviti odmike od meje
parcel, med objekti ali potrebne protipožarne ločitve in zagotoviti
pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostop,
dovoz in delovne površine za intervencijska vozila, ki morajo biti v
skladu s SIST DIN 14090. |
(5) Stavbe
morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova
konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki
je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti
objektov. |
(6) Pri
projektiranju objektov je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki
so povezana: |
– s
povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi
in tehnoloških postopkov (kurilno olje, UNP); |
– z
možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. |
|
VIII. NAČRT PARCELACIJE |
|
44. člen |
(načrt
parcelacije) |
(1) Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazan
na listu številka 6 grafičnega dela OPPN. |
(2) Dovoljena je delitev parcel za gradnjo za potrebe fazne izgradnje
ceste in druge gospodarske infrastrukture s priključki za priključevanje
stavb. |
(3) Dovoljena je delitev parcel za potrebe ureditev transformatorske
postaje, parkirnih površin ali za potrebe urejanja pravic zaradi gradnje
gospodarske infrastrukture. |
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA
IZVAJANJE OPPN |
|
45. člen |
(etapnost
gradnje) |
(1) Objekti v območju OPPN se lahko gradijo etapno. |
(2) Gradnja gospodarske javne infrastrukture se lahko izvaja pred
izgradnjo drugih objektov. |
(3) Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo
gospodarske infrastrukture, pri čemer je potrebno: |
– pred ali
sočasno z izdajo gradbenega dovoljenja za objekt posamezne etape
pridobiti gradbeno dovoljenje za vso, z OPPN načrtovano, gospodarsko
javno infrastrukturo potrebno za priključevanje posamezne etape; |
– pred ali
sočasno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za posamezni objekt mora
biti pridobljeno uporabno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo
na območju priključevanja objekta in le ta predana v upravljanje
pristojnemu upravljavcu. |
|
46. člen |
(obveznosti investitorjev, upravljavcev, občine in izvajalcev) |
(1) Investitorji so dolžni poravnati stroške že zgrajene komunalne
opreme v skladu s programom opremljanja in merilih za odmero komunalnega
prispevka za območje Mestne občine Kranj in stroške načrtovane nove
komunalne opreme v skladu s Programom opremljanja za območje OPPN. |
(2) V
sklopu izgradnje z OPPN načrtovane gospodarske javne infrastrukture, so
investitorji dolžni zgraditi tudi priključke na posamezno parcelo za
gradnjo, ki so zaključeni z vodomernim oziroma revizijskim jaškom,
lociranim na parceli za gradnjo čim bliže javnemu vodu. |
(3) Pred
pričetkom gradnje so investitorji dolžni pravočasno obvestiti
upravljavce gospodarske infrastrukture zaradi uskladitve posegov in
zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite vodov ter nadzora nad
izvajanjem del. |
(4) S
programom opremljanja in pogodbo o opremljanju zemljišč za gradnjo se
določi obveznost investitorjev, upravljavcev in občine glede komunalnega
opremljanja v območju OPPN in obveznost investitorjev za izvedbo ukrepov
iz 8. člena tega odloka. |
(5) V
primeru poškodb gospodarske infrastrukture med gradnjo morajo
investitorji o tem takoj obvestiti upravljavce. |
(6) Investitorji so dolžni izdelati in izročiti upravljavcu posamezne
vrste gospodarske infrastrukture projekt izvedenih del, izdelan v skladu
z navodili upravljavca v analogni in digitalni obliki (grafika v DWG,
DXF ali SHP formatu). |
(7) Pred
pričetkom gradnje so investitorji skupaj z upravljavci dolžni
evidentirati stanje prometnih površin, zelenic, hodnikov za pešce in
ostalih površin v okolici območja OPPN ter po končani gradnji zagotoviti
povrnitev teh površin v prvotno stanje. |
(8) Investitorji so dolžni na začetku gradbenih del skrbno odstraniti in
deponirati plodno zemljo. |
(9) Obveznost investitorjev je tudi izvedba vseh ukrepov za varstvo
okolja in normalno rabo načrtovanih objektov. |
(10) Gradnja v območju OPPN bo lahko povzročila prekomerno prometno
obremenitev na obstoječem prometnem omrežju. Investitorji so dolžni pred
pričetkom prekomerne obremenitve z upravljavcem javnih cest skleniti
pogodbo, s katero se opredelijo medsebojne obveznosti v zvezi z
rekonstrukcijo javnih cest po prenehanju obremenitev in povečanim rednim
vzdrževanjem cest v času trajanja povečane obremenitve. |
(11) Investitorji so dolžni poravnati stroške potrebnih prestavitev
obstoječih komunalnih vodov. |
|
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
47. člen |
(velikosti
dopustnih odstopanj) |
(1) Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem
odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju
objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno
tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi
odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na
območju OPPN. S takšnimi odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja
prostora, na katere se odstopanja nanašajo. Odstopanja gabaritov so
možna v okviru določb od (2) do (4) odstavka tega člena. |
(2) Višinski gabariti načrtovanih objektov ne smejo presegati dimenzije,
določene v besedilu za posamezne urejevalne enote. Tehnični elementi na
strehah, kot so jaški dvigal, dimniki, naprave za prezračevanje in
podobno, lahko določen višinski gabarit presegajo. |
(3) Odstopanja od točk zakoličb, določenih v listu 6 so +1,0/–1,0 m. |
(4) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov
gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše
izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo
biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske infrastrukture in
morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo
končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
48. člen |
(hramba in
vpogled) |
OPPN je
skupaj s prilogami na vpogled na Mestni občini Kranj. |
|
49. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
3505-4/2013-48/01 |
Kranj,
dne 26. oktobra 2016 |
|
Župan |
Mestne Občine Kranj |
Boštjan Trilar l.r. |
|