Na podlagi 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah
(Uradni list RS, št. 9/19), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 –
ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 15. člena Statuta Občine Ruše
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018), je Občinski svet Občine
Ruše na 17. redni seji, dne 30. 9. 2021, sprejel |
|
ODLOK |
O
JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU ZA IZVEDBO PROJEKTA POGODBENEGA ZAGOTAVLJANJA
PRIHRANKOV RABE ENERGIJE Z NAMENOM ENERGETSKE SANACIJE JAVNIH OBJEKTOV V
LASTI OBČINE RUŠE |
|
I.
Splošne določbe |
|
1.
člen |
(vsebina) |
(1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega
interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta
pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske
sanacije javnih objektov v lasti Občine Ruše v koncesijski obliki
javno-zasebnega partnerstva, določeni z zakonom, ki ureja javno-zasebno
partnerstvo in zakona, ki ureja koncesijska razmerja. |
(2) S tem odlokom Občina Ruše kot koncedent tudi
določa predmet in pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti
koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in način
financiranja izvedbe projekta. |
|
2.
člen |
(opredelitev ključnih pojmov) |
(1) Poleg pomena, določenega v Zakonu o
javno-zasebnem partnerstvu in Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah,
imajo pojmi, uporabljeni v tem odloku, naslednji pomen: |
·
koncedent je Občina Ruše; |
·
koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa
izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva; |
·
uporabniki oziroma upravljavci objektov so javni zavodi in druge osebe
javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Ruše in
ki za izvajanje svoje javne dejavnosti uporabljajo stavbe v lasti Občine
Ruše; |
·
energetski upravljavec objekta je izvajalec storitve energetskega
upravljanja, ki zajema sklop storitev, s katerimi se upravlja zgradbo
oziroma več zgradb z namenom učinkovitejše rabe energije in znižanja
stroškov; |
·
objekti
so stavbe v lasti Občine Ruše, ki so navedene v Prilogi 1, ki je
sestavni del tega odloka; |
·
pogodbeno zagotavljanje prihranka energije pomeni pogodbeni dogovor med
koristnikom in ponudnikom ukrepa (tj. koncedentom in koncesionarjem) za
izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v vsem
obdobju pogodbe, in v okviru katerega se naložbe (delo, dobava ali
storitev) v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske
učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za
energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki; |
·
ukrep
energetske sanacije zajema gradbeno, tehnološko in energetsko sanacijo
objekta, ki ima za posledico izboljšanje energetske učinkovitosti
objekta; |
·
energetsko upravljanje zajema vgradnjo centralnega nadzornega sistema,
merilnikov za spremljanje rabe energije, merilnikov temperature in
vzpostavitev nadzora nad delovanjem energetskih sistemov v objektu;
|
·
izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo zakoni in
predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost ter javno-zasebno partnerstvo; |
·
v odloku
uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot
nevtralni za ženski in moški spol. |
|
II. Javni interes, predmet in model javno-zasebnega partnerstva |
|
3.
člen |
(javni
interes) |
(1) Občina Ruše skladno s cilji iz 3. člena in
definicijo iz 38. točke prvega odstavka 4. člena Zakona o učinkoviti
rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20) v povezavi z določili
Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra
2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in
2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (Uradni
list Evropske unije št. L 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), prvo alinejo
drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS,
št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 –
ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 11. členom Zakona o
javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ugotavlja, da
obstaja javni interes za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja
prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije objektov v lasti
Občine Ruše (v nadaljevanjem besedilu: projekt), s čemer se zagotavlja
večjo energetsko učinkovitost javnih objektov v lasti Občine Ruše, ki
bodo predmet sanacije. |
(2) Javni interes je izkazan na naslednji način: |
·
da se bo
v okviru projekta zagotovila energetska, gradbena in tehnološka sanacija
večjega števila tistih javnih objektov v lasti Občine Ruše, ki so
energetsko potratni in zato nujno potrebni sanacije in ki v primeru, da
se ta projekt ne bi izvedel, ne bi bili deležni sanacije oziroma bi se
sanacija teh objektov izvedla, ko bi imela Občina Ruše zadostna finančna
sredstva, |
·
da za
izvedbo ukrepov energetske sanacije v okviru projekta ne bo potrebno
stvarnopravno obremeniti javnih objektov, ki bodo vključeni v projekt, s
stavbnimi pravicami ali hipotekami, |
·
da se bo
raba energije v javnih objektih, ki bodo vključeni v projekt, glede na
trenutno porabo, po izvedeni sanaciji zmanjšala in bo iz tega naslova
prišlo do prihrankov pri rabi energije in stroških za energijo, |
·
da se bo
zaradi ukrepov energetske sanacije v Občini Ruše povečala uporaba
obnovljivih virov energije (OVE), |
·
da se bo
standard kakovosti udobja in bivanja za končne uporabnike javnih
objektov, ki bodo predmet sanacije, izboljšal, |
·
da se bo
v okviru projekta uvedlo energetsko knjigovodstvo in enoten sistem
energetskega upravljanja z objekti, ki so vključeni v projekt, kar
zagotavlja večjo preglednost in s tem ohranjalo ali izboljšalo
racionalizacijo poslovanja, |
·
da se
bodo z izvedbo ukrepov udejanjili cilji in ukrepi i in se bo s tem
prispevalo k izpolnjevanju obvez in zaveze držav članic Evropske unije k
doseganju ciljev Evropske komisije za podnebno in energetsko politiko
2020. |
|
4.
člen |
(predmet koncesijskega razmerja) |
(1) Predmet koncesijskega razmerja je gradbena,
tehnološka in energetska sanacija objektov (v nadaljnjem besedilu:
izvedba ukrepov energetske sanacije) in pogodbeno zagotavljanje
prihrankov rabe energije za objekte v lasti Občine Ruše, kot so navedeni
v Prilogi 1 tega odloka. |
(2) V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do
oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov in ukrepov iz
Priloge 1, ki bodo vključeni v projekt, zmanjša, ne pa tudi poveča. |
Nabor objektov in ukrepov je mogoče zmanjšati,
kolikor: |
·
se bo za
posamezne od objektov ali ukrepov iz seznama v Prilogi 1 tega odloka v
fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa izkazalo, da je njihova
vključitev v projekt negospodarna; |
·
bi
pridobljene smernice soglasodajalcev (npr. soglasje Javnega zavoda
Republike Slovenije za varstvo kulturne
dediščine za posege) ali
pogoji upravljavcev oziroma uporabnikov posameznih objektov (npr.
posebni pogoji uporabe objekta) izvedbo energetske sanacije posameznega
objekta ali ukrepa toliko podražili ali bi usklajevanje s pogoji v
tolikšni meri oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko
ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta. |
|
5.
člen |
(izvedba projekta) |
(1) Za potrebe realizacije projekta in izvajanja
storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega
upravljanja objektov bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo
gradbenih in tehnoloških, investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za
izboljšanje energetske učinkovitosti objektov in doseganje prihranka pri
rabi ter stroških energentov v obsegu, kot bo dogovorjeno s koncesijsko
pogodbo v fazi izvedbe javnega razpisa. |
(2) Po zaključeni izvedbi ukrepov energetske
sanacije (v nadaljnjem besedilu: ukrepov) in uspešno izvedenem prevzemu
izvedenih ukrepov po posameznih objektih iz Priloge 1 tega odloka, bo
koncesionar v pogodbeno dogovorjeni dobi v objektih koncedenta izvajal
storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije, storitve
vzdrževanja izvedenih ukrepov za doseganje prihranka energije ter
storitve energetskega upravljanja objektov (v nadaljnjem besedilu:
storitve energetskega pogodbeništva). |
(3) Z namenom pridobivanja soglasij, gradbenih
oziroma drugih upravnih dovoljenj za izvedbo projekta ter za samo
izvedbo projekta bo koncedent koncesionarju zagotovil ustrezna
pooblastila in mu podelil potrebne pravice, zaradi uresničevanja javnega
interesa na neodplačen način (npr. služnostna pravica, itd). |
|
6.
člen |
(model
javno-zasebnega partnerstva) |
(1) Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za
zadovoljitev javnega interesa glede na izhodišča in vsebino projekta ter
glede na obseg tveganj in vložkov partnerjev v projekt je sklenitev
javno-zasebnega partnerstva pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe
energije v obliki koncesije gradenj. |
(2) Koncesija gradenj iz prejšnjega odstavka tega
člena se bo izvedla po modelu DFBOT (model:
projektiraj-financiraj-zgradi-energetsko upravljaj-prenesi v last
koncedenta), ob upoštevanju določil Zakona o javno-zasebnem partnerstvu,
Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah in Zakona o javnem naročanju
(Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18). Izvedeni ukrepi po modelu DFBOT
bodo postali lastnina koncedenta po preteku s pogodbo določenega
koncesijskega obdobja. Koncedent bo model DFBOT uporabil predvsem v
primerih, ko v okviru predvidenih ukrepov energetske sanacije ne bo
prišlo do trajne spojitve izvedenega ukrepa z nepremičnino. |
(3) V primerih, ko bi se pri posameznih objektih
izkazalo, da realizacija posameznih predvidenih ukrepov energetske
sanacije ne bi bila ekonomsko upravičena ali mogoča po modelu iz
prejšnjega odstavka tega člena, bo pa z vidika celovitosti izvedbe
energetske sanacije objekta smotrno, da se ti ukrepi izvedejo skupaj s
preostalimi ukrepi energetske sanacije, bo koncedent za takšne objekte
lahko sklenil javno-zasebno partnerstvo v obliki koncesije gradenj po
modelu DFBTO (model: projektiraj-financiraj-zgradi-prenesi v last
koncedenta-energetsko upravljaj). Izvedeni ukrepi po modelu DFBTO bodo
postali lastnina koncedenta takoj po zaključeni investiciji,
koncesionarju pa bo podeljena pravica izvajanja storitev energetskega
pogodbeništva za objekt za celotno koncesijsko obdobje. Koncedent bo
model DFBTO uporabil predvsem v primerih, ko bo v okviru predvidenih
ukrepov energetske sanacije prišlo do trajne spojitve izvedenega ukrepa
z nepremičnino (objektom) po načelu superficies solo cedit. |
(4) V primeru, da javno-zasebnega partnerstva glede
na obseg in vrsto predvidenih ukrepov energetske sanacije ne bo mogoče
skleniti ne po modelu DFBOT, ne po modelu DFBTO, bo koncedent lahko
uporabil tudi kombinacijo obeh zgoraj opredeljenih modelov koncesije
gradnje, pri čemer se ob cilju gospodarnosti zasleduje tudi cilj
celovite energetske sanacije objektov. |
(5) Koncedent bo za izvedbo posameznih ukrepov
energetske sanacije na posameznih objektih lahko zagotovil dodatna javna
finančna sredstva, potrebna za realizacijo predvidenih ukrepov, vendar
le, če bo to možnost predvidel v razpisni dokumentaciji za izvedbo
javnega razpisa. V takšnem primeru mora koncedent pred zaključkom
javnega razpisa in uporabo določbe iz tega odstavka izdelati poseben
investicijski dokument, ki mora potrditi upravičenosti izvedbe projekta
s sofinanciranjem izvedbe posameznih ukrepov iz proračuna ter opredeliti
najvišjo dopustno višino javnih sredstev, ki se bodo namenila za izvedbo
ukrepov energetske sanacije. |
(6) Koncedent bo najustreznejši model za sklenitev
javno-zasebnega partnerstva izbral in določil v fazi izvedbe javnega
razpisa. |
|
III. Obveznosti koncedenta in koncesionarja ter uporabnikov
|
|
7.
člen |
(pravice in obveznosti koncedenta) |
(1) Koncedent ali s strani koncedenta pooblaščeni
uporabniki ali upravljavci objektov v okviru projekta prevzemajo
obveznost rednega plačevanja storitev pogodbenega zagotavljanja
prihrankov energije in energetskega upravljanja objektov. Plačila
koncedenta so vezana na dejansko dosežene dogovorjene prihranke energije
oziroma zmanjšane stroške porabe energije. |
(2) Koncedent ima pravico do soudeležbe na
ustvarjenih prihrankih iz naslova izvedenih ukrepov. Metodologija
merjenja in verifikacije prihrankov se podrobno opredeli v fazi izvedbe
javnega razpisa. |
(3) Za potrebe izvedbe pogodbenega razmerja
koncedent zagotovi koncesionarju pravico dostopa do objektov. |
(4) Koncedent sodeluje pri pripravi in potrjevanju
projektne dokumentacije ter pridobitvi potrebnih upravnih dovoljenj in
soglasij, potrebnih za realizacijo projekta. |
|
8.
člen |
(obveznosti koncesionarja) |
(1) Koncesionar prevzema obveznosti izvedbe vseh, s
koncesijsko pogodbo dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za
doseganje zagotovljenega prihranka energije in obveznost energetskega
upravljanja objektov, skladno z veljavnimi upravnimi dovoljenji in po
terminskem planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire koncesionarja. |
(2) Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske
prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije, ki bodo
podlaga za plačila s strani koncedenta in v celoti prevzema tveganje za
uspeh izvedenih ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe energije. |
3) Koncesionar v pogodbeni dobi prevzema vsa
tehnična, tehnološka in finančna tveganja iz naslova izvedbe
investicijskih in drugih ukrepov ter iz naslova izvajanja storitev
pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega
upravljanja objektov, vključno s tveganjem rentabilnosti izvedenih
ukrepov, razen v primeru iz petega odstavka 6. člena tega odloka, ko bo
finančno tveganje prevzel koncedent. |
(4) Koncesionar je dolžan zagotoviti financiranje
izvedbe dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za doseganje
prihranka energije, razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz petega
odstavka 6. člena tega odloka, ko obveznost zagotovitve finančnih
sredstev, potrebnih za izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije
posameznih objektov iz utemeljenih razlogov prevzame koncedent. |
(5) Koncesionar prevzame obveznost pridobitve
ustreznih upravnih dovoljenj, potrebnih za prevzem in normalno uporabo
objektov (npr. uporabno dovoljenje). |
(6) Ostale poglavitne dolžnosti koncesionarja so: |
·
izvajati
koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarstvenika
oziroma gospodarja, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko
pogodbo; |
·
zagotavljati uporabnikom enakopravno in kontinuirano oskrbo z javnimi
dobrinami na področju energetike v objektih, v katerih zagotavlja
storitve energetskega pogodbeništva ter kakovostno opravljanje storitev,
v skladu s predpisi, koncesijsko pogodbo in v javnem interesu; |
·
upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni koncesijski pogodbi, zlasti pa
v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije ob nespremenjenem
standardu kakovosti za končne uporabnike objektov, s poudarkom na udobju
in bivanju; |
·
kot
dober gospodarstvenik oziroma gospodar uporabljati in energetsko
upravljati objekte, naprave in opremo; |
·
redno
vzdrževati objekte, naprave in opremo v obsegu, opredeljenem s
koncesijsko pogodbo, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja
trajanja razmerja ohranja njihova vrednost in omogoča njihova normalna
uporaba; |
·
po
pisnem pooblastilu in naročilu koncedenta voditi pripravljalna dela in
investicije v objekte, naprave in opremo (morebitne razširitve); |
·
omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe; |
·
po
poteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta
vse izvedene ukrepe, objekte, naprave in opremo v delujočem stanju, ki
omogoča normalno uporabo, in koncedentu zagotoviti najmanj enoletno
garancijo za odpravo napak na predanih objektih, napravah in opremi; |
·
voditi
ustrezne evidence in pripravljati letna in polletna poročila skladno s
tem odlokom, koncesijsko pogodbo in veljavno zakonodajo; |
·
poročati
koncedentu o izvajanju koncesije na njegovo zahtevo; |
·
voditi
in ažurirati evidence in jih redno predajati koncedentu. |
|
9.
člen |
(odgovornost koncesionarja) |
(1) Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje
nalog po koncesijski pogodbi in za vso škodo, ki bi utegnila nastati
koncedentu, uporabnikom in tretjim osebam v zvezi z izvajanjem
dejavnosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe. |
(2) Koncesionar je dolžan skleniti zavarovanje
odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem
koncesije koncedentu ali tretji osebi povzročijo on sam ali kdo drug, ki
bo delal v njegovem imenu, in za običajne rizike, ki izhajajo iz ali so
povezani z izvedbo predvidenih posameznih ukrepov energetske sanacije,
ki bodo predmet javno-zasebnega partnerstva. |
(3) Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje
opredelita s koncesijsko pogodbo. |
|
10.
člen |
(dolžnosti uporabnikov oziroma upravljavcev objektov) |
(1) Uporabniki oziroma upravljavci objektov imajo
zlasti dolžnost: |
·
upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta ter omogočiti
opravljanje nalog iz tega odloka; |
·
omogočiti dostop koncesionarju in koncedentu do vseh prostorov, naprav
in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka; |
·
prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog iz tega odloka
oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki lahko
vpliva na izvajanje nalog; |
·
obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja. |
|
11.
člen |
(druge
pravice in obveznosti) |
(1) Pravice in obveznosti koncedenta in
koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se uredijo s
koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba mora biti sklenjena na način,
ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje koncesije. |
(2) S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni
mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega
interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe. |
(3) Koncedent bo pred objavo javnega razpisa od
uporabnikov oziroma upravljavcev objektov pridobil pisno soglasje, v
katerem bo opredeljena pravica koncedenta za izvedbo javnega razpisa v
njihovem imenu in obveznosti ter pravice, ki bodo iz tega izhajale. |
|
IV. Postopek izbire koncesionarja in pogoji ter merila za izbor
|
|
12.
člen |
(postopek izbire) |
1) Koncesionarja se izbere na podlagi javnega
razpisa po postopku konkurenčnega dialoga. Javni razpis se objavi na
portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU.
Sklep o začetku postopka izvedbe javnega razpisa sprejme župan. |
(2) Postopek konkurenčnega dialoga se izvede v
skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, Zakonom o javno-zasebnem
partnerstvu in Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah. |
(3) V postopku izvedbe javnega razpisa koncedent
zagotovi transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov. |
|
13.
člen |
(status koncesionarja) |
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba.
Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo
prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja
med njimi. |
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo).
V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba
udeležena le pri eni (skupni) prijavi. |
|
14.
člen |
(pogoji za izbiro koncesionarja) |
(1) Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane
dejavnosti izpolnjevati naslednje pogoje: |
·
da je
registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, |
·
da zanj
niso podani razlogi za izključitev, navedeni v 75. členu Zakona o javnem
naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18), |
·
da v
zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih
računov; |
·
da
predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvedbe
ukrepov energetske sanacije objektov in vsi stroški izvajanja
koncesionirane dejavnosti ter da navede vire financiranja za pokritje
predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi,
potrebnimi za realizacijo predvidenih ukrepov; |
·
da ima
ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja koncesionirane
dejavnosti; |
·
da poda
pisno izjavo, da bo sklenil zahtevana zavarovanja; |
·
da poda
pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti,
določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske
pogodbe; |
·
da je
sposoben zagotavljati izvajanje koncesije na kontinuiran in kakovosten
način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov
ter ob upoštevanju krajevnih običajev; |
·
da
razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno
izvedbo prevzetih obveznosti; |
·
da je
predložil opis tehnološke rešitve izvedbe ukrepov energetske sanacije,
ki je skladen z zahtevami koncedenta; |
·
da bo
uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim
standardom na trgu; |
·
da
izpolnjuje vse obvezne zakonske pogoje po veljavni zakonodaji in iz
razpisne dokumentacije koncedenta; |
·
dodatne
pogoje glede podaje eventualnih partnerskih ponudb v razpisni
dokumentaciji; |
·
in druge
pogoje, določene v razpisni dokumentaciji. |
(2) Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za
izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa.
Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov
zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se
dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti. |
|
15.
člen |
(merila za izbor koncesionarja) |
1) Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna
merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko
najugodnejšega kandidata. |
(2) Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati
javni interes tako, da bodo merila za izbor koncedenta oblikovana na
način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili
višje zagotovljene prihranke, ponudili višjo udeležbo koncedenta pri
doseženih prihrankih in nižjo vrednost investicije v izvedbo obveznih
ukrepov energetske sanacije. |
(3) Dodatna merila in podrobnejšo vsebino meril za
izbor koncesionarja bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. |
|
16.
člen |
(pooblastilo) |
(1) Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka
izbire koncesionarja se pooblasti občinsko upravo Občine Ruše. |
(2) Za izbor koncesionarja in podpis koncesijske
pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja
javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana. |
|
17.
člen |
(strokovna komisija) |
(1) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled
in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega
poročila župan imenuje strokovno komisijo. |
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj
dva člana. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti
najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z
delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma
prijav. Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati
pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), kar potrdijo s podpisom izjave o
izpolnjevanju tega pogoja. |
(3) Člana strokovne komisije, za katerega se
ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz drugega in tretjega
odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se
imenuje nadomestnega člana. |
(4) Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe
javnega razpisa morata biti navzoča najmanj dva člana strokovne komisije
. Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi
člani strokovne komisije. |
(5) Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v
postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo
zagotavljajo strokovne službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki.
Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki,
ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro
koncesionarja. |
(6) Strokovna komisija pripravi poročilo o
ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje županu. Predmetno poročilo
je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega
partnerstva, ki ga sprejme župan. |
(7) Akt izbire preneha veljati, če izbrani
koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od prejema
pisnega poziva koncedenta k podpisu koncesijske pogodbe. |
|
V. Vzpostavitev, trajanje in spremembe koncesijskega razmerja
|
|
18.
člen |
(vzpostavitev) |
(1) Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem
podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna
razmerja med koncedentom in koncesionarjem. Veljavnost koncesijske
pogodbe je vezana na predložitev finančnega zavarovanja za dobro in
pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini in pod pogoji, ki
bodo podrobneje določeni v razpisni dokumentaciji in vzorcu koncesijske
pogodbe. |
(2) Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo
javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene
javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes. |
(3) V primeru neskladja med tem odlokom in
koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka. |
|
19.
člen |
(sprememba koncesijske pogodbe) |
(1) Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata
spremembo koncesijske pogodbe v primerih, kot jih dopuščata Zakon o
javno-zasebnem partnerstvu in Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah
ter je podrobneje urejeno v koncesijski pogodbi. |
|
20.
člen |
(trajanje in podaljšanje razmerja) |
1) Koncesijska pogodba, ki jo podpiše župan, se
sklene za obdobje do 15 let. |
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem
veljavnosti koncesijske pogodbe in uvedbe koncesionarja v posel ter
zajema tako obdobje gradbene in tehnološke energetske sanacije, ter
sistema energetskega upravljanja objektov iz Priloge 1 tega odloka kot
tudi obdobje izvajanja storitve energetskega pogodbeništva. Obveznosti,
ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim
planom, ki bo opredeljen v koncesijski pogodbi. |
(3) Trajanje razmerja se lahko podaljša največ za
polovico s koncesijsko pogodbo dogovorjenega koncesijskega obdobja, če
za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej v primeru, če je to
potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev
koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu. Obseg dodatnih
vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni
koncesijski pogodbi. |
(4) V primeru podaljšanja razmerja koncedent in
koncesionar v postopku pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino
aneksa, ki se sklene k sklenjeni koncesijski pogodbi in v katerem se
opredelijo čas podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s
katerimi se spreminja osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo
aneksa mora koncedent pripraviti investicijski dokument, s katerim
potrdi upravičenost sklenitve aneksa. |
|
VI. Enostranski ukrepi v javnem interesu |
|
21.
člen |
(enostranski ukrepi v javnem interesu) |
(1) Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno,
da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske
pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko
razmerje in zavaruje javni interes. |
(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko
koncedent uporabi: |
·
uvedbo
izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe; |
·
izdajo
izrednih obveznih navodil koncesionarju; |
·
začasni
prevzem objektov in vzpostavljenih ukrepov v upravljanje; |
·
izvedbo
investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti
izvedenih ukrepov; |
·
odvzem
koncesije; |
·
uveljavljanje odkupne pravice. |
(3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom
sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja. |
Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v
javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo. |
|
22.
člen |
(začasni prevzem objektov in ukrepov v upravljanje) |
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da
se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe,
da začasno prevzame objekte in vzpostavljene ukrepe v upravljanje in
oskrbo in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za
zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture. |
|
VII. Dolžnost poročanja in nadzor nad izvajanjem pogodbe
|
|
23.
člen |
(dolžnost poročanja) |
(1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno
zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in
drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v
roku 15 dni od zahteve. |
(2) Koncesionar je dolžan pripraviti letno in
polletno poročilo po posameznih objektih, ki zajema: opis stanja,
opravljena dela oziroma ukrepe, morebitne potrebne dodatne investicije
in ukrepe, organizacijske ukrepe ter doseganje dogovorjenega nivoja
kakovosti izvajanja koncesije, predvsem glede doseganja dogovorjenih
prihrankov energije. |
(3) Koncesionar je dolžan predložiti polletno
poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do 31. julija za tekoče
koledarsko leto in letno poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do
31. januarja za preteklo koledarsko leto. |
(4) Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe
je dolžan koncesionar skupaj s prenosom vse infrastrukture, vgrajene
opreme in naprav, v celoti v last in posest koncedentu, brezplačno
izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja,
soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila
o ustreznosti, dnevnike vzdrževanja, vse podatke iz energetskega
upravljanja itd.). |
|
24.
člen |
(nadzor nad izvajanjem pogodbe) |
(1) Redni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe
izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga
opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo uprave Občine Ruše
ali zunanjega izvajalca. |
(2) Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo
dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega
nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem
nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja
in predsednik nadzorne komisije. |
(3) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor,
pregled objektov, naprav in opreme za izvajanje storitev energetskega
pogodbeništva ter omogočiti vpogled v vso dokumentacijo (npr. letne
računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), vključno z dokumentacijo, ki
jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se nanaša na izvajanje
storitev energetskega pogodbeništva, nadalje vpogled v vodene zbirke
podatkov ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. |
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja
redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem
času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom
koncedenta. |
(4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta
predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta. |
|
25.
člen |
(nadzorni ukrepi) |
(1) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da
koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja,
mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma
drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali koncesijske pogodbe. |
|
VIII.
Prenehanje koncesijskega razmerja in koncesijske pogodbe |
|
26.
člen |
(redno
prenehanje) |
(1) Koncesijsko razmerje redno preneha z
izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s
pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena. |
|
27.
člen |
(predčasno prenehanje) |
(1) Koncesijsko razmerje predčasno preneha na
načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku, podrobneje pa v
koncesijski pogodbi. |
|
28.
člen |
(sporazumna razveza koncesijske pogodbe) |
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije
tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. |
(2) Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta
za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje
opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče. V
tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in
obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze koncesijske pogodbe ter
tudi postopek prevzema naprav in opreme izvedenih ukrepov, ki jih je
vzpostavil koncesionar. |
|
29.
člen |
(odvzem koncesije) |
(1) Koncesijska pogodba lahko zaradi odvzema
koncesije s strani koncedenta predčasno preneha: |
·
če
koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka v za to, s
koncesijsko pogodbo določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne
izvede dogovorjenih ukrepov energetske sanacije objektov; |
·
če je v
javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega odloka preneha izvajati
v koncesijski obliki; |
·
če je
proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali
drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali
drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja; |
·
če je
bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije; |
·
če
obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil
prevzetih obveznosti; |
·
če je po
sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije; |
·
če se
uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe. |
(2) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je
do okoliščin, ki bi odvzem utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(3) Postopek za odvzem koncesije v primeru iz
tretje alineje prvega odstavka tega člena koncedent ustavi, če je
predlog za začetek stečajnega postopka pravnomočno zavrnjen in če je
prisilna poravnava potrjena. |
(4) Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka tega
člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za odvzem
koncesije, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna
odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna
sankcija, pravnomočna. |
(5) Obstoj razlogov iz prve, druge, pete, šeste in
sedme alineje prvega odstavka tega člena se podrobneje določi v
koncesijski pogodbi. |
(6) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu
koncesije izdati upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava Občine
Ruše. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu
koncesije. |
(7) V primeru odvzema koncesije je koncesionar
dolžan prenesti v last koncedenta vse izvedene ukrepe in opremo,
koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost predanih ukrepov
in opreme, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi,
zmanjšano za nastalo škodo koncedenta. |
|
30.
člen |
(odkupna pravica) |
(1) Koncesionar se s koncesijsko pogodbo zaveže, da
bo koncedentu pod pogoji, opredeljenimi s koncesijsko pogodbo (odkupna
pravica koncedenta), na njegovo zahtevo prodal koncesijo in izvedene
ukrepe in opremo. |
(2) Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo
opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupne pravice. |
(3) Koncedent si pridržuje pravico predčasnega
odkupa koncesije za posamezen objekt ali za vse objekte iz Priloge 1
tega odloka. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo. |
(4) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko
razmerje z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije, v katerem se
določita najmanj obseg odkupa koncesije ter vrednost odkupa koncesije. Z
dnem dokončnosti odločbe koncesionar preneha opravljati naloge iz tega
odloka, ki so predmet koncesije, koncedent pa v dogovorjenem obsegu
prevzame izvedene ukrepe, naprave in opremo, ki jo je koncesionar
vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog iz tega odloka. |
(5) Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup
koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob
prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino,
ki se določa po predpisih o razlastitvi. |
|
31.
člen |
(razdrtje koncesijske pogodbe) |
(1) Če bodisi koncedent bodisi koncesionar ne
izpolnita svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev
obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in s
koncesijsko pogodbo, odstopi od pogodbe z navadno izjavo. |
(2) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim)
razdrtjem oziroma odpovedjo koncedenta preneha predvsem: |
·
če
koncesionar storitev energetskega pogodbeništva ne izvaja redno,
strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega
odloka ali koncedentu povzroča škodo; |
·
zaradi
ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske
pogodbe s strani koncesionarja; |
·
če
koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko
nastala večja škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali
tretjim osebam; |
·
če
koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih
obveznosti na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo; |
·
v drugih
primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. |
(3) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz
prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko
razdrtje koncesijske pogodbe. |
(4) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo,
če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe
tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni
dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
(6) Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar
dolžan prenesti v last koncedenta izvedene ukrepe, naprave in opremo, ki
jo je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja
nalog iz tega odloka, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati
vrednost prenesenih ukrepov, naprav in opreme, izračunano po
metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi in v roku, določenem v
koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta. |
(7) S koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje
opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje
koncesijske pogodbe s strani koncedenta. |
(8) S koncesijsko pogodbo se določijo višina
pogodbene kazni (penali) in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja
za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je
krivda za razdrtje pogodbe na strani koncesionarja. |
(9) Za razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa
od pogodbe zaradi neizpolnitve. |
|
32.
člen |
(prenos koncesije) |
(1) Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega
soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo. |
(2) Prenos koncesije je brez soglasja koncedenta
dopusten le v primeru, ko nov koncesionar, ki izpolnjuje prvotno
določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi
prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s
prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne
vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe iz tretjega odstavka 20.
člena tega odloka. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v
strukturi članstva, vodenja ali nadzora je koncesionar dolžan koncedenta
obvestiti. |
|
33.
člen |
(izločitvena pravica) |
(1) V primeru stečaja oziroma drugega načina
prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da
za objekte, naprave in opremo koncesije, ob plačilu ustreznega dela
vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso,
na teh uveljavlja izločitveno pravico. |
|
IX. Višja sila in spremenjene okoliščine |
|
34.
člen |
(višja
sila in nepredvidljive okoliščine) |
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine
so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po
sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v
celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti
potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi
oblasti, pri katerih izvajanje nalog iz tega odloka ni možno na način,
ki ga opredeljuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti
nadaljevati z opravljanjem nalog iz tega odloka in sklenjene koncesijske
pogodbe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku
največ treh delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah. |
(3) Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta
povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja nalog iz tega
odloka in koncesijske pogodbe zaradi višje sile oziroma nepredvidljivih
okoliščin. |
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih
okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za
civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za
zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame nadzor nad
izvajanjem ukrepov Občinski štab za civilno zaščito. |
|
35.
člen |
(spremenjene okoliščine) |
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe
okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke
in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi
koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali
izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi
spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico
zahtevati spremembo koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni
pogodbeni pogoji pravično spremenijo. |
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka
niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje
koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar
dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe. |
(3) O nastopu spremenjenih okoliščin se morata
stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno pisno obvestiti in
dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah. |
(4) Kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta
dogovora o spremembi koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni
pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati
obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe, ima pa pravico, da po
sodni poti zahteva pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev. |
|
36.
člen |
(uporaba prava) |
(1) Za vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz
sklenjenega koncesijskega razmerja na podlagi tega odloka, se uporabi
izključno pravo Republike Slovenije. |
(2) Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo,
izpolnitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe, ali v zvezi izvajanjem
javno-zasebnega partnerstva, je pristojno stvarno pristojno sodišče v
Mariboru. |
|
X. Končna določba |
|
37.
člen |
(začetek veljavnosti odloka) |
(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 360 – 0011/2021 |
Datum: 30. 9. 2021 |
|
|
Občina Ruše |
|
Urška Repolusk, županja |
|
Priloge: |
·
Priloga
1: seznam objektov. |
|
Priloga 1: seznam objektov |
|
Objekt |
Naslov |
Športni park Ruše – bazen |
Šolska ulica 17, 2342 Ruše |
Občina Ruše – upravna stavba |
Trg vstaje 11, 2342 Ruše |
Osnovna šola Janka Glazerja Ruše |
Lesjakova ul. 4, 2342 Ruše |
Občina Ruše – režijski obrat (poslovni del) |
Mariborska cesta 5, 2342 Ruše |
Srednja glasbena in baletna šola Maribor,
DO Ruše |
Falska cesta 15, 2342 Ruše |
Policijska postaja Ruše |
Mali Beograd 9, 2342 Ruše |
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor,
Zdravstvena postaja Ruše |
Stadionska ulica 4, 2342 Ruše |
Upravna enota Ruše |
Kolodvorska ulica 9, 2342 Ruše |
Kulturni dom Bistrica ob Dravi |
Ul. 27. decembra 2, 2345 Bistrica ob Dravi |
Center za mlade (CEZAM) Ruše |
Mariborska cesta 31, 2342 Ruše |
Občina Ruše – režijski obrat (delavnice) |
Mariborska cesta 5, 2342 Ruše |
|