Na podlagi
64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10) je Občinski svet Občine Cankova na 18. redni seji dne 23. 10.
2013 sprejel |
S T A T U
T |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
Občina
Cankova je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na
območju naslednjih naselij: Cankova, Domajinci, Gerlinci, Gornji Črnci,
Korovci, Krašči, Skakovci in Topolovci. |
Sedež
občine je v Cankovi 25. |
Občina je
pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino
predstavlja in zastopa župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu:
župan). |
Območje,
ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga
določa zakon. |
Območja in
imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim
odlokom. |
2. člen |
V Občini
Cankova živi avtohtona naseljena romska skupnost. Položaj in pravice
romske skupnosti se urejajo v skladu z zakonom. |
3. člen |
Občina
Cankova v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge,
določene v 21. členu Zakona o lokalni samoupravi ter naloge, določene s
predpisi občine na podlagi zakona. |
Občine
lahko opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za
to zagotovi potrebna sredstva. |
4. člen |
Osebe, ki
imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo. |
Na osnovi
odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo
tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so
lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
5. člen |
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z
lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami
lokalnih skupnosti. |
Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja
skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne
zavode, javna podjetja. |
Občine se
zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v
združenja. |
6. člen |
Občina
Cankova ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba
se določi z odlokom. |
Občina ima
žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici
napis: OBČINA CANKOVA v notranjem krogu pa naziv organa občine –
Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija.
V sredini žiga je grb občine. |
Velikost,
uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
Za
prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
II. NALOGE
OBČINE |
7. člen |
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema
statut in druge predpise občine, |
– sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– sprejema
programe razvoja občine. |
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
–
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
–
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča
pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja
in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
–
pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje
z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
– z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja
in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja
ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
– gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj, |
– v skladu
s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in
prenovo stanovanj. |
5. Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
–
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
– nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in
vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
– ustanovi
vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni
zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
|
– v skladu
z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
– sodeluje
z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja
pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja
stanje na tem področju, |
–
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje
s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami, |
– lahko
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov. |
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
– določa
občinski program športa, |
–
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje
z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
– izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
– spremlja
stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe,
s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema
splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
|
– sodeluje
s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– občinske
ceste, ulice in javne poti, |
– površine
za pešce in kolesarje, |
– igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
–
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
11. Skrbi
za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
–
organizira reševalno pomoč v požarih, |
–
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
–
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
–
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
– sodeluje
z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
– opravlja
druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja
javni red v občini tako, da: |
– sprejema
programe varnosti, |
– določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
–
organizira občinsko redarstvo, |
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
– opravlja
druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
8. člen |
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
–
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe
občine, |
–
določanje namembnosti prostora, |
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
–
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
– ureja
druge lokalne zadeve javnega pomena. |
9. člen |
Občina
opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
|
Občina
obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
III.
ORGANI OBČINE |
1. Skupne
določbe |
10. člen |
Organi
občine so: |
– občinski
svet, |
– župan in
|
– nadzorni
odbor občine. |
Občina ima
volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o
lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za
izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih
postopkov. |
Občina ima
tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon (svet za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu, odbor za razpolaganje s sredstvi
požarnega sklada, štab civilne zaščite, svet za varstvo najemnikov
neprofitnih stanovanj in druge organe v skladu z zakoni). |
Volitve
oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se
izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani
občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
11. člen |
Občina ima
enovito občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge
ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti. |
Občinska
uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi
stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva
oziroma drugih služb nadzora. |
Občinska
uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe in organe ožjih delov občin. |
Občinsko
upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim
določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
Občinsko
upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje
organizacijske enote. |
Občinsko
upravo vodi direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu:
direktor), usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
12. člen |
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organa občine. |
13. člen |
Delo
organov občine je javno. |
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov,
predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah
občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga
za odločanje občinskih organov. |
Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
Občani in
njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
2.
Občinski svet |
14. člen |
Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. |
Občinski
svet šteje 11 članov. |
Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja
do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta,
če ni z zakonom drugače določeno. |
Občinski
svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo sejo
občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi
članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog
volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
15. člen |
Volitve
članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: članov) občinskega sveta
so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice
s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski
svet se voli po večinskem volilnem sistemu. |
O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet z odlokom. |
16. člen |
Občinski
svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
V okviru
svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
– sprejema
proračun občine in zaključni račun, |
– sprejme
odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na
predlog župana, |
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
– daje
soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o
na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh
zadevah ne odloča drug občinski organ, |
–
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
– potrjuje
mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, |
– imenuje
člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje
in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
– določi,
kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo
župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo
začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s
statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
– odloča o
najemu posojila in dajanju poroštva, |
–
razpisuje referendum, |
– s svojim
aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta
in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev
javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih,
|
– določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
–
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
– izvršuje
ustanoviteljske pravice, kolikor niso prenesene na drug organ občine, v
skladu z zakonom, |
– imenuje
in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in
člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
|
– določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
– sprejme
program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
– določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
|
– sprejme
odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo
pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– lahko
sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter
potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,
|
– v okviru
kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas
v kabinetu župana, |
– odloča o
drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
17. člen |
Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija
člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana,
člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali
službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako
določa zakon. |
Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
18. člen |
Župan
predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovanja. |
Funkcija
župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana,
članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
Za vodenje
sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
|
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez
posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
|
Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko
opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
|
Župan mora
sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
občinskega sveta, seja pa mora biti v sedmih dneh po tem, ko je bila
podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega
reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski
upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
Če seja
občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in
občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
19. člen |
Strokovno
pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe
občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta
ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
20. člen |
Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
Dnevni red
seje občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
Župan mora
predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
O sprejemu
dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki
seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako
sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom
občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine
(direktorju občinske uprave). O sklicu seje občinskega sveta se obvesti
javna občila. |
Predsednik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
21. člen |
Občinski
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
Občinski
svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v
primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
Način dela
in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in
tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
22. člen |
Predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
Razlogi za
prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana
občinskega sveta. |
Članu
občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru
odstopa. |
Če član
občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno
izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo
obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema
pisne odstopne izjave. |
Če župan v
roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske
volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v
osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno
sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega
odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi
odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja
tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi
bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal,
predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane
občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet
na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.
|
Izvolitev
oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa
zakon. |
2.1 Odbori
in komisije občinskega sveta |
23. člen |
Občinski
svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
Občinski
svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. |
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta. |
Občasna
delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
24. člen |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki jih
občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
–
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
–
občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
–
obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
– izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
25. člen |
Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
– odbor za
šolstvo, predšolsko vzgojo, kulturo, šport in informiranje, |
– odbor za
gospodarstvo, drobno gospodarstvo, razvojne projekte in razpise,
|
– odbor za
komunalno infrastrukturo in varstvo okolja, |
– odbor za
socialo, delo, družino, zdravstvo in romska vprašanja, |
– odbor za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, |
– odbor za
turizem gostinstvo in trgovino, |
– odbor za
financiranje, proračun in finance, |
– komisija
za priznanja in nagrade, |
– komisija
za pritožbe, |
– komisija
za statutarna in pravna vprašanja, |
– svet za
varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj, |
– svet za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu. |
Odbori in
komisije štejejo 3 oziroma 5 članov. Delovno področje in število članov
posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom
občinskega sveta. |
26. člen |
Člane
odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
Prvo sejo
delovnega telesa skliče župan. |
Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
27. člen |
Komisije
in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja,
določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije
in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
28. člen |
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih
teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
3. Župan |
29. člen |
Župana
volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna
doba župana traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
Župan
opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O svoji odločitvi obvesti komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
30. člen |
Župan
predstavlja in zastopa občino. |
Poleg tega
župan predvsem: |
– predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
|
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa
drugače, |
– skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja,
naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz
delovnega razmerja, |
– imenuje
in razrešuje tajnika občine (direktorja občinske uprave) in vodjo organa
skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
|
– usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
– opravlja
druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
31. člen |
Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
32. člen |
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
– skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
– imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
– sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
–
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
– sprejema
akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
33. člen |
V primeru
razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in
premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati,
lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev
občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
34. člen |
Za pomoč
pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana oziroma podžupanjo (v
nadaljnjem besedilu: podžupan). Podžupana izmed članov občinskega sveta
imenuje in razrešuje župan. |
Podžupan
pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz
pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan
nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času
nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in
tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo
župana. |
Podžupan,
ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve
občinskega sveta. |
V soglasju
z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. |
35. člen |
Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta (VARIANTA: da
tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more) opravljati svoje
funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če
ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
36. člen |
Če je tako
določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije
in druge strokovne organe občine. |
Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
37. člen |
Predčasno
prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
Razlogi za
prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne
odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana. |
Županu
preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma
predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.
|
Če župan
odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti
občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet
na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.
|
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
|
Podžupanu
preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
|
Podžupanu
preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega
župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata
podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na
njegov mandat člana občinskega sveta. |
4.
Nadzorni odbor |
38. člen |
Nadzorni
odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
|
Nadzorni
odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
–
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
–
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
|
Nadzorni
odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost
poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine
(krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti), javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega
proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe
občinskih javnih sredstev. |
39. člen |
Nadzorni
odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed
občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora
morajo praviloma imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in
izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za
člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih, vaških ali
četrtnih skupnosti), tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani
poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
|
Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. |
Razrešitev
opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
40. člen |
Prvo sejo
nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
|
Nadzorni
odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina
članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
Sedež
nadzornega odbora je na sedežu občine, v Cankovi 25. Nadzorni odbor za
seje uporablja prostore občine. |
Nadzorni
odbor za svoja pisanja uporablja pečat občine. |
41. člen |
Nadzorni
odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni
program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu. |
Nadzorni
odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor nad zaključnim računom
proračuna občine, v okviru programa dela pa predvsem izvaja nadzor:
|
–
finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine, |
–
finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). |
Kot
najvišji organ nadzora javne porabe v občini ima nadzorni odbor možnost
odločitve o izrednem nadzoru, ki ga sprejema sproti po lastni presoji
ali na osnovi: |
– pobude
občinskega sveta, |
– pobude
župana, |
– pisnih
pobud občanov, |
– javno
izraženih stališč v medijih in organov civilne družbe. |
V pisni
pobudi za izredni nadzor morajo biti točno navedeni predmet, obseg in
cilji nadzora. Nadzorni odbor pismeno obvesti predlagatelja o svoji
odločitvi glede upoštevanja njegove pobude. O pričetku izrednega nadzora
predsednik nadzornega odbora pismeno seznani župana in občinski svet,
čas njihove seznanitev pa ne vpliva na začetek postopka. V vseh
primerih, ko je bil izveden izredni nadzor se sestavi poročilo, ki
utemeljuje uvedbo izrednega nadzora, pregled dokumentacije in vse
ugotovitve v skladu s členi 44, 45, 46, 47 in 48, istega Statuta Občine
Cankova. |
Nadzorni
odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu
svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.
|
Nadzorni
odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi
občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih
sredstev in drugimi osebami. |
Predsednik
ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje
občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za
katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
42. člen |
Nadzorni
odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev
(javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj
poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino
in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
V postopku
nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru
predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora,
odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
43. člen |
Nadzorni
odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
Šteje se,
da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
– je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
|
– je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe, |
– če je
član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
Izločitev
člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
44. člen |
Za
posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v
nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi
osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega
odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru. |
Predsednik
nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek
poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
Osnutek
poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku
poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora.
Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
|
Če osnutek
poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
Osnutek
poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
45. člen |
Nadzorni
odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v
roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst
dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne
navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in
pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka
poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani
organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
|
Po preteku
roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru,
ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
46. člen |
Poročilo o
nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in
pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
|
V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
Z ocenami
nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni in/ali je bilo
poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v
nadzoru. |
V mnenju
se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali
smotrno. |
Nepravilno
poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s
predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in
drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri
svojem poslovanju. |
Nesmotrno
poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
|
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
Neuspešno
poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane
osebe. |
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
47. člen |
Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
V primeru,
da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
48. člen |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
Župan je
dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi
predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno
samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih
mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb
javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter za
poslovanje občine pomembnimi odločitvami. |
Župan je
dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter
ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega
sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali
finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila
občina. |
49. člen |
Nadzorni
odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o
delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu
ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
50. člen |
Delo
nadzornega odbora je javno. |
Nadzorni
odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost
dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
Nadzorni
odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega
poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno
objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja
dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih
je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa poslovnik. |
Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
51. člen |
Strokovno
in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
Župan
določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj
nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte
ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. |
Strokovno
pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v
občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi.
Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
52. člen |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na
posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
53. člen |
Predsednik
in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela
v skladu z aktom občinskega sveta. Izvedencu in drugim strokovnjakom
pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo,
ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi
pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
54. člen |
Podrobneje
uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino
glasov svojih članov. |
5.
Občinska uprava |
55. člen |
Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
56. člen |
Občinski
svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi
občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
57. člen |
Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih
zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava,
na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča
župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne
določa drugače. |
58. člen |
Posamične
upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje tajnik občine
(direktor občinske uprave) po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
59. člen |
Tajnik
občine (direktor občinske uprave) skrbi in je odgovoren za dosledno
izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o
upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo
vlade. |
60. člen |
O upravnih
zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba,
ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu
z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
61. člen |
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
62. člen |
O
izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski
upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh. |
O
izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru
izločitve o stvari tudi odloči. |
6.
Občinsko pravobranilstvo |
63. člen |
Občina
lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi
organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
Po
pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki so jih ustanovile občine. |
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
Občina
lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinske
uprave. |
7. Drugi
organi občine |
64. člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
65. člen |
Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik
in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
IV. OŽJI
DELI OBČINE |
66. člen |
Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene vaške skupnosti.
|
(Krajevne,
vaške in četrtne) skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. |
Pobudo za
ustanovitev nove (krajevne, vaške in četrtne) skupnosti, njeno ukinitev
ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine
ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je
določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
Vaške
skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s
statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju
skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče
župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
67. člen |
Vaške
skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
|
– dajejo
predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na
področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
|
–
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb, |
– dajejo
predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo
pri njihovi sanaciji, |
– dajejo
predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in
vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
– dajejo
pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev
dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
–
predlagajo programe javnih del, |
–
sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih
in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
|
–
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov
ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
– dajejo
mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene,
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih
bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
–
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
–
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
|
–
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
– dajejo
soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog, |
68. člen |
Zaradi
zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri opravljanju javnih zadev v
občini, ustanovi občinski svet z odlokom vaške odbore kot svoja
posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela
vaških odborov. |
Člane
vaških odborov imenujejo in razrešujejo na predlog komisije občinskega
sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občani na zborih
občanov, ki jih skliče župan za območje skupnosti, za katero je odbor
ustanovljen. |
69. člen |
Zaradi
obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz
občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov
(krajevnih, vaških, četrtnih) skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
70. člen |
Za
delovanje in opravljanje nalog vaških skupnosti se zagotovijo sredstva v
proračunu občine. |
Za
uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev vaških
skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov
njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij. Tako
pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v
skladu z njihovim namenom. |
Prostore,
opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje
sveti vaških skupnosti zagotovi in z njimi upravlja občina. |
Izvajanje
strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe vaških skupnosti
in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
71. člen |
V.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
72. člen |
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
1. Zbor
občanov |
73. člen |
Občani na
zboru občanov: |
–
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
|
–
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
–
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
–
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
–
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
–
imenujejo in razrešujejo člane vaških odborov, |
– dajejo
predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
–
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
|
–
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da
predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku
svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
74. člen |
Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več (krajevnih, vaških
ali četrtnih) skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali
sveta vaške skupnosti. |
Župan mora
sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini, zbor občanov v (krajevni, vaški ali četrtni)
skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.
|
Zahteva
volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog
zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam
volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek
volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove
podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni
podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči
pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
75. člen |
Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
|
Sklic
zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
76. člen |
Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
|
Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. |
Odločitev
zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev,
ki sodelujejo na zboru. |
Javni
uslužbenec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno
običajen način objavi. |
2.
Referendum o splošnem aktu občine |
77. člen |
Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski
svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski
svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov
volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
78. člen |
Predlog za
razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta
najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
|
Najkasneje
v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski
svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
79. člen |
Referendum
se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali
zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
|
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
|
Odločitev
volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali
so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki
je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
80. člen |
Pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo
vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
|
Pobudnik o
pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan
meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega
člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih
dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik
lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva,
naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
81. člen |
Volivci
dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
Župan
določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
|
Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
Šteje se,
da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku
podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
82. člen |
Občinski
svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavno-sodno presojo take zahteve. |
Referendum
se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne
razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom o
razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt,
o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
Petnajst
dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
83. člen |
Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
Odločitev
na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
84. člen |
Postopek
za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O
ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska
volilna komisija. |
Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o
izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija
občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen
za objavo splošnih aktov občine. |
3.
Svetovalni referendum |
85. člen |
Občinski
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev
volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
4. Drugi
referendumi |
86. člen |
Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
Referendum
iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
5. Ljudska
iniciativa |
87. člen |
Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o
splošnem aktu občine. |
Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
88. člen |
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
VI.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
89. člen |
Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
–
neposredno v okviru občinske uprave, |
– z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z
dajanjem koncesij, |
– z
vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
90. člen |
Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
–
osnovnošolsko izobraževanje, |
–
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno
zdravstvo in lekarna, |
– osebna
pomoč družini in |
–
knjižničarstvo. |
Občina
lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
91. člen |
Občina
lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje javne službe. |
92. člen |
Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
– oskrbo s
pitno vodo, |
– ravnanje
s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
–
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
– javno
snago in čiščenje javnih površin, |
– urejanje
javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
–
pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva zraka, |
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
–
vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa
zakon. |
93. člen |
Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
94. člen |
Pravne
osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja
občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
95. člen |
Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih
sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje občinskih javnih služb. |
96. člen |
Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
97. člen |
Občina
mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
VII.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
98. člen |
Premoženje
občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Za
odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program
prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program
nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan.
|
Odprodaja
ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po
postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za
odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
99. člen |
Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
Občina je
pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne
izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
100. člen |
Prihodki
in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v
proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
Občinski
svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
Predlogi
za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri
čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve,
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
101. člen |
Proračun
občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
Splošni
del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni
del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov
proračuna občine. |
Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
102. člen |
Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugimi splošnim aktom občine. |
Župan mora
zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
Župan
poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju.
Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
103. člen |
Proračun
občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z
odlokom o spremembi proračuna. |
Odlok o
proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
V odloku o
proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih
poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
Rebalans
proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti
proračuna občine. |
104. člen |
Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo
leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega
sveta podaljša še za tri mesece. |
105. člen |
Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s
proračunom. |
106. člen |
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
Če se med
letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
Župan mora
o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju. |
107. člen |
Po preteku
leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog
zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
|
O
sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
108. člen |
Občina se
lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
109. člen |
Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko
zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in
pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
|
O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
110. člen |
Finančno
poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si
lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni
službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
111. člen |
Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali
skupnega organa občinske uprave. |
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
112. člen |
Nabavo
blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni
akti občine |
113. člen |
Splošni
akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, pravilniki in
sklepi. |
Občinski
svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
Kadar ne
odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni
ali posamični akt. |
Postopek
za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
114. člen |
Statut je
temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se
sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
115. člen |
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
116. člen |
Z odlokom
ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja
organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja
javne službe. |
Z odlokom
ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako
določeno z zakonom. |
117. člen |
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
118. člen |
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu
Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v
njih drugače določeno. |
V uradnem
glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski
svet. |
2.
Posamični akti občine |
119. člen |
Posamični
akti občine so odločbe in sklepi. |
S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
120. člen |
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
|
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
IX.
VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
121. člen |
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine. |
122. člen |
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
123. člen |
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
124. člen |
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
125. člen |
Delovna
telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
X. NADZOR
NAD ZAKONITOSTJO DELA |
126. člen |
Vsako
ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
V zadevah,
ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva
tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
Pri
izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti
in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna
navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
XI.
ZAŠČITA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
127. člen |
Občina
Cankova skrbi za zaščito njenih občanov in občank (v nadaljnjem
besedilu: občanov), kot tudi drugih oseb in pravnih subjektov z
upravičenim pravnim interesom pred naravnimi in drugimi nesrečami.
|
Skrb
občine na področju zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, zajema:
|
–
vpostavitev pravnega režima z ustreznim občinskim predpisom oziroma
sklepom župana; |
–
vzpostavitev varnostne sheme; |
–
zagotavljanja sodelovanja vključenih akterjev pri preventivi in
kurativi; |
–
omogočanje pridobivanja finančnih sredstev; |
–
sodelovanje z drugimi institucijami na področju zaščite pred naravnimi
in drugimi nesrečami na državni in mednarodni ravni; |
– in
izvajanje drugih nalog za zaščito ljudi in njihovega premoženja.
|
Skrb za
uresničevanje zaščite je finančno omejena glede na vsebino vsakokrat
sprejetega proračuna. |
Obveznost
občanov pri zaščiti, kot tudi drugih oseb in pravnih subjektov z
upravičenim pravnim interesom se lahko uredi le z občinskim predpisom
sprejetim s strani občinskega sveta. |
Nezagotovljen manjko finančnih sredstev se lahko zagotovlja s
pridobivanjem nepovratnih namenskih sredstev na državni in mednarodni
ravni preko razpisov, ob pogoju uspeha. |
128. člen |
Skrb
Občine Cankova za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami spada med
cilje občine. |
XII.
PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH NAMENSKIH SREDSTEV ZA RAZVOJ VSEH PODROČIJ
DEJAVNOSTI OBČINE |
129. člen |
Občina
Cankova zasleduje cilj pridobivanja nepovratnih namenskih sredstev za
razvoj vseh področij dejavnosti občine za namen njenih občanov in občank
(v nadaljnjem besedilu: občanov), kot tudi drugih oseb in pravnih
subjektov z upravičenim pravnim interesom. |
Zasledovanje cilja pridobivanja nepovratnih namenskih sredstev za razvoj
vseh področij dejavnosti občine, zajema: |
–
sodelovanje s partnerji; |
–
sestavljanje projektne dokumentacije; |
–
prijavljanje na razpise državne in mednarodne narave in |
–
transparentno upravljanje s pridobljenimi nepovratnimi sredstvi.
|
Kot
partnerji lahko nastopajo državne, meddržavne in mednarodne institucije.
V skladu z veljavno zakonodajo je lahko vzpostavljeno javno-privatno
partnerstvo. |
Zasledovanje cilja pridobivanja nepovratnih namenskih sredstev za razvoj
vseh področij dejavnosti občine je omejeno glede na vsebino vsakokrat
sprejetega proračuna. |
Finančna
ureditev pridobivanja in upravljanja z nepovratnimi namenskimi
finančnimi sredstvi mora biti v skladu z veljavno zakonodajo. |
130. člen |
Skrb
Občine Cankova za pridobivanje nepovratnih namenskih sredstev za razvoj
vseh področij dejavnosti občine spada med cilje občine. |
XIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
131. člen |
Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Cankova (Uradni
list RS, št. 32/07). |
132. člen |
Ta statut
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-02/2013 |
Cankova,
dne 23. oktobra 2013 |
|
Župan |
Občine Cankova |
Drago Vogrinčič l.r. |
|