|
Na podlagi 87. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 50/99, 27/01, 124/03 in 103/07) je Občinski svet
Občine Slovenske Konjice na 11. seji dne 28. novembra potrdil uradno
prečiščeno besedilo Statuta Občine Slovenske Konjice, ki obsega: |
|
– Statut Občine Slovenske Konjice –
Uradni list RS, št.
31/99 z dne 30. 4. 1999 |
|
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Slovenske Konjice –
Uradni list RS, št. 19/01 z dne 16. 3. 2001 |
|
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Slovenske Konjice –
Uradni list RS, št.
100/02 z dne 22. 11. 2002 |
|
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Slovenske Konjice –
Uradni list RS, št.
91/07 z dne 8. 10. 2007. |
|
Št.
032-00017/2007-1(121) |
|
Slovenske Konjice,
dne 28. novembra 2007 |
|
Župan |
|
Občine Slovenske
Konjice |
|
Miran Gorinšek l.r. |
|
S T A T U T |
|
Občine Slovenske
Konjice (uradno prečiščeno besedilo) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Občina Slovenske
Konjice je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na
območju naslednjih naselij: Bezina, Blato, Brdo, Breg pri Konjicah,
Brezje pri Ločah, Dobrava pri Konjicah, Dobrnež, Draža vas, Gabrovlje,
Gabrovnik, Kamna Gora, Klokočovnik, Koble, Kolačno, Konjiška vas,
Kraberk, Ličenca, Lipoglav, Loče, Mali Breg, Mlače, Nova vas pri
Konjicah, Novo Tepanje, Ostrožno pri Ločah, Penoje, Perovec, Petelinjek
pri Ločah, Podob, Podpeč ob Dravinji, Polene, Preloge pri Konjicah,
Prežigal, Selski Vrh, Slovenske Konjice, Sojek, Spodnja Pristava,
Spodnje Grušovje, Spodnje Laže, Spodnje Preloge, Spodnji Jernej, Stare
Slemene, Strtenik, Suhadol, Sveti Jernej, Škalce, Škedenj, Špitalič pri
Slovenskih Konjicah, Štajerska vas, Tepanje, Tepanjski Vrh, Tolsti vrh,
Vešenik, Zbelovo, Zbelovska Gora, Zeče, Zgornja Pristava, Zgornje Laže
in Žiče. |
|
Sedež občine je v
Slovenskih Konjicah, Stari trg 29. |
|
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
|
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
|
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
2. člen |
|
Na območju Občine
Slovenske Konjice so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija
in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Slovenske Konjice so
določeni s tem statutom in odlokom občine. |
|
Imena in območja
ožjih delov občine so: |
|
Krajevna skupnost
Bezina obsega naselja Bezina, Gabrovnik in Strtenik, |
|
Krajevna skupnost
Dobrava - Gabrovlje obsega naselji Dobrava in Gabrovlje, |
|
Krajevna skupnost
Draža vas obsega naselje Draža vas, |
|
Krajevna skupnost
Jernej obsega naselja Brezje, Kolačno, Ličenca, Petelinjek pri Ločah,
Selski vrh, Spodnji Jernej, Sveti Jernej in Zgornje Laže, |
|
Krajevna skupnost
Konjiška vas obsega naselja Breg, Konjiška vas, Nova vas, Prežigal in
Spodnja Pristava, |
|
Krajevna skupnost
Loče obsega naselja Klokočovnik, Koble, Lipoglav, Loče, Mali Breg,
Mlače, Ostrožno pri Ločah, Penoje, Podob, Suhadol in Štajerska vas,
|
|
Krajevna skupnost
Polene obsega naselje Polene, |
|
Krajevna skupnost
Slovenske Konjice obsega naselja Blato, Slovenske Konjice, Škalce in
Zgornja Pristava, |
|
Krajevna skupnost
Sojek - Kamna Gora obsega naselji Sojek in Kamna gora, |
|
Krajevna skupnost
Spodnje Grušovje obsega naselje Spodnje Grušovje, |
|
Krajevna skupnost
Špitalič obsega naselja Kraberk, Stare Slemene, Škedenj, Špitalič in
Tolsti vrh, |
|
Krajevna skupnost
Tepanje obsega naselja Dobrnež, Novo Tepanje, Perovec, Tepanje in
Tepanjski vrh, |
|
Krajevna skupnost
Vešenik - Brdo obsega naselji Brdo in Vešenik, |
|
Krajevna skupnost
Zbelovo obsega naselja Podpeč, Spodnje Laže, Zbelovo in Zbelovska gora,
|
|
Krajevna skupnost
Zeče obsega naselja Preloge, Spodnje Preloge in Zeče, |
|
Krajevna skupnost
Žiče obsega naselje Žiče. |
|
3. člen |
|
Občina Slovenske
Konjice (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo
prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem
soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom. |
|
4. člen |
|
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
|
Na osnovi odločitve
organov občine ali ožjega dela občine se lahko v posamezne oblike
odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče,
in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju
občine. |
|
5. člen |
|
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
Občina samostojno
odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in
po postopku predpisanem v zakonu. |
|
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z njimi ustanavlja zveze, se zaradi predstavljanja in
uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega
zagotavljanja svojih interesov povezuje v združenja, združuje sredstva,
oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih
zadev. |
|
6. člen |
|
Občina Slovenske
Konjice ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in
uporaba se določi z odlokom. |
|
Grb Občine Slovenske
Konjice ima obliko ščita s poljem rdeče barve z zlato obrobo. Na rdečem
polju je v levo vzpenjajoč neosedlan konj bele barve. |
|
Zastava občine je
belo-rumena. Vsaka barva zavzema po dolžini polovico prostora zastave.
Barvi zastave sta razporejeni po vrstnem redu od leve proti desni: bela,
rumena. Sredi zastave je grb občine. Razmerje med dolžino in širino
zastave je ena proti dve. |
|
Praznik občine je 30.
junij in je določen z odlokom. |
|
Občina ima pečat, ki
je okrogle oblike. Pečat ima v zgornji polovici napis: Občina in v
spodnji polovici ime občine: Slovenske Konjice. V sredini pečata je grb
občine, kot je določen z odlokom. |
|
Uporabo in hrambo
pečata občine določi župan s svojim aktom. |
|
Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
7. člen |
|
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem
statutom in zakoni, zlasti pa: |
|
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
– sprejema statut in
druge splošne akte občine, |
|
– sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
|
– načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
– sprejema programe
razvoja občine. |
|
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
|
– ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
– sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
|
|
– oblikuje davčno
politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
|
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
|
– z javnimi sredstvi,
v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov. |
|
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
|
– v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
– sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
– spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
– spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
|
|
– gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
|
– v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
|
– sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
|
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
|
– ustanavlja lokalne
javne službe, |
|
– sprejme splošne
akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
|
|
– zagotavlja sredstva
za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
– gradi in vzdržuje
vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
|
|
– zagotavlja javno
službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
|
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
|
– ustanovi vzgojno
izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo
delovanje, |
|
– v skladu z zakoni,
ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti
in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih
programov, |
|
– sodeluje z vzgojno
izobraževalnimi zavodi in zdravstvenim zavodom, |
|
– z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
|
– pospešuje in
zagotavlja pogoje za izvajanje predšolske vzgoje, |
|
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
|
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno
ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
|
– spremlja stanje na
tem področju, |
|
– pristojnim organom
in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
|
– sodeluje s centrom
za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
|
– omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
|
– zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
– z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
|
– sodeluje z društvi
in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
|
– izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
|
|
– spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
|
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
|
– občinske ceste,
ulice in javne poti, |
|
– površine za pešce
in kolesarje, |
|
– igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
– ureja promet v
občini in zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah.
|
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
|
– organizira
reševalno pomoč v požarih, |
|
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
|
– zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
|
– zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
|
– sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
|
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
|
– sprejema programe
varnosti, |
|
– določa prekrške in
globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
|
– ureja lokalni
promet in določa prometno ureditev, |
|
– organizira občinsko
redarstvo, |
|
– izvaja nadzorstvo
nad javnimi prireditvami, |
|
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
|
– opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
|
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
|
– inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
|
– ugotavljanje
javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, |
|
– določanje
namembnosti urbanega prostora, |
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
|
– evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
|
– zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
|
– mrliško ogledno
službo in |
|
– ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
|
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
|
|
Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
10. člen |
|
Organi občine so:
|
|
– občinski svet,
|
|
– župan in
|
|
– nadzorni odbor
občine. |
|
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
|
Občina ima tudi druge
organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
|
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
|
Člani občinskega
sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
|
Občina ima občinsko
upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine
opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge
v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
|
Občinska uprava
odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
|
Občinska upava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe (in organe ožjih delov občine). |
|
Občinsko upravo lahko
sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje organizacijske
enote. |
|
Občinsko upravo vodi
direktor (tajnik občine), usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
12. člen |
|
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. |
|
13. člen |
|
Delo organov občine
je javno. |
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov javnih glasil na javnih sejah občinskih organov, vpogledom
v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih
organov. Splošni akti občine in drugi akti, ki so pomembni za občane, se
objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije in uradni spletni strani
občine. |
|
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
|
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. Občinski svet |
|
14. člen |
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
Občinski svet šteje
23 članov. |
|
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. |
|
Do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
|
– mandatna doba
članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po
razpustitvi prejšnjega občinskega sveta, ali odstopu večine članov
občinskega sveta, |
|
– mandatna doba
članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz
kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah
v občinske svete. |
|
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče
župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. |
|
15. člen |
|
Volitve občinskega
sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. Člane občinskega
sveta volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče.
|
|
Občinski svet se voli
po proporcionalnem sistemu. |
|
O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči
občinski svet z odlokom. |
|
16. člen |
|
Občinski svet
sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik
občinskega sveta ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
|
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
– sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
|
– sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
|
– ustanavlja organe
občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
|
|
– v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
|
– daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenešenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
|
– nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
|
– potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
|
– imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
– imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
– določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če
temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
|
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z
odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
|
– odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, ter o vseh drugih oblikah zadolževanja
občine, |
|
– razpisuje
referendum, |
|
– imenuje občinsko
volilno komisijo, |
|
– daje pobudo za
sklic zbora občanov, |
|
– s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih
funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom
organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet, |
|
– določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
|
– ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
|
– imenuje in
razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih
funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo
uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih
na podlagi zakona, |
|
– določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
|
– sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
– določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
|
– sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
– lahko sprejme akt,
v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja
določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
|
– v okviru
kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas
v občinski upravi, |
|
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
Občinski svet je
dolžan zaprositi za mnenje organe krajevne skupnosti, kadar odloča o
zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti. |
|
17. člen |
|
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
|
Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju
katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
|
18. člen |
|
Župan predstavlja
občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice
glasovanja. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
|
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan, podžupan oziroma član občinskega sveta ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši prisotni član občinskega
sveta. |
|
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
Župan, podžupan
oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to
zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v
petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če
seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red.
Župan, podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red
predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
|
Če seja občinskega
sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska
uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
19. člen |
|
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
|
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
|
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
|
Vsak član občinskega
sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu
seje občinskega sveta se obvesti javna glasila. |
|
Predsednik nadzornega
odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter
tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
21. člen |
|
Občinski svet
sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov
občinskega sveta. |
|
Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
Odločitve občinskega
sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
Župan in tajnik
občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu
svetu najmanj dvakrat letno. |
|
22. člen |
|
Članu občinskega
sveta predčasno preneha mandat: |
|
– če izgubi volilno
pravico, |
|
– če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
– če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
|
|
– če v treh mesecih
po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva
s funkcijo člana občinskega sveta, |
|
– če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, |
|
– če nastopi funkcijo
ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata
ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni
upravi, ki na podlagi določb 17. člena tega statuta ni združljiva,
oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana in
podžupana, |
|
– če odstopi.
|
|
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega
odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji
odločitvi v zvezi z četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega
člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ter administrativne zadeve ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta,
ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na
upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči
vrhovno sodišče v 30 dneh. |
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka
tega člena. |
|
Postopki za
nadomestitev člana občinskega sveta se lahko začno po preteku roka za
vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev
pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena,
oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. |
|
22.a člen |
|
Občinski svet se
lahko predčasno razpusti, če: |
|
– ne izvršuje odločb
ustavnega sodišča, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje;
|
|
– v letu za katero ni
bil sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme v skladu z
zakonom predloženega in pripravljenega proračuna, ki bi lahko začel
veljati ob začetku leta ali |
|
– če se v posameznem
koledarskem letu po najmanj trikratnem sklicu sploh ne sestane na
sklepčni seji. |
|
V primeru razpustitve
občinskega sveta državni zbor razpiše predčasne volitve v občinski svet.
O razpustitvi občinskega sveta odloča državni zbor na predlog vlade.
|
|
Preden izda sklep o
razpustitvi občinskega sveta mora državni zbor opozoriti občinski svet
na njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati kako naj v primernem
roku te nezakonitosti odpravi. Če občinski svet ravna v skladu z
opozorilom, državni zbor postopek o razpustitvi oziroma razrešitvi s
sklepom ustavi. |
|
Državni zbor razpusti
občinski svet, če ugotovi, da razlogi niso odpravljeni, da so bili
uporabljeni vsi milejši zakoniti ukrepi in je predčasna razpustitev
občinskega sveta v danem primeru primeren in nujen ukrep za zagotovitev
lokalne samouprave v občini. |
|
Občinski svet lahko v
tridesetih dneh po prejemu vloži zahtevo za presojo ustavnosti sklepa
državnega zbora iz prejšnjega odstavka. Če zahteva ni vložena v roku
oziroma, če ji ni ugodeno, je občinski svet razpuščen z dnem objave
odločitve državnega zbora oziroma ustavnega sodišča. |
|
Če je občinski svet
razpuščen, opravlja nujne naloge iz njegove pristojnosti v času do
izvolitve novega občinskega sveta župan. |
|
Župan mora svoje
odločitve predložiti v potrditev novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj,
ko se ta sestane na prvi seji. |
|
V primeru hkratne
razpustitve občinskega sveta in razrešitve župana imenuje vlada
začasnega upravitelja, ki do izvolitve novih občinskih organov opravlja
nujne naloge. Začasni upravitelj mora svoje odločitve predložiti v
potrditev novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj, ko se ta sestane na
prvi seji. Za začasnega upravitelja ni mogoče imenovati osebe, ki
opravlja funkcijo ali delo, ki je nezdružljivo s funkcijo člana
občinskega sveta in župana. |
|
2.1 Odbori in
komisije občinskega sveta |
|
23. člen |
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter
administrativne zadeve. |
|
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles
občinskega sveta določa odlok. S sklepom o ustanovitvi občasnega
delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove
naloge. |
|
Občinski svet
ustanovi kot stalna delovna telesa: |
|
– Statutarno-pravno
komisijo, |
|
– Odbor za finance in
premoženje, |
|
– Odbor za
gospodarstvo, turizem in podjetništvo, |
|
– Odbor za družbene
dejavnosti, |
|
– Odbor za komunalno
infrastrukturo, okolje in prostor, |
|
– Odbor za podeželje,
|
|
– Odbor za požarno
varnost, |
|
– Odbor za mladino,
|
|
– Svet za varnost
cestnega prometa in |
|
– Svet za varstvo
uporabnikov javnih dobrin. |
|
24. člen |
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve ima
predsednika in štiri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih
članov. |
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve opravlja
zlasti naslednje naloge: |
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
|
– občinskemu svetu
daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
|
|
– pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
|
|
– opravlja naloge
komisije v skladu s predpisi o nezdružljivosti opravljanja javne
funkcije s pridobitno dejavnostjo, |
|
– obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
|
– izdaja akte v zvezi
s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
|
24.a člen |
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
|
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
|
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
24.b člen |
|
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
25. člen |
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter
administrativne zadeve do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
26. člen |
|
Župana volijo volivci
na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
|
Mandatna doba župana
traja štiri leta. |
|
Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi mora pisno obvestiti občinski svet. |
|
27. člen |
|
Župan predstavlja in
zastopa občino. |
|
Poleg tega župan
predvsem: |
|
– predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
– izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
– skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
– odloča o pridobitvi
in odsvojitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine, |
|
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, |
|
– določi
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, |
|
– odloča o imenovanju
oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter
pooblašča tajnika občine za te naloge, |
|
– imenuje in
razrešuje direktorja občinske uprave (tajnika občine), vodje organov
občinske uprave oz, notranjih organizacijskih enot in predstojnika
organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin
ustanoviteljic, |
|
– usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
|
– opravlja druge
zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
28. člen |
|
Župan zadrži objavo
splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
29. člen |
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
|
– skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
|
– imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
|
|
– sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
|
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
|
– ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
|
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
|
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
30. člen |
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
31. člen |
|
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov
občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
|
Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
|
Podžupan v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
|
V soglasju z županom
se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem
pisno obvesti občinski svet. |
|
32. člen |
|
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
33. člen |
|
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
34. člen |
|
Predčasno prenehanje
mandata župana je določeno z zakonom. |
|
Županu preneha mandat
z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
|
Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
35. člen |
|
Nadzorni odbor občine
je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
36. člen |
|
Nadzorni odbor ima
predsednika in štiri člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Kandidate za
člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve.
|
|
Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave ter
člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov
ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
|
|
Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
|
37. člen |
|
Prvo sejo nadzornega
odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira,
če je na prvi seji navzočih večina članov. Člani nadzornega odbora
izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Sedež nadzornega
odbora je na sedežu občine v Slovenskih Konjicah. Nadzorni odbor za seje
uporablja prostore občine. Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja
pečat občine. |
|
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
Nadzorni odbor
sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih
članov. |
|
38. člen |
|
Nadzorni odbor
sprejme letni program nadzora, ki lahko vsebuje letni nadzor zaključnega
računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov ožjih delov
občine, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov,
predloga proračuna in finančnih načrtov ožjih delov občine, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor
razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program
lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani
nadzorni odbor občinski svet in župana. |
|
Poleg zadev iz
letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki
jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
|
39. člen |
|
Ugotovitve, ocene in
mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član ali delovna
skupina nadzornega odbora, ki ga oziroma jo je na predlog predsednika,
za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o
izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora
vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami). V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. Član ali delovna skupina nadzornega odbora, ki
opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za
izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke
dolžni dati. |
|
Po opravljenem
pregledu pripravi član ali delovna skupina nadzornega odbora predlog
poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe,
predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila
in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga
pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču. |
|
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
|
V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
|
|
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v
skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
40. člen |
|
Nadzorni odbor izloči
člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane
okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. |
|
Izločitev člana
nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi
je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za
izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. |
|
O izločitvi
predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
41. člen |
|
Delo nadzornega
odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko
je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati
pravice strank. |
|
Pri opravljanju
svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne
in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. |
|
42. člen |
|
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
|
Posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene
župan. |
|
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
izdelanega letnega programa nadzora. |
|
43. člen |
|
Podrobnejšo
organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom. |
|
5. Občinska uprava |
|
44. člen |
|
Notranjo organizacijo
in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
|
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
45. člen |
|
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
|
Organizacija in delo
organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi,
ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
|
|
Organ skupne občinske
uprave ali skupno službo občin za opravljanje posameznih nalog občinske
uprave ustanovijo občinski sveti na podlagi splošnih aktov iz drugega
odstavka 7. člena tega statuta. |
|
Župani se lahko
dogovorijo, da se naloge skupne občinske uprave ali skupne službe iz
prejšnjega odstavka opravljajo v eni od občinskih uprav. |
|
46. člen |
|
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
|
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
O upravnih stvareh iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
47. člen |
|
Posamične upravne
akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave
(tajnik občine) po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za
pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo
zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje
posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za
odločanje v upravnih zadevah. |
|
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
48. člen |
|
Tajnik občine skrbi
in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem
postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje
evidence o upravnih stvareh v skladu z uredbo vlade. |
|
49. člen |
|
O upravnih zadevah iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z
uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
50. člen |
|
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
51. člen |
|
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika organa
občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh. |
|
O izločitvi tajnika
občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči. |
|
6. Drugi organi
občine |
|
52. člen |
|
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
53. člen |
|
Občina ima poveljnika
in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
|
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
54. člen |
|
Zaradi zadovoljevanja
posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij ali več
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne
skupnosti. |
|
Krajevne skupnosti so
del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
|
Pobudo za ustanovitev
nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja
lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 5 odstotkov volivcev s tega
območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko
iniciativo. |
|
Krajevne skupnosti
ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po
poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja
prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki ga za določeno območje razpiše
občinski svet. |
|
55. člen |
|
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
|
– dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
|
– sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
|
– dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
|
– dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, dajejo pobude za dodatno
prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov,
omejevanje hitrosti ipd.), |
|
– predlagajo programe
javnih del, |
|
– sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
|
– oblikujejo pobude
za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine, |
|
– dajejo mnenja glede
spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih
gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v
kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo
do spremembe režima vodnih virov, |
|
– seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
|
– sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
|
– spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito
ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
|
– dajejo soglasja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
|
56. člen |
|
Krajevne skupnosti
opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na
prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti Občine Slovenske Konjice
praviloma samostojno: |
|
– skrbijo za
urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno
običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno, |
|
– skrbijo za pluženje
in odvoz snega, |
|
– skrbijo za
vzdrževanje nekategoriziranih cest in javnih poti, |
|
– upravljajo z
lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
|
|
– izdelujejo načrte
zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine, |
|
– pripravljajo in
izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi
na svojem območju, |
|
– pospešujejo
kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter
organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč
pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. |
|
Podrobneje se naloge
krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom. |
|
57. člen |
|
Krajevna skupnost je
pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v
skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
|
|
Skupnost iz
prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj
račun. |
|
Krajevna skupnost
odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s
katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti
subsidiarno. |
|
58. člen |
|
Organ krajevne
skupnosti je svet, ki ga izvolijo občani s stalnim prebivališčem na
območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
|
|
Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
Število članov sveta
določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za
volitve v svet krajevne skupnosti. |
|
Mandat članov sveta
krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
|
Določbe zakona in
tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega
sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta
krajevne skupnosti. |
|
Funkcija člana sveta
je častna. |
|
59. člen |
|
Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi
članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni
mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima
predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
|
Predsednik sveta
krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in
vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet
krajevne skupnosti. |
|
Svet na predlog
predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
|
|
Svet krajevne
skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
|
Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa
nima pravice glasovati. |
|
Predsednik sveta
skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat
v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne
skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
|
|
Za delovanje sveta
krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
60. člen |
|
Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. Svet tudi: |
|
– obravnava vprašanja
iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti
in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
|
|
– daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
|
– sprejema odločitve
o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s
premoženjem skupnosti. |
|
Stališča, mnenja,
pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje
nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska
uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom
drugače določeno. |
|
Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
|
|
Odločitve sveta
skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter gospodarjenju s
premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.
|
|
Odločitve sveta
krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava. |
|
61. člen |
|
Krajevne skupnosti
imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine,
denarna sredstva in pravice. |
|
Krajevna skupnost
mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za
razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega
statuta. |
|
Če krajevna skupnost
preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse
njene pravice in obveznosti na občino. |
|
62. člen |
|
Delovanje krajevnih
skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi
prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s
samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.
|
|
Kriteriji in merila
za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna
občine se določijo z odlokom. |
|
Krajevne skupnosti se
ne smejo zadolževati. |
|
Prihodki in odhodki
krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za
posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo
njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega
proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
|
|
Občina ne prevzema
finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu
občine. |
|
Za izvrševanje
finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta
krajevne skupnosti. |
|
Krajevne skupnosti
imajo svoje žiro račune. Sklep o posebnem žiro računu skupnosti izda
župan. |
|
Za izvrševanje
finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov,
ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu
občine. |
|
Nadzor nad finančnim
poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. |
|
63. člen |
|
Občinski svet lahko
na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta
krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
|
– če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
|
– če ne izvršuje
nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
|
– če se ugotovi, da
očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so
skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.
|
|
Občinski svet lahko s
spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
64. člen |
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
65. člen |
|
Občani na zboru
občanov: |
|
– obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
– obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
– obravnavajo pobude
in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
|
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
|
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
|
– oblikujejo stališča
v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
Odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati,
je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
|
66. člen |
|
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno
naselje ali zaselek. Zbor občanov posamezne krajevne skupnosti lahko
skliče predsednik sveta krajevne skupnosti. |
|
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne
skupnosti. |
|
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa mora sklicati župan ali
predsednik sveta krajevne skupnosti na zahtevo najmanj 5 odstotkov
volivcev v tej krajevni skupnosti. |
|
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
67. člen |
|
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
Sklic zbora občanov
je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
68. člen |
|
Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Zbor občanov v krajevni
skupnosti vodi župan ali predsednik sveta krajevne skupnosti. Župan
lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor
vodi. |
|
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
Javni uslužbenec
občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave (tajnik občine)
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov sklicatelj seznani občinski svet in župana ter ga na
krajevno običajen način objavi. |
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
69. člen |
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
|
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
|
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
70. člen |
|
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
|
Če je vložen predlog
za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
71. člen |
|
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
72. člen |
|
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
|
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
|
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
73. člen |
|
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
|
Župan določi obrazec
za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
|
Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
|
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
74. člen |
|
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena. |
|
Referendum se izvede
najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
|
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
75. člen |
|
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
|
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
76. člen |
|
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
|
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni
referendum |
|
77. člen |
|
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
|
Svetovalni referendum
se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
|
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
78. člen |
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
|
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
79. člen |
|
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
|
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine. |
|
Če se zahteva nanaša
na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
|
Če se zahteva nanaša
na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
80. člen |
|
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
|
81. člen |
|
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
|
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
|
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
|
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
– z dajanjem
koncesij, |
|
– z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
82. člen |
|
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
|
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
|
– predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
|
– osnovno zdravstvo
in lekarna, |
|
– osebna pomoč
družini in |
|
– knjižničarstvo.
|
|
Občina lahko ustanovi
javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene
vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s
katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
83. člen |
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi
javno službo skupaj z drugimi občinami. |
|
84. člen |
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:
|
|
– oskrbo s pitno
vodo, |
|
– ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
|
– odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
– javno snago in
čiščenje javnih površin, |
|
– urejanje javnih
poti, površin za ceste in zelenih površin, pregledovanje, nadzorovanje
in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva
zraka, |
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči, |
|
– vzdrževanje
občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon. |
|
Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe
opravljajo naslednje dejavnosti: |
|
–
oskrba s pitno vodo, |
|
–
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
|
–
zbiranje komunalnih odpadkov, |
|
–
prevoz komunalnih odpadkov, |
|
–
obdelava mešanih komunalnih odpadkov, |
|
–
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
|
–
urejanje in čiščenje javnih površin, |
|
–
vzdrževanje občinskih javnih cest, |
|
–
pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču. |
|
85. člen |
|
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
86. člen |
|
Pravne osebe javnega
prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
87. člen |
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
|
88. člen |
|
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje
dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo
skupni organ, ki ga sestavljajo predstavniki občin ustanoviteljic.
|
|
V aktu o ustanovitvi
skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
|
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
|
89. člen |
|
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
Odločitev o
odsvojitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O
pridobitvi in odsvojitvi premičnega premoženja ter za pridobitev
nepremičnega premoženja je pristojen župan v skladu z odlokom o
proračunu občine. |
|
Pred sklenitvijo
pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali
so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava
nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na
način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in
zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
Za neodplačno
pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega
sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je
pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
90. člen |
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
Občina je pod pogoji,
določenimi z zakonom upravičena do sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
91. člen |
|
V proračunu se
izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo občini ter vsi izdatki občine za
posamezne namene. |
|
Proračun občine je
sestavljen iz splošnega dela, posebnega dela in načrta razvojnih
programov. |
|
92. člen |
|
Sredstva proračuna se
smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu
občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v
proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
Sredstva proračuna se
lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom
predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
93. člen |
|
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva
proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti
posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
|
Župan mora zagotoviti
izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in
predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. |
|
94. člen |
|
Proračun občine je
odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in
odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. |
|
Spremembe proračuna
so akt o spremembah in dopolnitvah občinskega proračuna, ki ga župan
predloži občinskemu svetu pred začetkom leta, na katerega se sprejeti
proračun nanaša. Rebalans proračuna je akt občine o spremembi proračuna
med letom. |
|
Neposredni uporabniki
občinskega proračuna so občinski organi ali organizacije, občinska
uprava in krajevne skupnosti. |
|
Posredni uporabniki
občinskega proračuna so javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih
ustanovitelj je občina. |
|
95. člen |
|
Proračun občine
sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
V odloku o proračunu
občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga
vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila
župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto. |
|
96. člen |
|
Proračun občine mora
biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša. |
|
Če proračun ni
sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje
nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot
v preteklem letu. |
|
Župan sprejme sklep o
začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece
in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za
tri mesece. |
|
97. člen |
|
Če se med
proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali
spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki
proračuna, lahko župan na predlog za finance pristojne službe v občinski
upravi največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.
|
|
O odločitvi iz
prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet takoj po njenem
sprejemu. |
|
Če proračuna ni možno
uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna. |
|
97.a člen |
|
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
98. člen |
|
Če se po sprejemu
proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo
nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov
konto za ta namen. |
|
99. člen |
|
Če se med letom
spremeni delovno področje oziroma pristojnost neposrednega uporabnika
proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje
uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
|
|
Če se neposredni
uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik,
se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo.
|
|
Proračunskih sredstev
ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z
zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
Župan mora o
izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju in
konec leta z zaključnim računom. |
|
99.a člen |
|
Sredstva proračuna
občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
100. člen |
|
V proračunu občine se
zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski
sklad. |
|
V sredstva
proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov
proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine
1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak
mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. |
|
101. člen |
|
Sredstva proračunske
rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic
naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz,
visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav
nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki
jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. |
|
O uporabi sredstev
proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok,
s katerim se sprejme občinski proračun, odloča župan na predlog za
finance pristojnega organa občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča
občinski svet s pisnimi poročili. V drugih primerih uporabe sredstev
proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu,
odloča občinski svet s posebnim odlokom. |
|
102. člen |
|
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega
računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
|
O sprejetju
zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za
finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
103. člen |
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
104. člen |
|
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in
izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki
jih določi občinski svet. |
|
O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. |
|
105. člen |
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje občinska uprava. |
|
106. člen |
|
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti
občine |
|
107. člen |
|
Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, poslovnik nadzornega odbora
občine, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
|
Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
|
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
|
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
108. člen |
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
Statut se sprejme po
enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
109. člen |
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
110. člen |
|
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
|
111. člen |
|
Z odredbo uredi
občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
|
112. člen |
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
113. člen |
|
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
|
114. člen |
|
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike
Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
|
V Uradnem listu
Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
2. Posamični akti
občine |
|
115. člen |
|
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
|
S posamičnimi akti –
sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
116. člen |
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
117. člen |
|
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja
občine posega v njene pravice. |
|
118. člen |
|
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
119. člen |
|
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
Župan mora od
pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem
upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi
predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
|
120. člen |
|
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
121. člen |
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
|
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA |
|
121.a
člen |
|
Vsako ministrstvo na
svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
|
V zadevah, ki jih na
organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
|
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
122. člen |
|
Do sprejema novih
splošnih aktov občine se v občini uporabljajo splošni akti, ki so jih
sprejeli organi Občine Slovenske Konjice. |
|
123. člen |
|
Za postopek
spreminjanja in dopolnjevanja tega statuta se uporabljajo enake določbe
kot za njegov sprejem. |
|
124. člen |
|
Z dnevom uveljavitve
tega statuta preneha veljati Statut Občine Slovenske Konjice (Uradni
list RS, št. 34/95). |
|
125. člen |
|
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |