Na podlagi 12. in 25.
člena
Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč
(Uradni list SRS, št. 34/84, 5/90, Uradni list RS, št. 26/90, 10/91,
13/93, 66/93, 110/02, 2/04), 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93), tretjega odstavka 36. člena
Zakona o javno - zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 3. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 17/08), 7. člena Odloka o gospodarskih
javnih službah v Občini Ajdovščina (Uradno glasilo št. 5/96, 19/97) in
na podlagi 33. člena
Statuta Občine Ajdovščina
(Uradno glasilo, št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02, 41/05, 92/05) je
Občinski svet Občine Ajdovščina na seji dne 6. 3. 2008 sprejel |
O D L O K |
o izvajanju
pokopališke in pogrebne dejavnosti ter o urejanju pokopališč v Občini
Ajdovščina |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom Občina
Ajdovščina (v nadaljevanju: občina) določa način opravljanja pokopališke
in pogrebne dejavnosti, urejanja pokopališč ter pogrebnih svečanosti na
območju Občine Ajdovščina, kot obvezne gospodarske javne službe,
organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja gospodarske javne službe,
predmet izvajanja, obveznosti izvajalca, pravice in obveznosti
uporabnikov, financiranje, pokopališki red, urejanje pokopališč,
pogrebno svečanost, oddajanje prostorov za grobove v najem, podelitev
koncesije in prenehanje koncesijskega razmerja, nadzor nad izvajanjem
ter kazenske, prehodne in končne določbe. |
Javna služba se
izvaja skladno s predpisi, na krajevno običajen način, z dostojanstvom
in spoštovanjem do umrlih. |
2. člen |
Na območju Občine
Ajdovščina so pokopališča v navedenih naseljih, katerim pripadajo
naslednja območja: |
1.
Ajdovščina: Ajdovščina, Grivče, Kožmani, Žapuže |
2.
Batuje: Batuje |
3.
Brje: Brje |
4.
Budanje: Budanje, Dolga Poljana |
5.
Col: Col, Gozd, Križna Gora, Malo Polje, |
Žagolič |
6.
Črniče: Črniče, Ravne |
7.
Dobravlje: Dobravlje |
8.
Gaberje: Gaberje |
9.
Gojače: Gojače |
10.
Kamnje: Kamnje, Potoče, del Vrtovina |
(Gerželji) |
11.
Lokavec: Lokavec |
12.
Malovše: Malovše |
13.
Otlica: Otlica, Kovk, Predmeja |
14.
Planina: Planina, Tevče, Dolenje |
15.
Podkraj: Podkraj, Bela Višnje, Vodice |
16.
Selo: Selo |
17.
Skrilje: Skrilje |
18.
Stomaž: Stomaž |
19.
Šmarje: Šmarje, Vrtovče, Zavino |
20.
Ustje: Ustje |
21. Velike
Žablje:Velike Žablje |
22. Vipavski
Križ:Vipavski Križ, Plače, Male Žablje, |
Cesta |
23.
Vrtovin: Vrtovin. |
3. člen |
Pokopališča na
območju Občine Ajdovščina so namenjena predvsem pokopavanju umrlih, ki
so prebivali na območju, ki gravitira na posamezno pokopališče v občini,
ter umrlih, ki so bili rojeni na tem območju in želijo biti tu pokopani. |
4. člen |
Pokopališko in
pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališč (v nadaljevanju: javna
služba) opravljajo na pokopališčih iz 2. člena tega odloka krajevne
skupnosti (v nadaljevanju: izvajalec). Krajevne skupnosti izvajajo javno
službo vsaka na svojem območju, na naslednjih pokopališčih: |
1. Krajevna skupnost
Ajdovščina in Krajevna skupnost Žapuže na pokopališču v Ajdovščini,
|
2. Krajevna skupnost
Batuje na pokopališču v Batujah, |
3. Krajevna skupnost
Brje na pokopališču na Brjah, |
4. Krajevna skupnost
Cesta in Krajevna skupnost Vipavski Križ na pokopališču v Vipavskem
Križu, |
5. Krajevna skupnost
Col na pokopališču na Colu, |
6. Krajevna skupnost
Črniče na pokopališču v Črničah, |
7. Krajevna skupnost
Dobravlje na pokopališču v Dobravljah, |
8. Krajevna skupnost
Dolga Poljana in Krajevna skupnost Budanje na pokopališču v Budanjah,
|
9. Krajevna skupnost
Gojače – Malovše na pokopališču v Gojačah in na pokopališču v Malovšah,
|
10. Krajevna skupnost
Gaberje na pokopališču v Gaberjah, |
11. Krajevna skupnost
Otlica – Kovk in Krajevna skupnost Predmeja na pokopališču na Otlici,
|
12. Krajevna skupnost
Kamnje – Potoče na pokopališču v Kamnjah, |
13. Krajevna skupnost
Lokavec na pokopališču v Lokavcu, |
14. Krajevna skupnost
Podkraj na pokopališču v Podkraju, |
15. Krajevna skupnost
Planina na pokopališču na Planini, |
16. Krajevna skupnost
Selo na pokopališču v Selu, |
17. Krajevna skupnost
Skrilje na pokopališču v Skriljah, |
18. Krajevna skupnost
Stomaž na pokopališču v Stomažu, |
19. Krajevna skupnost
Šmarje na pokopališču v Šmarjah, |
20. Krajevna skupnost
Ustje na pokopališču na Ustjah, |
21. Krajevna skupnost
Velike Žablje na pokopališču v Velikih Žabljah, |
22. Krajevna skupnost
Vrtovin na pokopališču v Vrtovinu. |
Izvajalec javno
službo opravlja sam, lahko pa jo opravlja druga pravna ali fizična
oseba, če so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi
standardi ter normativi. |
Izvajalec lahko
prenese izvajanje javne službe javnemu podjetju Komunalno stanovanjski
družbi d.o.o. Ajdovščina z neposredno pogodbo. |
Če se izvajanje javne
službe prenese drugi pravni ali fizični osebi, se ta odlok šteje kot
koncesijski akt, na podlagi katerega se podeli koncesija za izvajanje
javne službe in določa predmet, pravice ter obveznosti javnega in
zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja ter druge
sestavine razmerja javno – zasebnega partnerstva v zvezi z opravljanjem
javne službe. |
Pripravljenost na
domu (dežurstvo) opravlja javno podjetje Komunalno stanovanjska družba
d.o.o. Ajdovščina, lahko pa se izvajanje tega opravila prenese drugi
pravni ali fizični osebi v sklopu podelitve koncesije. |
Vsa določila tega
odloka v zvezi z izvajanjem javne službe, ki veljajo za izvajalca javne
službe, veljajo tudi za javno podjetje Komunalno stanovanjsko družbo
d.o.o. Ajdovščina, kateremu je preneseno izvajanje javne službe, in za
zasebnega partnerja, kateremu je podeljena koncesija za izvajanje javne
službe (v nadaljevanju: koncesionar). |
5. člen |
Objekti, namenjeni
opravljanju javne službe, so objekti gospodarske javne infrastrukture,
ki so v splošni rabi. |
Objekti iz prejšnjega
odstavka in naprave, namenjene opravljanju javne službe, so:
pokopališča, mrliške vežice, priključki na vodovodno omrežje, priključki
na električno omrežje, kanalizacija in podobno (v nadaljevanju:
pokopališka infrastruktura). Izvajalec uporablja pokopališko
infrastrukturo za opravljanje javne službe, o čemer sklene z občino
posebno pogodbo, s katero se uredi način uporabe in medsebojna razmerja
obeh partnerjev v zvezi s tem. |
II. PREDMET IZVAJANJA
JAVNE SLUŽBE |
6. člen |
Izvajanje javne
službe obsega: |
– pokopališko in
pogrebno dejavnost, |
– urejanje
pokopališč. |
Pokopališka in
pogrebna dejavnost zajema opravila v zvezi s pogrebnimi storitvami,
upepeljevanjem in oddajanjem prostorov za grobove v najem. |
Urejanje pokopališč
pa zajema opravila v zvezi z vzdrževanjem pokopališč, razdelitvijo na
posamezne zvrsti grobov, prekopom grobov in opustitvijo pokopališč.
|
Opravila, ki se
opravljajo v zvezi z izvedbo same pogrebne svečanosti, niso predmet
javne službe. |
7. člen |
Posamezna opravila
pokopališke dejavnosti so: |
– vodenje katastra
grobov in vodenje evidenc pokopov, |
– vodenje evidence
najemnikov grobov, |
– vodenje katastra
pokopališke infrastrukture, |
– oddajanje prostorov
za grobove v najem, |
– zagotovitev uporabe
mrliške vežice, |
– izkop in zasip
groba in zaščita sosednjih grobov, |
– prva ureditev
groba, |
– izkop ali prekop
posmrtnih ostankov umrlega, |
– druge pokopališke
storitve, glede na krajevne potrebe in običaje. |
8. člen |
Posamezna opravila
pogrebne dejavnosti se praviloma izvajajo izven pokopališč in obsegajo
predvsem urejanje dokumentacije ter dežurstvo za prevzem in prevoz
umrlega. |
Dežurstvo obsega
16-urno dežurstvo ob delovnikih ter 24-urno dežurstvo ob sobotah,
nedeljah in praznikih. |
9. člen |
Posamezna opravila
urejanja pokopališč so: |
– postavljanje
nagrobnih betonskih temeljev, |
– tekoče vzdrževanje
in urejanje pokopališke infrastrukture, |
– urejanje in
vzdrževanje poti, zelenic in rastlinja izven posameznih grobov,
|
– opravila v zvezi z
opustitvijo grobov, |
– druga opravila v
zvezi z urejanjem pokopališč, glede na krajevne potrebe in običaje. |
III. OBVEZNOSTI
IZVAJALCA |
10. člen |
Izvajalec ima pri
izvajanju javne službe zlasti naslednje obveznosti: |
– zagotavljati
kvalitetno izvajanje javne službe, |
– upoštevati
tehnične, sanitarne ter druge normative in standarde, povezane z
izvajanjem javne službe, |
– upravljati in
vzdrževati infrastrukturo kot dober gospodar, |
– izdajati soglasja,
določena s tem odlokom, |
– sklepati pogodbe za
najem grobov, |
– sklepati pogodbe za
opravljanje drugih del, ki so predmet izvajanja javne službe,
|
– zaračunavati
prispevke in pristojbine, na podlagi zakona in drugih predpisov,
|
– izterjevati
neplačane zapadle terjatve, |
– sestavljati cenike
storitev in jih posredovati občinskemu svetu v sprejem, |
– vzpostaviti in
voditi kataster in evidence, določene s tem odlokom, |
– sprejeti merila za
oddajanje, pripravo in vzdrževanje grobov, |
– določiti mesta in
način odlaganja odpadkov, |
– oskrbeti
pokopališče s tekočo vodo, |
– opozarjati
najemnike o morebitni neurejenosti najetih grobov, |
– skrbeti za tekoče
obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,
|
– ažurno in strokovno
voditi poslovne knjige, |
– poročati občini o
izvajanju koncesije, |
– v prvotno stanje
povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna ali druga
dela, |
– omogočati nadzor
nad opravljanjem javne službe, |
– ustrezno škodno
zavarovati infrastrukturo, |
– opravljati druge
naloge, določene s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi. |
11. člen |
Izvajalec je dolžan
vzdrževati pokopališko infrastrukturo tako, da ohranja njeno nezmanjšano
funkcionalnost. |
Izvajalec mora za
vsako koledarsko leto pripraviti predlog potrebnih investicijskih
vlaganj v pokopališko infrastrukturo in ga uskladiti z občino, praviloma
do priprave proračuna za naslednje leto. O novogradnji ali
rekonstrukciji pokopališke infrastrukture, o zagotovitvi potrebnih virov
sredstev zanjo ter o letni dinamiki predvidenih del, odloči občinski
svet v okviru sprejema občinskega proračuna. Za izbiro izvajalca in
izvedbo investicijskih del poskrbi občina. |
Izvajalec mora občini
dostaviti letno poročilo o poslovanju v preteklem letu, ki izkazuje
predvsem višino prihodkov iz naslova izvajanja javne službe in višino
odhodkov po posameznih namenih. Letno poročilo dostavi najkasneje do
konca meseca marca za preteklo leto. |
Izvajalec mora na
zahtevo občine predložiti poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih
delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih. |
12. člen |
Izvajalec opravlja
javno službo v svojem imenu in za svoj račun, na podlagi pooblastil iz
tega odloka. |
Izvajalec je
odgovoren za izvajanje javne službe. Občini, uporabnikom ali tretjim
osebam je izvajalec odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v
zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo njegovi zaposleni delavci
ali pogodbeni izvajalci. |
Izvajalec je dolžan v
okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi ob spremenjenih
okoliščinah ter v primeru višje sile. |
IV. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
13. člen |
Uporabniki javne
službe so praviloma osebe, ki naročijo oziroma plačajo posamezne
pogrebne storitve in osebe, ki najamejo grobne prostore. |
Uporabniki storitev
javne službe imajo predvsem naslednje pravice: |
– uporabljati
storitve izvajalca v skladu z zakonom, s tem odlokom in drugimi
predpisi, |
– pravico do enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
– do izbire
pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan, |
– do izbire načina
pokopa in pogrebne svečanosti, |
– do sklenitve
najemne pogodbe za grobni prostor, |
– do postavitve
nagrobnega spomenika na podlagi pridobljenega soglasja izvajalca,
|
– do pritožbe na
pristojne organe, v primeru kršitev njihovih pravic. |
Uporabniki storitev
javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritožijo
izvajalcu in občini, če menijo, da je bila storitev javne službe
opravljena v nasprotju s predpisi. |
14. člen |
Obveznosti
uporabnikov storitev javne službe so: |
– spoštovati
strokovno-tehnična navodila izvajalca in druge predpise v zvezi z
dejavnostjo, ki je predmet tega odloka, |
– plačevati uporabo
objektov oziroma storitev izvajalca v zvezi z izvajanjem javne službe,
|
– plačevati
pristojbino za najem grobnega prostora in izpolnjevati druge obveznosti
iz najemne pogodbe, |
– skrbeti za red in
vzdrževanje grobov v skladu s tem odlokom, |
– odlagati odpadke v
skladu z zahtevami izvajalca, |
– postavljati ali
odstranjevati nagrobne spomenike oziroma opravljati druge spremembe
grobnega prostora v soglasju z izvajalcem. |
15. člen |
Uporabnikom storitev
javne službe in obiskovalcem pokopališč ter mrliških vežic je na območju
pokopališč prepovedano: |
– nedostojno vedenje,
kot so vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, hoja po grobnih prostorih
in podobno, |
– odlagati odpadke
izven mest, ki jih je za odlaganje določil izvajalec, |
– odlaganje odpadkov
v nasprotju z zahtevami izvajalca, |
– izvajati dela na
pokopališču brez pridobitve soglasij izvajalca, določenih v 32. členu
tega odloka, |
– trgati zelenje in
cvetje s tujih grobov, |
– odtujevati predmete
s tujih grobov oziroma iz objektov na območju pokopališča, |
– onesnažiti ali
poškodovati pokopališčno infrastrukturo, |
– oskruniti ali
poškodovati nagrobne spomenike, druga obeležja oziroma grobne prostore,
|
– kakor koli drugače
oskruniti pokopališki prostor in objekte v njegovem območju,
|
– odlagati zemljo,
grobno opremo ali drug material, ki ostane od prenove grobov, v
kontejnerje ali koše za smeti, |
– voziti se s kolesom
ali drugimi vozili oziroma njihovo parkiranje na pokopališču, razen z
dovoljenjem izvajalca, |
– voditi živali na
pokopališče, razen v upravičenih primerih. |
V. FINANCIRANJE JAVNE
SLUŽBE |
16. člen |
Javna služba se
financira iz naslednjih virov: |
– prihodki od plačil
uporabnikov za opravljene storitve, |
– prihodki od
pristojbin za najem grobnega prostora, |
– sredstva proračuna
občine, |
– dotacije in
donacije, |
– drugi viri. |
17. člen |
Cenik za opravljanje
storitev javne službe predlaga izvajalec, potrdi pa ga občinski svet.
Cenik izvajalec predloži v potrditev enkrat letno oziroma ob vsakem
povišanju cen. |
18. člen |
Cene pristojbine za
najem grobnega prostora in ostalih storitev javne službe se določijo na
podlagi dejanskih stroškov, ki zajemajo predvsem: stroške materiala,
stroške storitev, amortizacijo, stroške dela, stroške uprave in stroške
skladišča. |
19. člen |
Sredstva za izvajanje
dežurstva se krijejo iz občinskega proračuna na osnovi mesečnih
zahtevkov. |
VI. POKOPALIŠKI RED |
20. člen |
Pokop umrlih se
praviloma opravlja vsak dan od 9. do 18. ure, vse dni v letu, z izjemo
naslednjih praznikov: 1. januar, velikonočna nedelja, 1. maj, 1.
november in 25. december. |
Izvajalec lahko
prilagodi urnik krajevnim pogojem in običajem. |
Izvajalec pogrebne
svečanosti na pokopališču v Ajdovščini je o terminu pokopa dolžan
predhodno obvestiti upravljavca letališča, ki o tem obvesti svoje
uporabnike. |
Pri upravi
nogometnega stadiona je dolžan pridobiti podatke o aktivnostih na
nogometnem stadionu in v skladu s tem časovno uskladiti termin pokopa.
|
Izvajalec pogrebne
svečanosti je dolžan o terminu pokopa predhodno opozoriti tudi druge
povzročitelje hrupa, ki bi v neposredni bližini pokopališča izvajali
kakršnokoli dejavnost, ki bi lahko motila potek pogrebne svečanosti. |
21. člen |
Mrliška vežica na
pokopališču je odprta v poletnem času od 7. do 21. ure, v zimskem času
pa od 8. do 20. ure oziroma v skladu s krajevnimi običaji. Svojci in
sorodniki se ob umrlem v mrliški vežici lahko v izjemnih primerih
zadržujejo največ do 24. ure. |
VII. UREJANJE
POKOPALIŠČ |
22. člen |
Občinski svet v
svojih planskih aktih določi zadostne površine za pokopavanje umrlih za
najmanj 30 let. Pri tem upošteva potrebe po večjem številu pokopov ob
morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah.
|
Na predvidenem
območju se pokopališče zgradi ali poveča na podlagi izvedbenega
prostorskega akta. |
Občinski svet odloča
o opustitvah obstoječih pokopališč, na podlagi mnenja pristojnega organa
zdravstvene inšpekcije in mnenja pristojnega zavoda za varstvo kulturne
dediščine. V odločitvi mora biti določeno: |
– kdo upravlja
opuščeno pokopališče, |
– pogoji in roki za
prenos posmrtnih ostankov in nagrobnih spomenikov, |
– pogoji in roki za
odstranitev pokopališčnih objektov, |
– plačilo stroškov
preureditve in prenosa. |
Na predlog
pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine občinski svet odloči,
kam se prenesejo posamezni nagrobni spomeniki, grobnice in obeležja
opuščenega pokopališča ter kdo bo skrbel zanje. |
23. člen |
Vsako novozgrajeno
pokopališče mora imeti mrliško vežico s sanitarijami, shrambo za
pogrebno opremo, ograjo, tekočo vodo in urejen prostor s posodami za
odlaganje odpadkov. |
Pokopališče v
Ajdovščini mora imeti urejeno mrliško vežico, namenjeno čuvanju umrlih
do njihovega pokopa, oziroma do prevoza v kraj pokopa. Umrlih, ki se
pokopljejo na tem pokopališču, ni dovoljeno čuvati doma, ampak v mrliški
vežici na pokopališču. |
V ostalih naseljih,
na čigar pokopališčih so zgrajene mrliške vežice, se umrle čuva
praviloma v mrliški vežici, lahko pa tudi doma. |
V naseljih, na čigar
pokopališčih ni mrliške vežice, se umrle čuva doma. |
Verske skupnosti
izjemoma lahko položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v
objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov. |
24. člen |
Za posamezno
pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na pokopališčne oddelke
in grobove, s katerim se določi površino, kraj in obliko različnih
zvrsti grobov. |
Izvajalec je dolžan
pokopališče urediti v skladu s tem načrtom. |
25. člen |
Izvajalec vodi za
posamezno pokopališče kataster grobov z zaporednimi številkami grobov, z
datumi pokopov in s podatki o pokopanih osebah ter s podatki najemnikov
teh grobov. |
Izvajalec vodi za
posamezno pokopališče kataster pokopališke infrastrukture. Kataster
posreduje občinski upravi kot prilogo k letnemu poročilu. |
Kataster in evidence,
ki jih je izvajalec dolžan ažurno voditi, vključno z vsemi zbirkami
podatkov, so last občine. Izvajalec jih je dolžan po prenehanju
izvajanja javne službe v celoti predati občini. |
26. člen |
Z načrtom razdelitve
na pokopališčne oddelke in grobove se lahko določijo posebni prostori
za: |
– klasične grobove
(enojni, dvojni in otroški grobovi ter grobnice), |
– vrstne grobove,
|
– grobišča,
|
– žarne grobove,
|
– anonimne pokope,
|
– raztrositev pepela,
znotraj kot tudi izven pokopališča. |
Graditev novih
grobnic na pokopališčih ni dovoljena. |
Kolikor na posameznem
pokopališču ni določena katera od navedenih zvrsti grobov, se, v
soglasju s svojci oziroma z naročnikom pokopa, pokop umrlega opravi v
okviru obstoječih možnosti. |
Na pokopališču ali
izven njega morajo biti zagotovljene površine za pokope ob morebitnih
naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah. |
27. člen |
Okvirne mere tlorisne
površine grobnega prostora so naslednje: |
– za enojni grob:
širina od 0,8 m do 1,0 m, dolžina 2,0 m do 2,6 m, globina 1,8 m,
|
– za dvojni grob:
širina od 1,2 m do 1,8 m, dolžina 2,0 m do 2,6 m, globina 1,8 m,
|
– za otroški grob:
širina od 0,7 m do 0,8 m, dolžina 1,0 m, globina 1,5 m, |
– za vrstni grob:
širina od 0,7 m do 1,0 m, dolžina od 2,0 m do 2,6 m, globina 1,8 m,
|
– za žarni grob:
širina 0,6 m do 1,0 m, dolžina od 1,0 m do 1,4 m, globina 0,7 m.
|
Velikost grobov se
lahko prilagodi glede na standardne mere obstoječega pokopališča.
|
Kadar se predvideva
več zaporednih pokopov v grob, se le-tega izkoplje poglobljeno in to
toliko, da je nad zadnjo krsto še 1 meter zemlje. |
Pri vrstnih grobovih
ni poglobitve. Oddelek vrstnih grobov se po 25 letih, šteto od zadnjega
pokopa, preuredi za ponoven pokop. |
Žare s pepelom umrlih
se shranjujejo v obstoječih klasičnih grobovih, v žarnih grobovih ali v
žarnih nišah. Velikost žarne niše določi načrt razdelitve na
pokopališčne oddelke in grobove. |
Prekop ali ponoven
pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe 15 let. V
primeru, da je bil umrli pokopan v poglobljen grob, se tudi po krajši
mirovalni dobi nad njim v isti grob lahko pokoplje še ena oseba. |
28. člen |
Pokopališče ima lahko
prostor za anonimne pokope, v skladu z načrtom razdelitve na
pokopališčne oddelke in grobove, na katerem je urejen tudi skupni
prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. |
29. člen |
Pokopališče ima lahko
prostor za raztrositev pepela, v skladu z načrtom razdelitve na
pokopališčne oddelke in grobove. Na skupni nagrobnik se vpišejo imena
pokopanih, z izjemo pokopanih z anonimnim pokopom. Uredi se tudi skupni
prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. |
30. člen |
Pepel pokojnika iz
žare se lahko raztrese na prostoru, določenem za ta namen na pokopališču
tudi v primeru, ko najemnik, po 15 letih najema grobnega prostora, ne
želi več plačevati pristojbine za najem. Enako se ravna v primeru, če
najemnik žarnega prostora ne želi več plačevati pristojbine za najem. |
31. člen |
Nagrobni spomeniki se
postavljajo na betonski temelj, ki ne sme segati iznad površine zemlje.
Namestijo se na sredino groba, nad glavo pokopanega, s čelno stranjo
proti grobnemu prostoru. Oddaljenost prednje strani nagrobnika od steze,
ki poteka med vrstami grobov, mora biti za vse grobove enaka.
|
Nagrobni spomeniki,
robniki, druga znamenja in rastline ne smejo segati čez mejo določenega
grobnega prostora. Med grobnimi prostori v vrsti je razdalja 0,4 m.
Višina nagrobnih spomenikov praviloma ne sme biti več kot 1,1 m. |
32. člen |
Izvajalec daje na
podlagi načrta razdelitve na pokopališčne oddelke in prostore iz 24.
člena tega odloka naslednja soglasja: |
– k postavitvi,
odstranitvi ali spremembi nagrobnih spomenikov, |
– k orientaciji
grobov na že obstoječih grobnih prostorih, |
– k spremembam
arhitektonske zasnove grobnih prostorov, pri čemer je dolžan zagotoviti
varovanje arhitektonske celovitosti pokopališča ter umetniškega in
kulturnozgodovinskega pomena posameznih grobov. |
Izvajalec da soglasje
najkasneje v roku 30 dni od popolne vloge najemnika grobnega prostora.
|
Če najemnik ravna v
nasprotju s soglasjem izvajalca, ga le-ta obvesti, da v določenem času
odpravi nepravilnosti. |
Če nepravilnosti ne
odpravi najemnik sam, jih na njegove stroške odpravi izvajalec. |
VIII. POGREBNA
SVEČANOST |
33. člen |
Pokop se lahko opravi
kot: |
– pokop posmrtnih
ostankov umrlega v grob v krsti ali žari, |
– pokop žare z
upepeljenimi ostanki umrlega v žarni grob, |
– raztros upepeljenih
ostankov umrlega. |
34. člen |
Način pokopa in
pogrebna svečanost se opravi v skladu s predhodno izraženo voljo umrlega
in v skladu s pokopališkim redom. Če umrli ni izrazil svoje volje,
odločijo o tem svojci ali oseba, ki je stalno živela z njim. Če takšnih
oseb ni, odloči o načinu pokopa občinska uprava, če je pokojnik umrl ali
bil najden na območju Občine Ajdovščina. |
Vsakemu umrlemu mora
biti zagotovljen dostojen pogreb. |
35. člen |
Naročnik lahko izbira
med naslednjimi načini izvedbe pogrebne svečanosti: |
– javna pogrebna
svečanost kot civilni obred, |
– javna pogrebna
svečanost kot verski obred, |
– pokop v družinskem
krogu, |
– anonimen pokop. |
36. člen |
Za organizacijo
pogrebne svečanosti poskrbijo svojci umrlega ali po njihovem naročilu
fizična ali pravna oseba, registrirana za opravljanje takšne dejavnosti
(v nadaljevanju: izvajalec pogrebne svečanosti). |
37. člen |
Pogrebno svečanost
vodi oseba, določena s strani izvajalca pogrebne svečanosti.
|
Izvajalec pogrebne
svečanosti z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno
običajen način obvesti javnost o imenu umrlega in o uri pogreba.
Istočasno izvajalec pogrebne svečanosti objavi tudi morebitno odločitev
o odklanjanju žalnih vencev in cvetja. |
38. člen |
Pokop oziroma
upepelitev se lahko opravi šele po preteku 36 ur od nastopa smrti.
|
Štiriindvajset ur
pred pogrebom svojci umrlega ali izvajalec pogrebne svečanosti obvesti
izvajalca, ki na pokopališču, kjer bo umrli pokopan, izvaja javno
službo, da zagotovi mrliško vežico, izkoplje grob in opravi druga
opravila, vezana na izvajanje javne službe. |
Kraj, dan in uro
pogrebne svečanosti določijo sporazumno svojci umrlega oziroma izvajalec
pogrebne svečanosti, skupaj z izvajalcem, ob upoštevanju razpoložljivih
terminov. |
39. člen |
V pogrebno svečanost
je v skladu z voljo umrlega ali njegovih svojcev lahko vključen poseben
protokol civilne, verske, vojaške, lovske ali druge organizacije.
|
Če pri pogrebni
svečanosti sodeluje tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim
orožjem, ki izstreli častne salve v zadnji pozdrav umrlemu, mora biti
zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar skrbi vodja te
enote. |
40. člen |
Pogrebce, ki opravijo
vsa opravila pogrebnega sprevoda, zagotovi izvajalec pogrebne
svečanosti. Pogrebci so oblečeni v svečana oblačila in gredo ves čas
poteka sprevoda ob krsti ali žari. |
Na izrecno željo
naročnika pogreba, pogrebce lahko zamenjajo sorodniki ali člani
organiziranih skupin iz prejšnjega člena. |
41. člen |
Javna pogrebna
svečanost se prične z dvigom in prenosom krste ali žare umrlega z mesta
čuvanja, traja pa do položitve v grob. |
Pogrebni sprevod se
oblikuje na mestu čuvanja (mrliška vežica, sakralni ali drugi objekt,
dom umrlega), ali na mestu, ki ga določi izvajalec pogrebne svečanosti,
in krene do mesta pokopa. Pred pričetkom sprevoda se lahko zaigra,
zapoje ali predvaja žalostinke. |
Na čelo sprevoda se
postavi zastavonošo, ki nosi državno zastavo z žalnim trakom, razen v
primerih, ko je na izrecno željo svojcev ali iz utemeljenih razlogov
dogovorjeno drugače. Za zastavonošo se zvrstijo prapori s pritrjenim
žalnim trakom, godba, pevci, nosilci vencev, odlikovanj in drugih
priznanj umrlega, krsta ali žara, sledijo svojci umrlega ter drugi
udeleženci pogreba. |
Če gre za verski
pogreb, gredo predstavniki verske skupnosti pred krsto ali žaro. V tem
primeru gredo simboli verske skupnosti takoj za zastavonošo.
|
Če se pogrebne
svečanosti udeležijo enote slovenske vojske, policije ali druge
uniformirane skupine, se te praviloma razporedijo za zastavonošo oziroma
v skladu z njihovimi protokolarnimi pravili. |
V sprevodu se lahko
poje ali igra žalostinke. |
Na željo pokojnika
ali njegovih svojcev se pogrebna svečanost nadaljuje v sakralnem
prostoru, namenjenem opravljanju verskih obredov. |
Ob prihodu pogrebnega
sprevoda do groba se neposredno ob grobu razvrstijo svojci umrlega,
nosilci zastav, praporov, odlikovanj, vencev in, če gre za verski
pogreb, predstavniki verske skupnosti s svojimi simboli. Za njimi se
razvrstijo drugi udeleženci pogrebne svečanosti. |
Ko pogrebci položijo
krsto ali žaro v grob, sledi poslovilni obred z žalno glasbo, petje,
igranje in poslovilni govori. Ob koncu obreda sledijo še pokloni
zastave, praporov in drugih simbolov, s katerimi se pogrebna svečanost
zaključi. |
42. člen |
Izvajalec lahko
prične z zasipanjem groba, ko se udeleženci pogrebne svečanosti
razidejo. Izvajalec poskrbi tudi za prvo začasno ureditev groba. |
43. člen |
Javne pogrebne
svečanosti se lahko udeleži vsakdo, ki upošteva pravila dostojanstva in
pieteto do umrlega. |
Pogrebna svečanost ne
sme ogrožati varnosti cestnega prometa, javnega reda in miru, spodbujati
nestrpnosti ali omejevati svoboščin in pravic drugih. |
Če izvajalec pogrebne
svečanosti ugotovi, da se med pogrebno svečanostjo dogajajo kršitve iz
prejšnjega odstavka, opozori kršitelje na kršitev, ob neupoštevanju
opozorila pa pokliče policijo in prekine svečanost. |
44. člen |
Po volji umrlega ali
njegovih svojcev, oziroma osebe, ki je plačnik stroškov pogreba, se
umrli lahko pokoplje v ožjem družinskem krogu, brez prisotnosti
javnosti. |
Pri pogrebu
sodelujejo zastavonoša z zastavo z žalnim trakom, pogrebci, vodja
pogrebne svečanosti, svojci umrlega in ostali udeleženci, ki jih
povabijo svojci. |
Pokop umrlega
opravijo vodja pogrebne svečanosti in pogrebci. |
45. člen |
Na željo umrlega se
opravi anonimen pokop. |
Anonimen pokop se
opravi s pokopom krste ali žare, oziroma z raztrositvijo pepela na
prostoru, določenem za ta namen, brez označbe imena umrlega.
|
Podatke o pokopu vodi
izvajalec v evidenci pokopov. |
IX. ODDAJANJE
PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM |
46. člen |
Izvajalec daje v
najem prostore za grobove na osnovi pisne najemne pogodbe z najemnikom,
v skladu s tem odlokom in merili izvajalca za oddajanje, pripravo in
vzdrževanje grobov. |
Najemna pogodba mora
določati: |
– najemnika,
|
– čas najema,
|
– zaporedno številko,
vrsto in velikost groba, |
– višino pristojbine
za najem grobnega prostora in način plačevanja, |
– obveznosti
najemnika glede urejanja groba, |
– ukrepe
najemodajalca za primer nespoštovanja določil pogodbe. |
Najemna pogodba se
sklene za 15-letno obdobje mirovalne dobe. Po izteku mirovalne dobe se
najemna pogodba lahko podaljša ali pa odpove. |
47. člen |
Pravico do najema
groba ima oseba, ki je poravnala stroške pokopa. To pravico je mogoče
prenesti na drugega le pismeno, obnoviti ali podaljšati pa jo je mogoče
pod pogoji, ki jih določi izvajalec. Pravice do najema vrstnega groba ni
mogoče obnoviti ali podaljšati. |
Če pogodbeni stranki
najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti nagrobni
spomenik, skupaj z drugo grobno opremo. Če tega ne stori, odstranitev
opravi izvajalec na najemnikove stroške, grob prekoplje, grobni prostor
pa odda drugemu najemniku. |
V času od odstranitve
nagrobnega spomenika do oddaje grobnega prostora v najem drugemu
najemniku, izvajalec skrbi za vzdrževanje opuščenega groba. |
48. člen |
Najemnik je dolžan
najeti grob in vmesni medgrobni prostor redno vzdrževati. |
V nasprotnem primeru
poskrbi izvajalec na stroške najemnika za minimalno vzdrževanje najetega
groba, po predhodnem pisnem opozorilu najemnika. |
Najemnik je dolžan
pristojbino za najem grobnega prostora redno plačevati ter izvajalca
tekoče obveščati o vsaki spremembi svojega bivališča. |
49. člen |
Izvajalec lahko
razdre sklenjeno najemno pogodbo oziroma ne podaljša najemnega razmerja
po izteku mirovalne dobe v naslednjih primerih: |
– če najemnik, klub
pisnemu opozorilu, ne poravna pristojbine za najem grobnega prostora,
|
– če najemnik, kljub
pisnemu opozorilu, ne vzdržuje groba, |
– ob opustitvi
pokopališča, |
– če tako zahteva
načrt razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. |
Po razdrtju najemne
pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščeni grob do konca mirovalne
dobe, ko se prekoplje in odda drugemu najemniku. |
50. člen |
Pristojbino za najem
grobnega prostora zaračuna izvajalec enkrat letno najemniku, ki je na
dan izstavitve računa vpisan v evidenco najemnikov. |
Ureditev temelja za
nagrobni spomenik plača najemnik ob prevzemu grobnega prostora.
|
Prihodki iz naslova
najemnine grobnega prostora se namenijo urejanju pokopališč. |
X. PODELITEV
KONCESIJE IN PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
51. člen |
Koncesijo za
izvajanje javne službe občina podeli na podlagi javnega razpisa po
postopku, določenem s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije
gospodarske javne službe, in predpisi, ki urejajo javno zasebno
partnerstvo, za dobo največ deset let. O izbiri koncesionarja odloči
občina z upravno odločbo. |
Medsebojna razmerja
med občino in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko
pogodbo, ki jo v imenu občine sklene župan. Koncesijsko razmerje med
pogodbenima strankama nastane z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. |
52. člen |
Interesenti za
pridobitev koncesije morajo izpolnjevati naslednje pogoje: |
– da imajo v času
vložitve ponudbe veljavno registracijo za izvajanje razpisane dejavnosti
in da imajo za to potrebna soglasja ter dovoljenja pristojnih organov,
|
– da niso v postopku
prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, |
– da imajo poravnane
vse davke, prispevke in druge dajatve, |
– da razpolagajo z
zadostnim številom usposobljenih kadrov za opravljanje razpisane javne
službe, |
– da imajo potrebna
znanja in izkušnje za izvajanje razpisane javne službe, |
– da imajo zadostne
tehnične zmogljivosti za izvajanje razpisane javne službe, oziroma da
predložijo ustrezna jamstva, da bodo te zmogljivosti pridobili v roku,
določenem z javnim razpisom, |
– morebitne druge
pogoje na podlagi tega odloka, ki se podrobneje določijo v javnem
razpisu. |
53. člen |
Merila za izbor
koncesionarja se določijo v javnem razpisu. |
O morebitnem plačilu
koncesijske dajatve in o njeni višini odloči župan s sklepom. |
54. člen |
S podelitvijo
koncesije pridobi koncesionar izključno pravico opravljanja javne službe
na območju, za katerega mu je bila koncesija podeljena. |
Občina lahko podeli
izključno pravico izvajanja javne službe posameznemu koncesionarju za
eno ali več pokopališč. |
55. člen |
Koncesionar je dolžan
izvajati javno službo v obsegu in na način, kot je določen v zakonu,
drugih predpisih, tem odloku, koncesijski pogodbi ter v skladu z
navodili občine. |
56. člen |
Koncesionar
dejavnosti, ki je predmet izvajanja javne službe, niti deloma niti v
celoti ne sme prenesti na tretje osebe, razen če za to predhodno pridobi
pisno soglasje občine. |
57. člen |
Koncesijsko razmerje
preneha: |
– s prenehanjem
koncesijske pogodbe, |
– z odvzemom
koncesije, |
– zaradi stečaja
koncesionarja, |
– zaradi prenehanja
koncesionarja, |
– v drugih primerih,
določenih z zakonom. |
V primeru prenehanja
koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji
nepretrgano opravljati javno službo do dneva, ko njeno opravljanje
prevzame drug izvajalec, če zakon, ki ureja gospodarske javne službe, ne
določa drugače, vendar najdlje 1 leto. |
58. člen |
Koncesijska pogodba
preneha: |
– s potekom časa, za
katerega je bila sklenjena, |
– z razdrtjem zaradi
bistvene kršitve koncesijske pogodbe, |
– v drugih primerih,
določenih v koncesijski pogodbi. |
59. člen |
Za prenehanje
koncesijskega razmerja in koncesijske pogodbe se uporabljajo določila
zakona, ki ureja gospodarske javne službe in splošna pravila pogodbenega
prava. |
60. člen |
Poleg inšpekcijskega
in drugega s predpisi določenega nadzora ima občina tudi pravico
neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje javne službe, ki je
predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s
koncesijsko pogodbo. |
Način izvajanja
nadzora se določi v koncesijski pogodbi. |
XI. NADZOR |
61. člen |
Nadzor nad izvajanjem
določb tega odloka opravlja občinski inšpektorat Občine Ajdovščina.
|
Za vodenje postopka
in izdajo plačilnih nalogov v prekrških zoper določbe tega odloka je
pristojna pooblaščena uradna oseba občinskega inšpektorata, ki ima
najmanj peto stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja, določen z
zakonom, ki ureja prekrške. Za vodenje postopka in izdajo odločb v
prekrških zoper določbe tega odloka je pristojna pooblaščena uradna
oseba občinskega inšpektorata, ki ima najmanj sedmo stopnjo izobrazbe in
opravljen preizkus znanja, določen z zakonom, ki ureja prekrške. |
XII. KAZENSKE DOLOČBE |
62. člen |
Z globo 1.400 EUR se
kaznuje za prekršek izvajalec: |
– če ne sklepa pogodb
za najem grobov (peta alineja prvega odstavka 10. člena), |
– če ne določi mesta
in načina odlaganja odpadkov (dvanajsta alineja prvega odstavka 10.
člena), |
– če ne povrne
nepremičnin, na katerih so se izvajala vzdrževalna ali druga dela, v
prvotno stanje (osemnajsta alineja prvega odstavka 10. člena),
|
– če ne vodi katastra
grobov (prvi odstavek 25. člena). |
Z globo 400 EUR se
kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka. |
63. člen |
Z globo v znesku
1.400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
|
– če izvaja opravila
iz 7., 8. in 9. člena tega odloka, brez pooblastila občine oziroma
izvajalca. |
Z globo v znesku 400
EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega
podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, kot tudi posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka. |
64. člen |
Z globo 1.400 EUR se
kaznuje za prekršek izvajalec pogrebne svečanosti: |
– če o terminu pokopa
ne obvesti upravljavca letališča (tretji odstavek 20. člena),
|
– če časovno ne
uskladi termina pokopa z aktivnostmi na nogometnem stadionu (četrti
odstavek 20. člena), |
– če o terminu pokopa
predhodno ne opozori drugih povzročiteljev hrupa, ki bi v neposredni
bližini letališča izvajali kakršnokoli, za potek pogrebne svečanosti,
motečo dejavnost (peti odstavek 20. člena). |
Z globo 400 EUR se
kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca pogrebne svečanosti, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka. |
65. člen |
Z globo 50 EUR se
kaznuje za prekršek posameznik: |
– če se na
pokopališču vede nedostojno (prva alineja prvega odstavka 15. člena),
|
– če odlaga odpadke
izven mest, ki jih je za odlaganje določil izvajalec (druga alineja
prvega odstavka 15. člena), |
– če odlaga odpadke v
nasprotju z zahtevami izvajalca (tretja alineja prvega odstavka 15.
člena), |
– če izvaja dela na
pokopališču brez pridobitve soglasij izvajalca (četrta alineja prvega
odstavka 15. člena), |
– če trga zelenje in
cvetje s tujih grobov (peta alineja prvega odstavka 15. člena),
|
– če odlaga zemljo,
grobno opremo ali drug material, ki ostane od prenove grobov, v
kontejnerje ali koše za smeti (deseta alineja prvega odstavka 15.
člena), |
– če se vozi s
kolesom ali drugimi vozili oziroma jih parkira na pokopališču (enajsta
alineja prvega odstavka 15. člena), |
– če vodi živali na
pokopališče, razen v upravičenih primerih (dvanajsta alineja prvega
odstavka 15. člena). |
XIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
66. člen |
Vsi dosedanji
izvajalci javne službe, ki bodo po uveljavitvi tega odloka nadaljevali z
izvajanjem javne službe, morajo uskladiti svoje poslovanje z določili
tega odloka v roku enega leta od njegove uveljavitve. |
67. člen |
V primerih, kjer po
dosedanjih predpisih javno službo opravlja občinsko javno podjetje, mora
le-to v roku enega leta od uveljavitve tega odloka opravljanje javne
službe izročiti izvajalcu po tem odloku, ali pa z njim skleniti oziroma
obnoviti neposredno pogodbo o prenosu izvajanja javne službe, na podlagi
tretjega odstavka 4. člena tega odloka. |
68. člen |
V primerih, kjer po
dosedanjih predpisih javno službo opravlja pravna ali fizična oseba, ki
je zasebni partner, je za njeno izvajanje treba v roku enega leta po
uveljavitvi tega odloka pričeti s postopkom za podelitev koncesije, na
podlagi četrtega odstavka 4. člena tega odloka, kolikor sedanji
izvajalec ni bil izbran na transparenten in konkurenčen način.
|
Javni razpis se
izvede tudi v primeru izteka pogodb s sedanjimi izvajalci javne službe,
ki so zasebni partnerji. |
69. člen |
Z dnem veljavnosti
tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih
svečanostih v Občini Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 3/89). |
70. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 3546-1/06 |
Ajdovščina, dne 6.
marca 2008 |
Župan |
Občine Ajdovščina
|
Marjan Poljšak l.r. |