Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 14. člena Statuta Občine Kostanjevica na Krki
(Uradni list RS, št. 49/14 z dne 30. 6. 2014) ter 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 17/06 v nadaljevanju ZJZP) je Občinski svet Občine
Kostanjevica na Krki na 15. redni seji dne 6. 2. 2018 sprejel |
|
K O N C E S I J S K I A K T |
o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega
zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnega
objekta OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(Vsebina) |
|
Ta
akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev
javno-zasebnega partnerstva in izvedbi projekta Pogodbeno zagotavljanje
prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnega objekta OŠ
Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki v eni izmed oblik javno-zasebnega
partnerstva, določenih z ZJZP. |
Ta
akt določa tudi predmet, pravice in obveznosti koncedenta in
koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in druge sestavine razmerja
javno-zasebnega partnerstva. |
|
2. člen |
|
(Opredelitev ključnih pojmov) |
|
Pojmi, uporabljeni v tem aktu, imajo naslednji pomen: |
– koncedent je Občina Kostanjevica na Krki, |
– koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega
razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva, |
– koncesijsko razmerje je razmerje med koncedentom in koncesionarjem, ki
se izvaja na podlagi koncesijske pogodbe, |
– uporabniki oziroma upravljavci objekta so javni zavodi in druge osebe
javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina
Kostanjevica na Krki in ki za izvajanje svoje dejavnosti uporabljajo
objekt OŠ Jožeta Gorjupa; |
– energetski upravljavec objekta je izvajalec storitve energetskega
upravljanja, ki zajema sklop storitev, s katerimi se upravlja objekt z
namenom učinkovitejše rabe energije in znižanja stroškov, |
– pogodbeno zagotavljanje prihranka energije pomeni pogodbeni dogovor
med koristnikom in ponudnikom ukrepa (tj. koncedentom in koncesionarjem)
za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v
vsem obdobju trajanja pogodbe, in v okviru katerega se naložbe (delo,
dobava ali storitev) v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja
energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim
merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki. |
Ostali pojmi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen, kot ga določajo
zakoni in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost. |
|
II. JAVNI INTERES IN MODEL
JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA |
|
3. člen |
|
(Ugotovitev javnega interesa) |
|
Občina Kostanjevica na Krki skladno z določili 2., 8. in 10. člena
Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), Direktivo o
energetski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU), prvo alinejo drugega
odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS,
št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 –
ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 11. členom ZJZP, Dokumentom
identifikacije investicijskega projekta z decembra 2017, Investicijskim
programom z decembra 2017 in s Testom javno-zasebnega partnerstva z
januarja 2018 s tem aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes
za izvedbo projekta Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije z
namenom energetske sanacije javnega objekta OŠ Jožeta Gorjupa
Kostanjevica na Krki v obliki javno-zasebnega partnerstva. |
|
4. člen |
|
(Oblika javno-zasebnega partnerstva) |
|
Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega
interesa glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na obseg
tveganj in vložkov partnerjev v projekt je sklenitev pogodbenega
javno-zasebnega partnerstva v obliki koncesije gradenj ob upoštevanju
določil Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in Zakona o javnem
naročanju. |
|
5. člen |
|
(Model javno-zasebnega partnerstva) |
|
Koncesija gradenj se bo izvedla po modelu DFBOT (model:
projektiraj-financiraj-zgradi-upravljaj-prenesi v last koncedenta)
predvsem v primerih, ko v okviru predvidenih ukrepov energetske sanacije
ne bo prišlo do trajne spojitve izvedenega ukrepa z nepremičnino.
Izvedeni ukrepi po modelu DFBOT bodo postali lastnina koncedenta po
preteku s pogodbo določenega koncesijskega obdobja. |
Koncesija gradenj se bo izvedla po modelu DFBTO (model:
projektiraj-financiraj-zgradi-prenesi v last koncedenta-energetsko
upravljaj) v primerih, ko bo v okviru predvidenih ukrepov energetske
sanacije prišlo do trajne spojitve izvedenega ukrepa z nepremičnino
(objektom) po načelu superficies solo cedit ter v primerih, ko bi se pri
objektu izkazalo, da realizacija posameznih predvidenih ukrepov
energetske sanacije ne bi bila ekonomsko upravičena ali mogoča po modelu
iz prejšnjega odstavka tega člena, bo pa z vidika celovitosti izvedbe
energetske sanacije objekta smotrno, da se ti ukrepi izvedejo skupaj s
preostalimi ukrepi energetske sanacije. Izvedeni ukrepi po modelu DFBTO
bodo postali lastnina koncedenta takoj po zaključeni investiciji,
koncesionarju pa bo podeljena pravica izvajanja storitev energetskega
pogodbeništva za objekt za celotno koncesijsko obdobje. V primeru, da bo
za izvedbo javno-zasebnega partnerstva izbran model DFBTO, bo
koncesionar koncedentu ob sklenitvi koncesijske pogodbe plačal
koncesnino, s čimer se zagotovijo potrebna finančna sredstva za izvedbo
predvidenih ukrepov energetske sanacije objekta. |
V
primeru, da javno-zasebnega partnerstva glede na obseg in vrsto
predvidenih ukrepov energetske sanacije ne bo mogoče skleniti ne po
modelu DFBOT ne po modelu DFBTO, bo koncedent lahko uporabil tudi
kombinacijo obeh navedenih modelov koncesije gradnje, pri čemer se ob
cilju gospodarnosti zasleduje tudi cilj celovite energetske sanacije
objekta. Koncedent bo najustreznejši model za sklenitev javno-zasebnega
partnerstva izbral in določil v fazi izvedbe javnega razpisa. |
Koncedent bo za izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije na
objektu zagotovil javna finančna sredstva, potrebna za realizacijo
predvidenih ukrepov, če bo to možnost predvidel v razpisni dokumentaciji
za izvedbo javnega razpisa. V takšnem primeru mora koncedent pred
zaključkom javnega razpisa in uporabo določbe iz tega odstavka izdelati
poseben investicijski dokument, ki mora potrditi upravičenosti izvedbe
projekta s sofinanciranjem izvedbe posameznih ukrepov iz proračuna ter
opredeliti najvišjo dopustno višino javnih sredstev, ki se bodo namenila
za izvedbo ukrepov energetske sanacije. |
|
III. PREDMET KONCESIJE |
|
6. člen |
|
(Predmet koncesije) |
|
Predmet koncesije je pogodbeno zagotavljanje prihrankov rabe energije z
namenom energetske sanacije javnega objekta in obsega: |
– izvedbo ukrepov energetske sanacije, to so gradbeni in tehnološki,
investicijski in drugi ukrepi, potrebni za izboljšanje energetske
učinkovitosti objekta in doseganje prihranka pri rabi ter pri stroških
energentov ter |
– storitve energetskega pogodbeništva, ki obsegajo storitve pogodbenega
zagotavljanja prihrankov energije, storitve vzdrževanja izvedenih
ukrepov za doseganje prihranka energije ter storitve energetskega
upravljanja objekta. |
|
IV. NAČIN FINANCIRANJA |
|
7. člen |
|
(Financiranje) |
|
Financiranje ukrepov energetske sanacije javnega objekta se zagotovi iz
sredstev koncesionarja in kohezijskih sredstev. V primerih, ko so
izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 5. člena tega akta, ko obveznost
zagotovitve finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo posameznih ukrepov
energetske sanacije objekta iz utemeljenih razlogov prevzame koncedent,
finančna sredstva za izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije
zagotovi koncedent. |
Financiranje storitev energetskega pogodbeništva v celoti financira
koncesionar iz naslova pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in
iz lastnih sredstev. |
|
V. IZVEDBA PROJEKTA |
|
8. člen |
|
(Območje izvajanja) |
|
Območje izvajanja koncesije obsega objekt OŠ Jožeta Gorjupa, Gorjanska
cesta 2, 8311 Kostanjevica na Krki, parcela št. 210/5, in 210/8, stavba
št. 1388, k.o. 1331 Kostanjevica na Krki. Parcele so v lasti Občine
Kostanjevica na Krki. |
Območje izvajanja iz predhodnega odstavka se lahko razširi tudi na
dodatne objekte in/ali ukrepe, ki konceptualno ustrezajo programski
zasnovi projekta javno-zasebnega partnerstva. |
Sprememba iz predhodnega odstavka je pogojena s pridobitvijo soglasja
koncedenta. |
Soglasje iz predhodnega odstavka izda občinski svet. |
Ne
glede na četrti odstavek tega člena soglasje občinskega sveta ni
potrebno, če gre za razširitev, ki je posledica pridobitve sredstev iz
evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih
virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva na območju iz
prvega odstavka tega člena. V tem primeru soglasje izda župan. |
|
9. člen |
|
(Izvedba ukrepov energetske sanacije) |
|
Za
potrebe realizacije projekta v delu, ki se nanaša na pogodbeno
zagotavljanje prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije
javnega objekta, bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo ukrepov
energetske sanacije v obsegu, kot bo dogovorjeno s koncesijsko pogodbo v
fazi izvedbe javnega razpisa. |
Z
namenom pridobivanja soglasij, gradbenih oziroma drugih upravnih
dovoljenj za izvedbo projekta v tem delu bo koncedent koncesionarju
zagotovil ustrezna pooblastila in mu podelil potrebne pravice (npr.
služnostna pravica, pravica graditi – izvedbe gradbenih posegov itd.). |
Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, vezane na prejšnji
odstavek tega člena ter obseg in trajanje le-teh bodo podrobneje
opredeljene v postopku izbire koncesionarja in v koncesijski pogodbi
oziroma ostalih pogodbah, sklenjenih med koncesionarjem in koncedentom. |
|
10. člen |
|
(Izvajanje storitev energetskega
pogodbeništva) |
|
Po
zaključeni izvedbi ukrepov energetske sanacije in uspešno izvedenem
prevzemu izvedenih ukrepov v objektu bo koncesionar v pogodbeno
dogovorjeni dobi v objektu koncedenta izvajal storitve energetskega
pogodbeništva. |
|
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN
KONCESIONARJA |
|
11. člen |
|
(Pravice koncedenta) |
|
Koncedent je upravičen: |
– do
soudeležbe na ustvarjenih prihrankih iz naslova izvedenih ukrepov
(metodologija merjenja in verifikacije prihrankov se podrobno opredeli v
fazi izvedbe javnega razpisa), |
– sodelovati pri pripravi in potrjevanju projektne dokumentacije ter
pridobitvi potrebnih upravnih dovoljenj in soglasij, kolikor je to
potrebno za realizacijo projekta, |
– izvajati nadzor nad izvajanjem koncesijskega razmerja, |
– po
prenehanju koncesijskega razmerja za model DFBTO brezplačno prevzeti
oziroma pridobiti v posest celotno infrastrukturo, namenjeno izvajanju
koncesije ter evidence, vezane na infrastrukturo in izvajanje koncesije, |
– po
prenehanju koncesijskega razmerja za model DFBOT brezplačno prevzeti
oziroma pridobiti v last celotno infrastrukturo, namenjeno izvajanju
koncesije ter evidence, vezane na infrastrukturo in izvajanje koncesije. |
|
12. člen |
|
(Obveznosti koncedenta) |
|
Koncedent je dolžan: |
– za
potrebe izvedbe pogodbenega razmerja zagotoviti koncesionarju pravico
dostopa do objekta, |
– redno plačevati oziroma pri pooblaščenih uporabnikih ali upravljavcih
objekta v okviru projekta zagotoviti redno plačevanje storitev
pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega
upravljanja objekta, vendar le do obsega sredstev, ki bodo zaradi
izvedbe ukrepov prihranjena. Plačila koncedenta so vezana na dejansko
dosežene dogovorjene prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe
energije, |
– zagotavljati sankcioniranje uporabnikov ali upravljavcev objekta in
tretjih oseb, ki onemogočajo ali ovirajo izvajanje koncesije, |
– obveščati koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov ali upravljavcev objekta ali tretjih oseb. |
|
13. člen |
|
(Obveznosti koncesionarja) |
|
Koncesionar prevzema obveznosti izvedbe vseh, s koncesijsko pogodbo
dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za doseganje
zagotovljenega prihranka energije in obveznost energetskega upravljanja
objekta, skladno z veljavnimi upravnimi dovoljenji in po terminskem
planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire koncesionarja. |
Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije oziroma
zmanjšane stroške porabe energije, ki bodo podlaga za plačila s strani
koncedenta in v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih ukrepov za
zagotavljanje zmanjšanja porabe energije. |
Koncesionar v pogodbeni dobi prevzema vsa tehnična, tehnološka in
finančna tveganja iz naslova izvedbe investicijskih in drugih ukrepov
ter iz naslova izvajanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov
energije in energetskega upravljanja objekta, vključno s tveganjem
rentabilnosti izvedenih ukrepov, razen v primeru iz četrtega odstavka
5. člena tega akta, ko bo finančno tveganje prevzel koncedent. |
Koncesionar je dolžan zagotoviti financiranje izvedbe dogovorjenih
investicijskih in drugih ukrepov za doseganje prihranka energije, razen
v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 5. člena tega
akta, ko obveznost zagotovitve finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo
posameznih ukrepov energetske sanacije iz utemeljenih razlogov prevzame
koncedent. |
Koncesionar prevzame obveznost pridobitve ustreznih upravnih dovoljenj,
potrebnih za prevzem in normalno uporabo objekta (npr. uporabno
dovoljenje). |
Ostale poglavitne dolžnosti koncesionarja so: |
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega
gospodarstvenika oziroma gospodarja, v skladu z zakoni, drugimi predpisi
in koncesijsko pogodbo, |
– zagotavljati uporabnikom enakopravno in kontinuirano oskrbo z javnimi
dobrinami na področju energetike v objektu, v katerem zagotavlja
storitve energetskega pogodbeništva ter kakovostno opravljanje storitev,
v skladu s predpisi, koncesijsko pogodbo in v javnem interesu, |
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni koncesijski pogodbi, zlasti pa
v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije ob nespremenjenem
standardu kakovosti za končne uporabnike objekta, s poudarkom na udobju
in bivanju, |
– kot dober gospodarstvenik oziroma gospodar uporabljati in energetsko
upravljati objekt, naprave in opremo, |
– redno vzdrževati objekt, naprave in opremo v obsegu, opredeljenem s
koncesijsko pogodbo, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja
trajanja razmerja ohranja njihova vrednost in omogoča njihova normalna
uporaba, |
– po
pisnem pooblastilu in naročilu koncedenta voditi pripravljalna dela in
investicije v objekt, naprave in opremo (morebitne razširitve), |
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe, |
– po
poteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta
vse izvedene ukrepe, objekt, naprave in opremo v delujočem stanju, ki
omogoča normalno uporabo, in koncedentu zagotoviti najmanj enoletno
garancijo za odpravo napak na predanem objektu, napravah in opremi, |
– voditi ustrezne evidence in pripravljati letna in polletna poročila
skladno s tem aktom in koncesijsko pogodbo, |
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije na njegovo zahtevo, |
– voditi in ažurirati evidence in jih redno predajati koncedentu. |
|
14. člen |
|
(Odgovornost koncesionarja) |
|
Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po koncesijski
pogodbi in za vso škodo, ne glede na vzrok oziroma razlog, ki bi
utegnila nastati koncedentu, uporabnikom in tretjim osebam v zvezi z
izvajanjem dejavnosti iz tega akta in koncesijske pogodbe. |
Koncesionar je dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo
pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije koncedentu ali tretji
osebi povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, in
za običajne rizike, ki izhajajo iz ali so povezani z izvedbo predvidenih
posameznih ukrepov energetske sanacije, ki bodo predmet javno-zasebnega
partnerstva. |
Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje opredelita s koncesijsko
pogodbo. |
|
15. člen |
|
(Druge pravice in obveznosti partnerjev) |
|
Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s
tem aktom, se uredijo s koncesijsko pogodbo. Pogodba mora biti sklenjena
na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje koncesijskega razmerja in
na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista
poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje. |
S
koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se
zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad
izvajanjem koncesijske pogodbe. |
Koncedent bo pred objavo javnega razpisa od uporabnikov oziroma
upravljavcev objekta pridobil pisno soglasje, v katerem bo opredeljena
pravica koncedenta za izvedbo javnega razpisa v njihovem imenu in
obveznosti ter pravice, ki bodo iz tega izhajale. |
|
VII. OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
|
16. člen |
|
(Dolžnosti uporabnikov oziroma
upravljavcev objekta) |
|
Uporabniki oziroma upravljavci objekta imajo do koncesionarja zlasti
dolžnost: |
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz
tega akta; |
– omogočiti dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se
opravljajo storitve in naloge iz tega akta; |
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog iz tega akta
oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki lahko vpliva na
izvajanje nalog; |
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja. |
|
VIII. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA TER
POGOJI IN MERILA ZA IZBOR |
|
17. člen |
|
(Postopek izbire) |
|
Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa po konkurenčnem
postopku s pogajanji. Javni razpis se objavi na Portalu javnih naročil v
Republiki Sloveniji. Sklep o začetku postopka izvedbe javnega razpisa
sprejme župan. |
Postopek javnega razpisa se izvede v skladu z Zakonom o javnem naročanju
in ob smiselni uporabi Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. |
V
postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in
enakopravno obravnavanje kandidatov oziroma ponudnikov. |
|
18. člen |
|
(Status koncesionarja) |
|
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis
lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni
akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med njimi. |
Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave
sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni
(skupni) prijavi. |
|
19. člen |
|
(Pogoji za izbiro koncesionarja) |
|
Koncesionar je lahko vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje
dejavnosti, ki je predmet koncesije. Koncesionar je lahko pravna ali
fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: |
– da
je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, |
– da
zanj niso podani razlogi za izključitev, navedeni v 75. členu Zakona o
javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15), |
– da
v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranega nobenega
poslovnega računa, |
– da
je povprečje njegove prihodkovne realizacije v zadnjih treh letih
znašalo vsaj višino, ki je enaka ponujeni ocenjeni vrednosti ukrepov
energetske sanacije. V primeru, da ponudnik v katerem izmed let še ni
obstajal, se za to leto, ko še ni obstajal, upošteva realizacija 0 EUR.
Pri partnerskih ponudbah se prihodkovna realizacija sešteva in korigira
na naslednji način: |
– v
primeru partnerske ponudbe dveh partnerjev se prihodkovna realizacija
obeh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,9 in se upošteva
tako dobljena prihodkovna realizacija, |
– v
primeru partnerske ponudbe treh partnerjev se prihodkovna realizacija
vseh treh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,8 in se
upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija, |
– v
primeru partnerske ponudbe štirih ali več partnerjev se prihodkovna
realizacija vseh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,7 in se
upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija, |
– da
ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja predmeta
koncesije, |
– da
predloži elaborat o opravljanju predmeta koncesije z vidika kadrov,
organizacije dela, strokovne opremljenosti in finančno operativnega
vidika, |
– da
razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami,
usposobljenostjo in izkušnjami na področju dejavnosti, ki so predmet
koncesije, |
– da
razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev, |
– da
se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem
dejavnosti lahko povzroči državi, javnemu partnerju, končnim odjemalcem
ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo), |
– da
poda pisno izjavo, s katero potrdi, da sprejema vse obveznosti, določene
s tem aktom in razpisno dokumentacijo, |
– da
poda pisno izjavo, s katero potrdi, da je sposoben zagotavljati
izvajanje dejavnosti, ki so predmet koncesije na kontinuiran in
kakovosten način, ob upoštevanju tega akta, predpisov, normativov in
standardov, |
– da
predloži bančno garancijo za pravočasno in kvalitetno izvedbo ukrepov
energetske sanacije, |
– da
navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da
ima zaprto finančno konstrukcijo za izvedbo ukrepov energetske sanacije
javnega objekta, |
– da
predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški za izvedbo
ukrepov energetske sanacije javnega objekta in izvajanje storitev, ki so
predmet koncesije, |
– da
poda pisno izjavo, s katero se zaveže vzdrževati in upravljati izvedene
ukrepe ter druge pripadajoče objekte in naprave skozi celotno
koncesijsko obdobje, |
– da
je predložil opis tehnološke rešitve izvedbe ukrepov energetske
sanacije, ki je skladen z zahtevami koncedenta, |
– da
bo uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim
standardom na trgu, |
– da
izpolnjuje druge pogoje, ki jih določajo drugi predpisi. |
Kandidat mora v svoji prijavi na razpis podrobno opredeliti izpolnitev
pogojev iz prejšnjega odstavka. Podrobnejši pogoji se določijo v javnem
razpisu za izbiro koncesionarja. |
|
20. člen |
|
(Merila za izbiro koncesionarja) |
|
Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor
koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega
kandidata. |
Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes in merila
za izbor koncedenta oblikovati na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe
kandidatov, ki bodo zagotovili: |
– višje zagotovljene prihranke, |
– višjo udeležbo koncedenta pri doseženih prihrankih, |
– nižjo vrednost investicije v izvedbo obveznih ukrepov energetske
sanacije. |
Dodatna merila in podrobnejšo vsebino meril za izbor koncesionarja bo
koncedent določil v okviru javnega razpisa. |
|
21. člen |
|
(Pooblastilo) |
|
Za
objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se
pooblasti občinsko upravo Občine Kostanjevica na Krki. |
Za
izbor koncesionarja in podpis koncesijske pogodbe se pooblasti župana. |
|
22. člen |
|
(Strokovna komisija) |
|
Za
pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih prijav
ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo. |
Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Predsednik in
člana strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in
najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko
zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Predsednik in vsi
člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka
52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom
izjave o izpolnjevanju tega pogoja. |
Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje
postavljenega pogoja iz prejšnjega odstavka tega člena, se nemudoma
izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana. |
Za
izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morata biti
navzoča najmanj dva člana strokovne komisije (npr. javno odpiranje
prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo
vsi člani strokovne komisije. |
Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe
javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe
koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. |
Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki
ga posreduje županu. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta
izbire koncesionarja, ki ga sprejme župan. |
Akt
izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske
pogodbe v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti. |
|
IX. VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN SPREMEMBE
KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
23. člen |
|
(Vzpostavitev) |
|
Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske
pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med
koncedentom in koncesionarjem. |
Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko
koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se
varuje javni interes. |
V
primeru neskladja med tem aktom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe
tega akta. |
|
24. člen |
|
(Sprememba koncesijske pogodbe) |
|
Koncedent ali koncesionar lahko predlagata spremembo koncesijske pogodbe
v primerih: |
– spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na spremembo določb
koncesijske pogodbe, |
– v
primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v
prvotno pogodbo, |
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu
koncesijske pogodbe. |
Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe v primeru, če je
to potrebno, da se zavaruje javni interes. |
Nedopustne so spremembe pogodbe, pri katerih: |
– bi
se spremenila splošna narava predmeta koncesije, |
– bi
sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka
izbire koncesionarja, omogočili udeležbo drugih kandidatov oziroma
ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge
ponudbe ali prijave kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k
sodelovanju v postopku podelitve koncesije oziroma izbora koncesionarja
pritegnili še druge udeležence, |
– bi
se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje koncesijskega razmerja
spremenilo v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v
prvotni pogodbi, |
– bi
bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije, |
– bi
se zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji, določenimi v 28. členu
tega akta. |
|
25. člen |
|
(Trajanje in podaljšanje razmerja) |
|
Koncesijska pogodba se sklene za obdobje do 15 let. |
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe in
uvedbe koncesionarja v posel ter zajema tako obdobje izvedbe ukrepov
energetske sanacije kot tudi obdobje izvajanja storitev energetskega
pogodbeništva, v obsegu in skladno z opredelitvijo v 6. členu tega akta
in kot je podrobneje opredeljeno s koncesijsko pogodbo. Obveznosti, ki
izhajajo iz sklenjene pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom,
ki bo opredeljen v pogodbi. |
Trajanje razmerja se lahko podaljša največ za polovico s pogodbo
dogovorjenega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej
v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki
so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu.
Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k
sklenjeni koncesijski pogodbi. |
V
primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku
pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k
sklenjeni koncesijski pogodbi in v katerem se opredeli čas podaljšanja,
razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno
pogodbo. |
|
X. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU |
|
26. člen |
|
(Enostranski ukrepi v javnem interesu) |
|
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni
interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim
ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni
interes. |
Kot
enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi: |
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe, |
– izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju, |
– začasni prevzem objekta in vzpostavljenih ukrepov v upravljanje, |
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje
vrednosti izvedenih ukrepov, |
– odvzem koncesije, |
– uveljavljanje odkupne pravice. |
Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme
prekomerno obremenjevati koncesionarja. |
Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se
podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo. |
|
27. člen |
|
(Začasni prevzem objekta in ukrepov v
upravljanje) |
|
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni
interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno
prevzame objekt in vzpostavljene ukrepe v upravljanje in oskrbo in/ali
da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti
vzpostavljene infrastrukture. |
|
XI. DOLŽNOSTI POROČANJA IN NADZOR NAD
IZVAJANJEM POGODBE |
|
28. člen |
|
(Dolžnost poročanja) |
|
Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno
voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo
in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve. |
Koncesionar je dolžan pripraviti letno in polletno poročilo, ki zajema:
opis stanja, opravljena dela oziroma ukrepe, morebitne potrebne dodatne
investicije in ukrepe, organizacijske ukrepe ter doseganje dogovorjenega
nivoja kakovosti izvajanja koncesije, predvsem glede doseganja
dogovorjenih prihrankov energije. |
Koncesionar je dolžan predložiti polletno poročilo iz prejšnjega
odstavka tega člena do 31. julija za tekoče koledarsko leto in letno
poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do 31. januarja za preteklo
koledarsko leto. |
Ob
prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe je dolžan koncesionar skupaj
s prenosom vse infrastrukture, vgrajene opreme, naprav in napeljave, v
celoti v last in posest koncedentu, brezplačno izročiti tudi vse
evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja, soglasja,
investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o
ustreznosti, dnevnike vzdrževanja itd.). |
|
29. člen |
|
(Nadzor nad izvajanjem pogodbe) |
|
Redni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent.
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora
pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave Občine Kostanjevica
na Krki ali zunanjega izvajalca. |
Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi
tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno
nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki
ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije. |
Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled objekta, naprav in
opreme za izvajanje koncesije ter omogočiti vpogled v vso dokumentacijo
(npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), vključno z
dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se
nanaša na izvajanje storitev, ki so predmet koncesije, nadalje vpogled v
vodene zbirke podatkov ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. |
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti
koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. |
O
nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja
in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta. |
|
30. člen |
|
(Nadzorni ukrepi) |
|
Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz tega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
IN KONCESIJSKE POGODBE |
|
31. člen |
|
(Redno prenehanje) |
|
Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih
obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je
bila koncesijska pogodba sklenjena. |
|
32. člen |
|
(Predčasno prenehanje) |
|
Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so
opredeljeni v tem aktu, podrobneje pa v koncesijski pogodbi. |
|
33. člen |
|
(Sporazumna razveza koncesijske
pogodbe) |
|
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo. |
Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske
pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz
koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim
sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz
sporazumne razveze koncesijske pogodbe ter tudi postopek prevzema naprav
in opreme izvedenih ukrepov, ki jih je vzpostavil koncesionar. |
|
34. člen |
|
(Odvzem koncesije) |
|
Koncesijska pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta
predčasno preneha: |
– če
koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega akta v za to, s
koncesijsko pogodbo določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne
izvede dogovorjenih ukrepov energetske sanacije, |
– če
je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati na način, določen
s tem aktom, |
– če
je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja
ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja
ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja, |
– če
je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije, |
– če
obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil
prevzetih obveznosti, |
– če
je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
– če
se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe. |
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi odvzem
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
Postopek za odvzem koncesije v primeru iz tretje alineje prvega odstavka
tega člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega
postopka pravnomočno zavrnjen in če je prisilna poravnava sklenjena ali
potrjena. |
Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih
lahko začne koncedent postopek za odvzem koncesije, so izpolnjeni v
trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila
koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. |
Obstoj razlogov iz prve, druge, pete, šeste in sedme alineje prvega
odstavka tega člena se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. |
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo,
ki jo izda občinska uprava Občine Kostanjevica na Krki. Koncesijsko
razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
V
primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last
koncedenta vse izvedene ukrepe in opremo, koncedent pa je koncesionarju
dolžan plačati vrednost predanih ukrepov in opreme, izračunano po
metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo
koncedenta. |
|
35. člen |
|
(Odkupna pravica) |
|
Koncesionar se s koncesijsko pogodbo zaveže, da bo koncedentu pod
pogoji, opredeljenimi s koncesijsko pogodbo (odkupna pravica
koncedenta), na njegovo zahtevo prodal koncesijo in izvedene ukrepe in
opremo. |
Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo opredelita vsebino in
pogoje uveljavljanja odkupne pravice. |
Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije za objekt.
Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo. |
Z
odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje z dnem dokončnosti
odločbe o odkupu koncesije, v katerem se določita najmanj obseg odkupa
koncesije ter vrednost odkupa koncesije. Z dnem dokončnosti odločbe
koncesionar preneha opravljati naloge iz tega akta, ki so predmet
koncesije, koncedent pa v dogovorjenem obsegu prevzame izvedene ukrepe,
naprave in opremo, ki jo je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil
za namen izvajanja nalog iz tega akta. |
Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo
določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je
koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po
predpisih o razlastitvi. |
|
36. člen |
|
(Razdrtje koncesijske pogodbe) |
|
Če
bodisi koncedent bodisi koncesionar ne izpolnita svoje obveznosti, lahko
druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji,
določenimi z zakonom, tem aktom in s koncesijsko pogodbo, odstopi od
pogodbe z navadno izjavo. |
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo
koncedenta preneha predvsem: |
– če
koncesionar dejavnosti, ki so predmet koncesije, ne izvaja redno,
strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega
akta ali koncedentu povzroča škodo; |
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali
koncesijske pogodbe s strani koncesionarja; |
– če
koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko
nastala večja škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali
tretjim osebam; |
– če
koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih
obveznosti na način, določen s tem aktom in koncesijsko pogodbo; |
– v
drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. |
V
primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko
začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. |
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje
svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju ne
omogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do
okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje
sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
Ob
razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last
koncedenta izvedene ukrepe, naprave in opremo, ki jo je koncesionar
vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog iz tega akta,
koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost prenesenih
ukrepov, naprav in opreme, izračunano po metodologiji, določeni v
koncesijski pogodbi in v roku, določenem v koncesijski pogodbi,
zmanjšano za nastalo škodo koncedenta. |
S
koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod
katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani
koncedenta. |
S
koncesijsko pogodbo se določijo višina pogodbene kazni (penali) in
pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno
izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje
pogodbe na strani koncesionarja. |
Za
razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona,
ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi
neizpolnitve. |
|
37. člen |
|
(Prenos koncesije) |
|
Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta prenesti
koncesije na tretjo osebo. |
Prenos koncesije je brez soglasja koncedenta dopusten le v primeru, ko
nov koncesionar, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje
sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po
prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo,
pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih
sprememb pogodbe iz tretjega odstavka 20. člena tega akta. O statusnih
spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali
nadzora je koncesionar dolžan koncedenta obvestiti. |
|
38. člen |
|
(Izločitvena pravica) |
|
V
primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja
(likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekt, naprave in
opremo koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega
premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja
izločitveno pravico. |
|
XIII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE
OKOLIŠČINE |
|
39. člen |
|
(Višja sila in nepredvidljive
okoliščine) |
|
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive
in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske
pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim
strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge
elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih
izvajanje nalog iz tega akta ni možno na način, ki ga opredeljuje
koncesijska pogodba. |
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z
opravljanjem nalog iz tega akta in sklenjene koncesijske pogodbe tudi ob
nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu
okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku največ treh
delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz
tega akta in koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah. |
Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki
so nastali zaradi opravljanja nalog iz tega akta in koncesijske pogodbe
zaradi višje sile oziroma nepredvidljivih okoliščin. |
V
primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg
koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote,
službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v
občini. V tem primeru prevzame nadzor nad izvajanjem ukrepov občinski
štab za civilno zaščito. |
|
40. člen |
|
(Spremenjene okoliščine) |
|
Če
nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da
bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično
pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega
pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne
more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske
pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo. |
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po
razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. Kljub
spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti
iz tega akta in koncesijske pogodbe. |
O
nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki v roku največ treh
delovnih dni medsebojno pisno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah. |
Kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi
koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično
spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega akta
in koncesijske pogodbe, ima pa pravico, da po sodni poti zahteva
pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev. |
|
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
41. člen |
|
(Uporaba prava za reševanje sporov) |
|
Za
vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja ter za
razmerja do uporabnikov, se uporabi izključno slovensko pravo. |
Za
reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem
koncesijske pogodbe ali v zvezi izvajanjem koncesije je pristojno
stvarno pristojno sodišče v Novem mestu. |
|
42. člen |
|
(Veljavnost akta) |
|
Ta
akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 014-1/2018-1 |
Kostanjevica na Krki, dne
6. februarja 2018 |
|
Župan |
Občine Kostanjevica na Krki |
Ladko Petretič l.r. |