Na podlagi
64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF) je
Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 33. redni seji dne 28.
5. 2014 sprejel |
S T A T U
T
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici |
1 SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(uporaba
izrazov) |
V statutu
uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot
nevtralni za ženski in moški spol. |
2. člen |
(območje,
ime in sedež občine) |
(1) Občina
Sveti Jurij ob Ščavnici je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z
zakonom na območju naslednjih naselij: Biserjane, Bolehnečici, Blaguš,
Brezje, Čakova, Dragotinci, Gabrc, Galušak, Grabonoš, Grabšinci, Jamna,
Kočki Vrh, Kokolajnščak, Kraljevci, Kupetinci, Kutinci, Mali Moravščak,
Rožički Vrh, Selišči, Slaptinci, Sovjak, Stanetinci, Stara Gora,
Terbegovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Ženik, Žihlava. |
(2) Sedež
občine je, Ulica Bratka Krefta št. 14, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici.
|
(3) Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino
predstavlja in zastopa župan. |
(5)
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. |
(6)
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
3. člen |
(izvirne
in prenesene naloge) |
(1) Občina
Sveti Jurij ob Ščavnici v okviru ustave in zakona samostojno ureja in
opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo ter
naloge določene s predpisi občine na podlagi zakona. |
(2) Občine
lahko opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za
to zagotovi potrebna sredstva. |
4. člen |
(občani) |
(1) Osebe,
ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2) Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
(3) Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na
podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
5. člen |
(uresničevanje skupnih nalog) |
(1) Občina
pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
(2) Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja
skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne
zavode, javna podjetja. |
(3) Občine
se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v
združenja. |
6. člen |
(grb,
zastava in praznik občine) |
(1) Občina
ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določi z odlokom. |
(2) Občina
ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji
polovici napis: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, v zunanjem krogu na
spodnji polovici pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni
odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini pečata je
grb občine. |
Občina ima
naslednje simbole: |
– grb je v
obliki ščita, podlage bele barve, na katerem je stiliziran lik
konjenika, ki s sulico prebada zmaja. Konjenik ima čelado in oklep
srebrne barve, modro obleko, rdeč plašč in sedlo, konj belo srebrne,
zmaj pa kromoksid zelene barve; |
– zastava
je pravokotne oblike, razdeljena na dva enako velika dela, od katerih je
leva polovica rumeno zelene barve, desna polovica pa modre barve. V
sredini gornje polovice zastave je grb v barvah in oblikah navedenih v
prejšnjem odstavku; |
– himna
občine je: Jakob Šešerko »Jurjevška zdravica«. |
Praznik
občine je 24. aprila. Sveti Jurij ob Ščavnici je vezan na leto 1336, ko
je bila izdana listina o obstoju naselja Sveti Jurij ob Ščavnici.
Občinski praznik se praznuje eno nedeljo pred ali za godom Sv. Jurija.
|
(3)
Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.
|
(4) Za
prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim
občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu
s posebnim odlokom. |
2 NALOGE
OBČINE |
7. člen |
(naloge
občine) |
(1) Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema
statut in druge predpise občine, |
– sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– sprejema
programe razvoja občine. |
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
–
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
–
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča
pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja
in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
–
pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje
z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
– z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja
in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja
ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
– gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj. |
5. Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
–
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
– odloča o
koncesijah, |
– sprejema
splošne akte, ki urejajo način ustanovite in delovanje lokalnih javnih
služb, |
–
zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
– nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in
vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
– ustanovi
vzgojno izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni
zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
|
– v skladu
z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
– sodeluje
z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja
pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja
stanje na tem področju, |
–
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje
s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami, |
– lahko
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov. |
8.
Pospešuje raziskovalno, informacijsko, kulturno in društveno dejavnost
ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
– določa
občinski program športa, |
–
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje
z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
– izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
– spremlja
stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe,
s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema
splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
|
– sodeluje
s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– občinske
ceste, ulice in javne poti, |
– površine
za pešce in kolesarje, |
– igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
–
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
11. Skrbi
za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
–
organizira reševalno pomoč v požarih, |
–
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
–
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
–
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
– sodeluje
z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
– opravlja
druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja
javni red v občini tako, da: |
– sprejema
programe varnosti, |
– določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
– ureja
lokalni promet in določa prometno ureditev, |
–
organizira občinsko redarstvo, |
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
– opravlja
druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
(2) V
okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
–
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe
občine, |
–
določanje namembnosti prostora, |
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
–
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
– ureja
druge lokalne zadeve javnega pomena. |
8. člen |
(statistične, evidenčne in analitične naloge) |
(1) Občina
opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
|
(2) Občina
obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
(3) Za
potrebe iz prvega odstavka člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk
podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno
prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter
podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del
premoženja v občini. |
(4) Od
upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe
izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom.
Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih
medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini
stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške
povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške
povezave je potrebno dovoljenje ministra. |
3 ORGANI
OBČINE |
3.1.
Skupne določbe |
9. člen |
(organi
občine) |
(1) Organi
občine so: |
– občinski
svet, |
– župan in
|
– nadzorni
odbor. |
(2) Občina
ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
(3) Občina
ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
|
(4)
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
(5) Člani
občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
10. člen |
(občinska
uprava) |
(1) Občina
ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
(2)
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
(3)
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe. |
(4)
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in
organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z
odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno
področje. |
(5)
Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa
jo župan. |
11. člen |
(sprejemanje odločitev na sejah organov) |
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih
članov. |
12. člen |
(javnost
dela) |
(1) Delo
organov občine je javno. |
(2)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva,
ki so podlaga za odločanje občinskih organov. Splošni akti in prečiščena
besedila občine se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije ter v
Katalogu informacij javnega značaja in na spletni strani občine.
|
(3)
Javnost dela se zagotavlja tudi s tem, da so slikovni posnetki sej
občinskega sveta dostopni javnosti preko lokalnih televizijskih
operaterjev ali spletnega portala občine. |
(4) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
(5) Občani
in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
3.2
Občinski svet |
13. člen |
(občinski
svet) |
(1)
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
(2)
Občinski svet šteje 11 članov. |
(3) Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja
do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta,
če ni z zakonom drugače določeno. |
(4)
Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
|
(5) Prvo
sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v dvajsetih dneh
po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drug krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev.
Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske
volilne komisije. |
(6) Prvo
sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma
član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
|
(7) Ko
članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh
občinskih organih, odborih in komisijah. |
(8) Mandat
članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani
kot predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v skladu z
ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih
organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače. |
14. člen |
(volitve
članov občinskega sveta) |
(1)
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
(2)
Občinski svet se voli po večinskem volilnem sistemu. |
(3) O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet z odlokom. |
15. člen |
(pristojnosti občinskega sveta) |
(1)
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke
in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
(2) V
okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema
statut občine, |
– sprejema
odloke in druge občinske akte, |
– sprejema
prostorske in druge plane razvoja občine, |
– sprejema
občinski proračun in zaključni račun proračuna, |
– imenuje
in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov
občinskega sveta, |
–
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta, |
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom določeno
drugače, |
– sprejme
odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na
predlog župana, |
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
– daje
soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o
na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh
zadevah ne odloča drug občinski organ, |
– potrjuje
mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, |
– imenuje
člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje
in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
– določi,
kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo
župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo
začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
– odloča o
najemu posojila in dajanju poroštva, |
–
razpisuje referendum, |
– s svojim
aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta
in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev
javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih,
|
– določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
–
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
– opravlja
imenovanje ulic in naselij ter določa območja naselij, |
– imenuje
in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in
člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
|
– določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
– sprejme
program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
– določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
|
– sprejme
odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo
pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– sprejema
odločitev o uvedbi krajevnega samoprispevka |
– lahko
sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter
potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,
|
– v okviru
kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas
v kabinetu župana, |
– odloča o
drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
16. člen |
(funkcija
člana občinskega sveta) |
(1) Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2)
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana
nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
17. člen |
(župan) |
(1) Župan
predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovanja. |
(2)
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter
z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Za
vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo
podžupan. |
(4) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez
posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
|
(5) Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj šestkrat letno. Podžupan lahko
opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
|
(6) Župan
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog
dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo
občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po
prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za
vodenje in izvedbo seje. |
18. člen |
(organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta) |
Strokovno
pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe
občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta
ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
19. člen |
(seje
občinskega sveta) |
(1)
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni
red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
(4) Župan
mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
(5) O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
|
(6) Na
vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje,
ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta.
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita
na naslednji seji. |
(7) Za
vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom
občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju
občinske uprave in vodji organa skupne občinske uprave. O sklicu seje
občinskega sveta se obvesti javna občila. Vabilo z gradivom za sejo
sveta se objavi v katalogu informacij javnega značaja občine na
svetovnem spletu. |
(8)
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave in organ skupne občinske
uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na
vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz
njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
20. člen |
(odločanje
članov občinskega sveta) |
(1)
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
(2)
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet. |
(3) Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
|
(4)
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
|
(5) Župan
in direktor občinske uprave občine o izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
21. člen |
(predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta) |
(1)
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.
|
(2)
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta. |
(3) Članu
občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru
odstopa. Ugotovitveni sklep sprejme občinski svet na prvi seji po
nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
(4) Če
član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno
komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od
prejema pisne odstopne izjave. |
(5) Če
župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in
občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal
mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo
na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz
drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni
pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko
uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen,
če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal,
predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane
občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
(6)
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
določa zakon. |
22. člen |
(Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1)
Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(2)
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
(3)
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta in Odlok o delovnih telesih Občinskega
sveta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. |
(4)
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
23. člen |
(naloge
Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki
jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
–
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
–
občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
–
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za
opravljanje funkcije ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter
izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo
plačila za opravljanje funkcije in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
– opravlja
naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije, |
–
obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet |
– izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
24. člen |
(stalna in
občasna delovna telesa občinskega sveta) |
(1)
Občinski svet lahko ustanovi enega ali več odborov in komisij kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
(2) Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
– odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
– odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja, |
– odbor za
gospodarske javne službe in komunalne zadeve, |
– odbor za
prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
–
statutarno pravna komisija, |
– odbor za
proračun |
Odbori in
komisije štejejo od 3 do 5 članov, komisije pa od 3 do 5 članov. Delovno
področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta
se določi s poslovnikom in odlokom o delovnih telesih občinskega sveta. |
25. člen |
(imenovanje članov odborov in komisij) |
(1) Člane
odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(2) Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik ali njegov namestnik, ki ju izmed sebe izvolijo člani
delovnega telesa. |
(3) Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan najpozneje v roku 45 dni po
konstituiranju občinskega sveta. |
(4)
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
26. člen |
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta) |
(1)
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja,
določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Obvezno je
sodelovanje pristojnega odbora ali komisije občinskega sveta pri
pripravi Načrta razvojnih programov občine in izdajo mnenja k
posameznemu delu. |
(2) Na
vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za poročanje in
razpravo o delu in predlogih odborov in komisij občinskega sveta.
|
(3)
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
27. člen |
(razrešitev člana delovnega telesa občinskega sveta) |
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti, na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih
teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
3.3. Župan |
28. člen |
(župan) |
(1) Župana
volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
(2)
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(3)
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
(4) Župan
opravlja funkcijo nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski
svet na prvi naslednji seji. |
29. člen |
(pristojnosti župana) |
(1) Župan
predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja občinski svet, ga
sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
|
(2) Poleg
tega župan predvsem: |
– predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
|
– na
podlagi predhodnega mnenja pristojnega odbora odloča o pridobitvi in
odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja
občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače, |
– skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave in določitev njihovega delovnega
področja, naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih
javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, |
– imenuje
in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske
uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
– usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
– opravlja
druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
30. člen |
(zadržanje
objave splošnega akta) |
(1) Župan
zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
(2) Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
(3) Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan v petnajstih dneh
opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
(5) Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
31. člen |
(naloge
župana na področju zaščite in reševanja) |
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
– skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
– imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
– sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
–
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
– sprejema
akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
32. člen |
(nujni
ukrepi) |
V primeru
razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in
premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati,
lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev
občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
33. člen |
(podžupan
občine) |
(1) Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina enega podžupana. Podžupana
izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
(2)
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
(3)
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
(4)
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
(5) V
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. |
34. člen |
(nadomeščanje župana in podžupana) |
(1) Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje
funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če
ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
(2) V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
35. člen |
(komisije
in drugi strokovni organi občine) |
(1) Če je
tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan
lahko ustanovi tudi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
36. člen |
(predčasno
prenehanje mandata župana) |
(1)
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
(2)
Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana. |
(3) Županu
preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma
predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.
|
(4) Če
župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno
obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
(5)
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet
na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.
|
(6)
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
|
(7)
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
|
(8)
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo
novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne
vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
3.4.
Nadzorni odbor občine |
37. člen |
(nadzorni
odbor občine) |
(1)
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
|
(2)
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
|
– opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
–
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
–
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
|
(3)
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. |
38. člen |
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora) |
(1)
Nadzorni odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani
nadzornega odbora morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani komisij in odborov občinskega sveta, direktor občinske
uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so
uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
(3)
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
39. člen |
(konstituiranje nadzornega odbora) |
(1) Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor
se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
(2) Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
|
(3)
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
|
(4)
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
|
(5) Sedež
nadzornega odbora je na sedežu Občine Sveti Juriju ob Ščavnici, Ulica
Bratka Krefta št. 14, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici. Nadzorni odbor za
seje uporablja prostore občine. |
(6)
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig. |
40. člen |
(program
dela nadzornega odbora) |
(1)
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu oktobru
koledarskega leta predloži županu. |
(2)
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
–
proračuna in zaključnega računa proračuna občine, |
–
finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih
sredstev, |
– v
tridesetih dneh po opravljenem nadzoru mora nadzorni odbor pripraviti
poročilo, katero se obravnava na prvi naslednji redni seji občinskega
sveta. |
(3)
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
(4)
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in
občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo
leto. |
(5)
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi
organi občine, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in
drugimi osebami. |
(6)
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
41. člen |
(pristojnosti nadzornega odbora) |
(1)
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb
med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
(2)
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo
uporabnika proračuna. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev
vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe.
|
(3) V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu
odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
42. člen |
(izločitev
člana nadzornega odbora) |
(1)
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na
seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
(2) Šteje
se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
– je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
|
– je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe, |
– če je
član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
(3)
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
43. člen |
(poročilo
nadzornega odbora) |
(1) Za
posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v
nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi
osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega
odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru. |
(2)
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh delovnih dni
pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne
upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o
nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče
sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o
nadzoru. |
(3)
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o
osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega
odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o
nadzoru. |
(4) Če
osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(5)
Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
44. člen |
(odzivno
poročilo) |
(1)
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru
najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v
roku petnajstih dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na
posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja,
pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev
iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če
nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu
poročilu, oziroma predlaga delovni sestanek. |
(2) Po
preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o
nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
45. člen |
(vsebina
poročila nadzornega odbora) |
(1)
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom
in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine,
ki ga izda pristojni minister. |
(2) V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
(3) Z
ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. |
(4) V
mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno
in/ali smotrno. |
(5)
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
(6)
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali
neuspešno. |
(7)
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
(8)
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
(9)
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
(10)
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
46. člen |
(postopanje nadzornega odbora) |
(1) Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
|
(2) V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
47. člen |
(obravnava
poročila nadzornega odbora) |
(1)
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
(2) Župan
je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi
predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno
samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih
mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb
javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter za
poslovanje občine pomembnimi odločitvami. |
(3) Župan
je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta
ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega
sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali
finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila
občina. |
48. člen |
(letno
poročilo o delu in porabi sredstev nadzornega odbora) |
Nadzorni
odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o
delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu
ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
49. člen |
(javnost
dela nadzornega odbora) |
(1) Delo
nadzornega odbora je javno. |
(2)
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se
javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
(3)
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz
letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki
se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon,
ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi
katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
|
(4) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa poslovnik. |
(5) Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
50. člen |
(strokovna
in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) |
(1)
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2) Župan
določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj
nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte
ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. |
(3)
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. |
51. člen |
(sredstva
za delo nadzornega odbora) |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na
posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
52. člen |
(plačilo
za opravljanje dela članov nadzornega odbora) |
Predsednik
in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela
v skladu z aktom občinskega sveta- pravilnikom o plačah občinskih
funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter
članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki
ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada
plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo
sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika
o tarifi za sodne izvedence. |
53. člen |
(poslovnik
o delu nadzornega odbora) |
Podrobneje
uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino
glasov svojih članov. |
54. člen |
(občinska
uprava) |
(1)
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
(2)
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
55. člen |
(ustanovitev skupne občinske uprave) |
(1)
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
(2)
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
56. člen |
(odločanje
o upravnih zadevah) |
(1) Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
(2) Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
(4) O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
57. člen |
(pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah) |
(1)
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
(2) Osebe
iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
58. člen |
(izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku) |
Direktor
občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
59. člen |
(odločanje
o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine) |
O upravnih
zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba,
ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu
z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
60. člen |
(odločanje
o pristojnostih zoper posamične akte) |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
|
(2) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
61. člen |
(izločitev
uradne osebe) |
(1) O
izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave,
ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je
javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
|
(2) O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki
v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
4 OBČINSKO
PRAVOBRANILSTVO |
62. člen |
(občinsko
pravobranilstvo) |
(1) Občina
lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi
organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
(2) Po
pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki so jih ustanovile občine. |
(3)
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet
določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
(4) Občina
lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
5 DRUGI
ORGANI OBČINE |
63. člen |
(drugi
organi občine) |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
64. člen |
(poveljnik
in štab civilne zaščite) |
(1) Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
(2)
Poveljnik in člani štaba za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
6
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
65. člen |
(neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini) |
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: |
– zbor
občanov, |
–
referendum in |
– ljudska
iniciativa. |
6.1 Zbor
občanov |
66. člen |
(zbor
občanov) |
(1) Občani
na zboru občanov: |
1.
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
|
2.
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
3.
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
4.
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
5.
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
6. dajejo
predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
7.
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
|
8.
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2)
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
67. člen |
(sklic
zbora občanov) |
(1) Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del.
|
(2) Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.
|
(3) Župan
mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom
občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov (odstotek je lahko
višji) volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo
najmanj pet odstotkov (odstotek je lahko višji) volivcev tega dela.
|
(4)
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
68. člen |
(območje,
kraj in čas sklica zbora občanov) |
(1) Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
|
(2) Sklic
zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
69. člen |
(vodenje
zbora občanov) |
(1) Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
|
(2) Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev območja
občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta,
če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
|
(3) Javni
uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
6.2.
Referendum o splošnem aktu občine |
70. člen |
(referendum o splošnem aktu občine) |
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2)
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3)
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
71. člen |
(razpis
referenduma) |
(1)
Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis
referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
|
(2) Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
72. člen |
(naknadni
referendum) |
(1)
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
|
(2) Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
(3) Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
|
(4)
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
73. člen |
(vložitev
zahteve za referendum) |
(1) Pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo
vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
(2) Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini. Pobuda mora biti podprta s podpisi
najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča in podpis. |
(3)
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
(4) Če
župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom
tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v
osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
(5)
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
74. člen |
(podpora
zahtevi za razpis referenduma) |
(1)
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
(2) Župan
določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
|
(3) Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
(4) Šteje
se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem
roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
75. člen |
(razpis
referenduma) |
(1)
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve
o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma
v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
(2)
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
(3) Z
aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
(5)
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
76. člen |
(pravica
glasovati na referendumu) |
(1)
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. |
(2)
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
77. člen |
(postopek
za izvedbo referenduma) |
(1)
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
(2) Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
(3)
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
6.3.
Svetovalni referendum |
78. člen |
(svetovalni referendum) |
(1)
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2)
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
|
(3)
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
(4)
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
6.4. Drugi
referendumi |
79. člen |
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) |
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2)
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
6.5.
Ljudska iniciativa |
80. člen |
(ljudska
iniciativa) |
(1)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o
splošnem aktu občine. |
(3) Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
81. člen |
(sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
7 OBČINSKE
JAVNE SLUŽBE |
82. člen |
(občinske
javne službe) |
(1) Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
(2)
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
–
neposredno v okviru občinske uprave, |
– z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z
dajanjem koncesij. |
83. člen |
(občinske
javne službe na področju družbenih dejavnosti) |
(1) Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
–
osnovnošolsko izobraževanje, |
–
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno
zdravstvo in lekarna, |
– osebna
pomoč družini in |
–
knjižničarstvo. |
(2) Občina
lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
84. člen |
(ustanovitev skupne pravne osebe javnega prava) |
Občina
lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje javne službe. |
85. člen |
(gospodarske javne službe) |
(1) Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
– oskrbo s
pitno vodo, |
–
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
– zbiranje
določenih vrst komunalnih odpadkov, |
– obdelavo
določenih vrst komunalnih odpadkov, |
–
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
|
– urejanje
in čiščenje javnih površin, |
–
vzdrževanje občinskih javnih cest, |
– pomoč,
oskrbo in namestitev zapuščenih živali v zavetišču. |
(2) Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
86. člen |
(ustanovitev pravne osebe javnega prava) |
(1) Pravne
osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja
občina z odlokom, ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
|
(2) Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih
sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje občinskih javnih služb. |
87. člen |
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) |
(1) Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
(2) V aktu
o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
(3) Občina
mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
8
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
88. člen |
(premoženje občine) |
(1)
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3) Za
odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program
prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program
nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan.
|
(4)
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
(5) Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
89. člen |
(prihodki
občine) |
(1) Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Občina
je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne
izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
90. člen |
(proračun
občine) |
(1)
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti
v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
(2)
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
(4)
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
91. člen |
(sestava
proračuna občine) |
(1)
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov ter obrazložitve. |
(2)
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(3)
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
(4) Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
92. člen |
(izvrševanje proračuna občine) |
(1) Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan občinskemu svetu. |
(2) V
okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugimi splošnim aktom občine. |
(3) Župan
mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
(4) Župan
je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
(5) Župan
v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o polletnem izvrševanju
proračuna za tekoče leto. Poročilo mora vsebovati podatke in
informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ. |
93. člen |
(sprejem
proračuna občine) |
(1)
Proračun občine se sprejme z odlokom, rebalans oziroma spremembe
proračuna občine se sprejmejo z odlokom o rebalansu proračuna oziroma z
odlokom o spremembah proračuna. |
(2) Odlok
o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V
odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
|
(4)
Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno
uravnovesiti proračun občine. |
94. člen |
(začasno
financiranje) |
(1) Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega
proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo
uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem
obdobju v proračunu za preteklo leto. |
(2) Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega
sveta podaljša še za tri mesece. |
95. člen |
(uporaba
sredstev proračuna) |
Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s
proračunom. |
96. člen |
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
(1)
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Če se
med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
(3) Župan
mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu
juliju. |
97. člen |
(zaključni
račun) |
(1)
Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun
svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga
predloži županu do 28. februarja tekočega leta. |
(2) Župan
pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo
leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca
tekočega leta. |
(3) Župan
predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu
svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. |
(4) Župan
o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo
pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
98. člen |
(zadolževaje občine) |
Občina se
lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
99. člen |
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) |
(1) Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko
zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in
pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
|
(2) O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
(3) Kadar
občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o
soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin
ustanoviteljic. |
100. člen |
(finančno
poslovanje občine) |
(1)
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske
uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
(2)
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
101. člen |
(javno
naročanje) |
Nabavo
blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
9 SPLOŠNI
IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
9.1.
Splošni akti občine |
102. člen |
(splošni
akti občine) |
(1)
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in
pravilniki in navodila. |
(2)
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar
ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
(4)
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
103. člen |
(statut
občine) |
(1) Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut
se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
104. člen |
(poslovnik
občinskega sveta) |
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
105. člen |
(odlok
občine) |
(1) Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
(2) Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
106. člen |
(pravilnik) |
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
107. člen |
(objavljanje splošnih aktov občine) |
(1)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem
listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če
ni v njih drugače določeno. |
(2) V
Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
9.2.
Posamični akti občine |
108. člen |
(posamični
akti občine) |
(1)
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
109. člen |
(odločanje
o pritožbah zoper posamične akte) |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
|
(3) O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
10 VARSTVO
OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE |
110. člen |
(zahteva
za presojo ustavnosti in zakonitosti) |
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine. |
111. člen |
(spor o
pristojnosti) |
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
112. člen |
(upravni
spor) |
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
113. člen |
(upravni
sodni postopek) |
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z
ustavo in zakoni. |
114. člen |
(mnenje
delovnega telesa) |
Delovna
telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
11 NADZOR
NAD ZAKONITOSTJO DELA |
115. člen |
(nadzor
nad zakonitostjo dela) |
(1) Vsako
ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
(2)
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
(3) V
zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
(4) Pri
izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti
in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna
navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
12
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
116. člen |
(uskladitev s statutom) |
Nadzorni
odbor mora uskladiti svoj poslovnik s tem statutom v roku treh mesecev
po uveljavitvi tega statuta. |
117. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Sv. Jurij ob
Ščavnici (Uradni list RS, št. 29/00, 77/02). |
118. člen |
(objava in
začetek veljavnosti) |
Ta statut
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-0002/2014-005 |
Sveti
Jurij ob Ščavnici, dne 28. maja 2014 |
|
Župan
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
Anton Slana l.r. |
|