|
Na podlagi 39. in 43. člena
Zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in
71/93), 41. člena Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o
vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter
17. člena statuta Občine Gorišnica (Uradni list RS, št. 34/99) je
Občinski svet občine Gorišnica na 12. seji dne 22. 6. 2004 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
za območje Občine Gorišnica (dopolnitev 2003) |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Spremeni se naslov odloka, tako da se glasi: |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje Občine Gorišnica (dopolnitve 2003). |
|
|
2. člen |
|
|
Spremeni se besedilo 1. člena, tako da se novo besedilo
glasi: |
|
|
S tem odlokom se prejmejo Spremembe in dopolnitve
Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Gorišnica
(dalje: PUP), ki jih je izdelal UMARH d.o.o junija 2003 pod številko
13/03. |
|
|
Osnovni Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje
Občine Ptuj izven mesta Ptuj je bil objavljen v Uradnem vestniku občin
Ormož in Ptuj, št. 20-102/92, dopolnjen z odlokom, objavljenim v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 26-103/94 (dopolnitev 1994) in z
odlokom, objavljenim v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št.
11-118/97 (dopolnitev 1997). |
|
|
PUP so izdelani skladno z |
|
|
– Zakonom o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84,
15/89 in Uradni list RS, št. 71/93), |
|
|
– Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št.
26/90, 18/93, 47/93 in 71/93), |
|
|
– Zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št.
18/94, 32/85, 33/89, Uradni list RS, št. 24/92) in |
|
|
– Zakonom o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84,
29/86, Uradni list RS, št. 40/94, 69/94, 29/95 in 95/96) in s |
|
|
– Spremembami in dopolnitvami Dolgoročnega plana občine
Ptuj, za območje občine Gorišnica dopolnjenega leta 2001 (Uradni list
RS, št. 109/02). |
|
|
-
Odlokom o drugi spremembi in dopolnitvi prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine
Gorišnica – spremembe in dopolnitve 2008 ČN Gorišnica. |
|
|
3. člen |
|
|
Spremeni se besedilo 2. člena, tako da se glasi: |
|
|
PUP sestavlja tekstualni in grafični del: |
|
|
|
|
II. OPIS OBMOČJA |
|
|
4. člen |
|
|
3. člen se črta, besedilo 4. člena pa se spremeni, tako da
se glasi: |
|
|
Meje PUP so meje občine Gorišnica. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČIJ S POGOJI ZA NAMEMBNOST IN KVALITETO GRADITVE TER
DRUGIH POSEGOV V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
Spremeni se besedilo 5. člena, tako da se glasi: |
|
|
S PUP so določeni pogoji urejanja za površine, ki so s
Spremembami in dopolnitvami Dolgoročnega plana Občine Ptuj, za območje
Občine Gorišnica dopolnjenega leta 2001 (Uradni list RS, št. 109/02),
opredeljene kot kmetijska in gozdna zemljišča, vodne površine, urbana
območja (za stanovanjsko, proizvodno, športno-rekreacijsko, komunalno,
energetsko in prometno namembnost) in območja zaščite naravne ali
kulturne dediščine. |
|
|
– Na delih območja PUP, kjer je predvidena izdelava
prostorskih izvedbenih načrtov, do izdelave le-teh niso dovoljeni
nikakršni gradbeni posegi v prostor. |
|
|
– Znotraj ureditvenih območij strnjenih naselij Gorišnica,
Cirkulane, Moškanjci, Muretinci, Mala vas, Gajevci, Placerovci, Formin,
Dolane, Zamušani, Zagojiči in Cunkovci, je dovoljena gradnja objektov za
stanovanja, centralne dejavnosti, servisno obrt, transportne dejavnosti,
objektov za šport ali rekreacijo in proizvodnih dejavnosti, ki po obsegu
in emisijah niso motilne v stanovanjskem okolju. |
|
|
– Proizvodne in tiste servisne obrtne dejavnosti, ki
zaradi svojega obsega ali emisij ne sodijo v strnjeno naselje, morajo
biti usmerjene v proizvodna območja na obrobju naselij ali na območja
izven naselij, določena v občinskem prostorskem planu (DP). |
|
|
– V območjih, zaščitenih kot kulturna ali naravna
dediščina (z že opredeljenim in s smernicami predlaganim načinom
varovanja), so posegi dovoljeni izključno le skladno s smernicami Zavoda
za varovanje kulturne dediščine Maribor oziroma Zavoda za varstvo narave
Slovenije, OE Maribor. |
|
|
6. člen |
|
|
Spremeni se besedilo 6. člena, tako da se glasi: |
|
|
a) Območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih
izvedbenih načrtov: |
|
|
Območja, kjer je predvidena kompleksna gradnja, bodo
obdelana s posebnimi prostorskimi izvedbenimi načrti. Do izdelave le-teh
na takih območjih niso dovoljeni nikakršni gradbeni posegi, premiki
zemeljskih mas, parcelacija ali promet z zemljišči, kasneje pa le
posegi, skladni z veljavnim PIN za območje. Na karti1, točka BI, iz 3.
člena tega odloka,so označena z oznako PIN. |
|
|
7. člen |
|
|
Spremeni se naslov in besedilo 7. člena, tako da se glasi: |
|
|
b) Znotraj ureditvenih območij strnjenih naselij je
dovoljena: |
|
|
– gradnja stanovanjskih objektov, nadomestnih objektov,
prizidkov, nadzidav, adaptacij družinskih stanovanjskih hiš, dovoljena
pa je tudi gradnja obrtno-stanovanjskih objektov s servisno obrtjo in
prizidkov servisnih obrtnih delavnic; |
|
|
– gradnja spremljajočih objektov (garaž in shramb) kot
samostojnih objektov ali prizidkov k stanovanjskim objektom; |
|
|
– sprememba namembnosti obstoječih objektov za
stanovanjske, poslovne, trgovske, gostinske in servisne obrtne
dejavnosti, če so njihove emisije pod dovoljenimi nivoji za stanovanjsko
okolje; |
|
|
– gradnja, pri/nadzidava in adaptacija objektov dejavnosti
in objektov za šport in rekreacijo; |
|
|
– gradnja objektov komunalnih dejavnosti in javne
infrastrukture; |
|
|
– gradnja objektov za kmetijsko proizvodnjo v sklopu
obstoječih kmetij, če njihove emisije ne presegajo dovoljenih nivojev za
stanovanjsko okolje. |
|
|
Ureditvena območja strnjenih naselij so na karti1, točka
BI, iz 3. člena tega odloka, označena z mejo, oznako planske enote –
črko P in številko ter z oznako namembnosti območja in številko. Črke
pomenijo S za stanovanjsko, R za športno oziroma rekreacijsko ali P za
proizvodno območje, vse v okvirju. |
|
|
8. člen |
|
|
Spremeni se naslov in besedilo 8. člena, tako da se glasi: |
|
|
c) Na območjih gradbenih parcel razpršene gradnje je
dovoljena: |
|
|
-
novogradnja in dozidava stanovanjskih objektov in objektov s poslovno
dejavnostjo; |
|
|
– gradnja nadomestnih objektov (stanovanjskih, pomožnih in
gospodarskih); |
|
|
– gradnja prizidkov, nadzidav in adaptacij družinskih
stanovanjskih hiš, obrtno-stanovanjskih objektov in obrtnih delavnic; |
|
|
– gradnja spremljajočih objektov (garaž, lop ipd.) kot
samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom; |
|
|
– sprememba namembnosti obstoječih objektov za namen
stanovanjske, poslovne, trgovske, gostinske in obrtne dejavnosti, če
njihove emisije ne presegajo dovoljenih nivojev za stanovanjsko okolje; |
|
|
– gradnja, prizidava, nadzidava in adaptacija objektov
centralnih dejavnosti in objektov za šport in rekreacijo; |
|
|
– gradnja objektov komunalnih dejavnosti in javne
infrastrukture; |
|
|
– gradnja objektov za kmetijsko proizvodnjo v sklopu
obstoječih kmetij. |
|
|
Območja razpršene gradnje so na karti 1, točka BI, iz 3.
člena tega odloka, označena z rumeno barvo. |
|
|
9. člen |
|
|
Spremeni se naslov in besedilo 9. člena, tako da se glasi: |
|
|
d) V komunalnih conah je dovoljena le gradnja, dozidava in
adaptacija objektov za opredeljeno komunalno rabo ter gradnja
pripadajočih infrastrukturnih ureditev. Na karti1, točka BI, iz 3. člena
tega odloka, so označene s črko K. |
|
|
e) V conah energetske infrastrukture je dovoljena le
gradnja objektov, namenjenih energetski infrastrukturi ter pripadajočih
infrastrukturnih ureditev. Na karti1, točka BI, iz 3. člena tega
odloka,so označene s črko E. |
|
|
f) V proizvodnih conah je dovoljena gradnja, adaptacija
(prezidava) ali dozidava objektov za industrijsko dejavnost, servisno in
proizvodno obrtno dejavnost, trgovino, poslovno dejavnost ter transport,
vendar s celovito urejenimi komunalnimi razmerami in ob upoštevanju
dovoljenih nivojev emisij za proizvodno območje. Na karti1, točka BI, iz
3. člena tega odloka,so označene s črko P. |
|
|
10. člen |
|
|
Spremeni se naslov in besedilo 10. člena, tako da se
glasi: |
|
|
g) Na območju gozdnih zemljišč, na karti označena z zeleno
barvo, so dovoljene le dejavnosti, ki jih pogojuje osnovna namenska
raba. Dovoljena je gradnja objektov za infrastrukturne ureditve (mostovi
oziroma cestni propusti, gozdne ceste, oporni zidovi, objekti za
regulacijo hudournikov in vzdrževalna ter rekonstrukcijska dela na
obstoječi cestno prometni, energetski in komunalni infrastrukturi).
Druga gradnja ni dovoljena, ohranja se primarna raba. |
|
|
V gozdni prostor se lahko posega le z dejavnostmi, ki niso
v nasprotju z načeli varovanja okolja in naravnih vrednot, skladno z
Zakonom o gozdovih, ki ne ovirajo osnovne dejavnosti – gozdarstva. |
|
|
Za posege v gozdni prostor je potrebno soglasje Zavoda za
gozdove Slovenije – OE Maribor. |
|
|
Pri gradnji objektov v ureditvenem območju naselij ob robu
gozdnega prostora je priporočen odmik 10 m, oziroma je v pasu do 10 m od
gozdne meje dovoljena gradnja na lastno odgovornost. Pri tem je potrebno
zagotoviti neovirano gospodarjenje z gozdom (dostop, potrebna kvaliteta
gozdnih cest). |
|
|
Na delih območij, kjer gradnja posega v obstoječ gozd, je
potrebno ponovno vzpostaviti gozdni rob iz avtohtonih grmovnic. |
|
|
11. člen |
|
|
Spremeni se naslov in besedilo 11. člena, tako da se
glasi: |
|
|
h) Na območju kmetijskih zemljišč, ki so na karti
označena: |
|
|
– s sivo barvo najboljša kmetijska zemljišča, |
|
|
– z rjavo barvo ostala kmetijska zemljišča, |
|
|
so dovoljene le dejavnosti, ki jih pogojuje osnovna
namenska raba. Dovoljena je gradnja začasnih montažnih objektov za
neposredno kmetijsko proizvodnjo za intenzivno pridelavo (steklenjaki in
plastenjaki), urejanje gnojišč, deponij za pridelke, objektov in povezav
za infrastrukturne ureditve (mostovi oziroma cestni propusti, namakalni
sistemi ter gradnja, vzdrževalna in rekonstrukcijska dela na cestno
prometni, energetski in komunalni infrastrukturi ter objektih za
regulacijo hudournikov ipd.). Druga gradnja ni dovoljena, ohranja se
primarna raba. |
|
|
12. člen |
|
|
V 12. členu se spremeni naslov, tako da se glasi: |
|
|
i) Posebna varovana območja |
|
|
Črta zadnji odstavek 2. točke, v točki 5 pa se beseda
»avtocesta« smiselno nadomesti z izrazom »hitra cesta«. |
|
|
V točki 6 se spremeni prvi stavek, tako da se nov stavek
glasi: |
|
|
V območju HC Formin in dovodnega kanala z brežinami je
dovoljeno: |
|
|
Točka 7 se spremeni, tako da se glasi: |
|
|
7. Na poplavnih območjih so dovoljeni posegi, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda). Prepovedane so vse
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo ob poplavah lahko škodljiv
vpliv na vode ali na vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo
poplavno ogroženost območja. |
|
|
Točka 8 se spremeni, tako da se glasi: |
|
|
8. Na vodnem in priobalnem zemljišču so dovoljeni le
naslednji posegi: |
|
|
– gradnja objektov javne infrastrukture |
|
|
– gradnja objektov javnega dobra |
|
|
– izvajanje ukrepov za izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti voda |
|
|
– izvajanje ukrepov za ohranjanje narave |
|
|
– gradnja objektov za rabo voda in varnost pred utopitvijo
v naravnih kopališčih |
|
|
– gradnja objektov za varstvo voda pred onesnaženjem |
|
|
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in
reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|
|
Priobalno zemljišče ima varstvene pasove, v katerih je za
vsako graditev potrebno soglasje pristojne agencije ministrstva za
okolje in prostor RS. Ob vodotokih 1. reda (reka Drava, kanal HE Formin)
je varstveni pas 15 m od obale, pri vodotokih 2. reda (reki Pesnica in
Bela) pa 5 m od obale. |
|
|
Točka 9 se črta. |
|
|
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE |
|
|
13. člen |
|
|
Besedilo členov 13 do vključno 20 se črta v celoti. |
|
|
Doda se nov 13. člen: |
|
|
Pogoji za oblikovanje objektov znotraj ureditvenih območij
naselij: |
|
|
1. – Oblikovanje stanovanjskih objektov znotraj obstoječih
vasi: |
|
|
Urbanistično oblikovanje: Parcelacija povzema
parcelacijski vzorec okolice. Stanovanjski objekti morajo biti najmanj
4,00 m od parcelnih mej. Lokacija na manjši oddaljenosti od meje je
dopustna le ob pisnem soglasju lastnika sosednje parcele. |
|
|
Če je naselje grajeno po principu gradbene linije, je ta
obvezna tudi za nove objekte. Prav tako je v vaseh s pretežno »panonsko«
zazidavo na parcelno mejo obvezen princip gradnje na parcelno mejo tudi
za nove objekte, kar določi za vsak primer posebej občinski urbanist s
tehničnimi smernicami. |
|
|
Prizidki so objekti velikosti do največ 40% tlorisa
osnovnega objekta. |
|
|
Dvosmerne ulice so široke najmanj 6 m (4 m vozišče in po 1
m pločnik na vsaki strani). Slepe ulice so široke najmanj 6 m (4 m
vozišče in po 1 m pločnika na vsaki strani). Ulice, ožje od 6 m, morajo
biti enosmerne, široke najmanj 4 m (3 m vozišče in enostranski pločnik). |
|
|
Arhitektonsko oblikovanje: Znotraj obstoječe grajene
strukture vasi morajo biti objekti oblikovani z elementi tradicionalne
arhitekture, pri čemer se dopušča večja okna odprtine, raznovrstna
senčila in pestrejše barve zunanjosti stanovanjskih hiš. Streha je
obvezno dvokapnica v naklonih od 35(–45(, kritina v barvah in izgledu
opečne kritine. |
|
|
2. – Oblikovanje stanovanjskih objektov na novih strnjenih
kompleksih: |
|
|
Urbanistično oblikovanje: Parcelacija ni določena in se
izdela po strokovni podlagi, ki mora biti za take komplekse izdelana
pred začetkom gradnje. V strokovni podlagi se določijo enotne tehnične
smernice za kompleks z vsemi segmenti urejanja. Krajne družinske hiše so
najmanj 4 m od parcelnih mej, bliže le ob pisnem soglasju soseda. |
|
|
Dvosmerne ulice so široke najmanj 6 m (4 m vozišče in po 1
m pločnik na vsaki strani). Slepe ulice so široke najmanj 6 m (4 m
vozišče in po 1 m pločnika na vsaki strani). Ulice, ožje od 6 m, morajo
biti enosmerne, široke najmanj 4 m (3 m vozišče in enostranski pločnik). |
|
|
Arhitektonsko oblikovanje: Novi strnjeni stanovanjski
kompleksi morajo biti strokovno in oblikovno enovito obdelani. Objekti
so lahko svobodno oblikovani, vendar največ do horizontalnih, posebno pa
vertikalnih gabaritov večine sosednjih stavb v naselju. |
|
|
3. – Oblikovanje javnih objektov (objekti centralnih,
poslovnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti): |
|
|
Urbanistično oblikovanje: Javni objekti tvorijo centralna
območja naselja, zato morajo biti dominantno umeščeni v prostor. Po
možnosti naj ob ulici ali v povezavi z njo tvorijo tržno površino, ob
križiščih pa naj s posnetim križiščnim vogalom ali altano (izzidkom)
križišče poudarjajo. Upoštevan mora biti tradicionalni urbanistični
vzorec naselja Ptujskega polja ali Haloz, kar določi za vsak primer
posebej občinski urbanist. Krajni objekti so najmanj 4 m od parcelnih
mej, bliže le ob pisnem soglasju soseda. |
|
|
Lastnik javnega objekta mora zagotoviti za dejavnost
zadostno število parkirnih mest za osebna vozila na parceli gradnje. Če
to ni mogoče, mora le-ta zagotoviti na drugem, v ta namen pridobljenem
zemljišču v primerni oddaljenosti (nakup, dolgoročni najem). |
|
|
Arhitektonsko oblikovanje: Javni objekti so lahko
tradicionalno ali sodobno oblikovani, vendar morajo zagotavljati
skladnost z obstoječo grajeno strukturo naselja. Obstoječ povprečni
vertikalni gabarit naselja lahko presegajo za največ dve etaži. Barve
zunanjosti naj bodo skladne, umirjene. |
|
|
4. – Oblikovanje infrastrukturnih objektov: |
|
|
Za gradnjo objektov z izključno rabo površine (površinski
objekti) morajo biti zemljišča v lasti investitorja, za gradnjo objektov
s sočasno rabo zemljišča (podzemni objekti ali objekti na stebrih) pa
mora biti zemljišče v lasti investitorja ali na zemljišču pridobljena
pisna služnostna pravica za gradnjo, vzdrževanje in rekonstrukcije
objekta. |
|
|
Oblikovanje infrastrukturnih objektov sledi potrebam
tehnologije in ga zato s PUP podrobno ne definiramo. Gabariti stavb in
barve naj v naselju ne izstopajo in naj v največji možni meri upoštevajo
izgled in funkcioniranje sosednjih objektov. Nadzemni plinski
rezervoarji morajo biti pogledu zakriti z živo mejo ali grmovnicami. |
|
|
5. – Oblikovanje objektov obrtnih in proizvodnih
dejavnosti: |
|
|
Oblikovanje proizvodnih objektov sledi potrebam
tehnologije proizvodnje in ga s PUP načeloma ne definiramo. Gabariti
prizidkov pa vendarle ne smejo presegati povprečnega gabarita osnovnega
objekta več kot za 40%. |
|
|
Lastnik proizvodnega objekta mora na svojih parcelah
gradnje zagotoviti za dejavnost zadostno število parkirnih mest za
osebna in tovorna vozila. Če to ni mogoče, mora le-ta zagotoviti na
drugem pridobljenem zemljišču(nakup, dolgoročni najem) v primerni
oddaljenosti. |
|
|
Gabariti in barve stavb naj kolikor je mogoče povzemajo
kolorit urbanega in naravnega okolja in naj ne izstopajo. |
|
|
6. – Oblikovanje spremljajočih objektov: |
|
|
Spremljajoči objekti morajo biti najmanj 4 m od parcelnih
mej, na manjši oddaljenosti od meje le ob pisnem soglasju lastnika
sosednje parcele. Oblikovani naj bodo skladno s stavbo, kateri
pripadajo. Zunanjost garaž, vrtnih lop ipd, naj bo iz enakih materialov
kot osnovna stavba ali z leseno oblogo, praviloma enakih barv kot
osnovne stavbe. |
|
|
Ograje stanovanjskih zemljišč so visoke največ 1,40 m.
Pletene žične ograje morajo biti obsajene z živo mejo iz grmovnic,
drevesna živa meja pa ni dovoljena. Ograje morajo biti transparentne,
ograjni zidovi niso dopustni. Odpadni materiali se za ograje ne smejo
uporabljati. |
|
|
Ograje proizvodnih območij so visoke največ 2 m. Pletene
žične ograje morajo biti obsajene z živo mejo iz grmovnic. Trdnejše
kovinske mreže naj bodo profilirane po horizontalni smeri, v enotni
temnejši barvi. Ograje morajo biti transparentne, ograjni zidovi niso
dopustni. |
|
|
Uvozna in vhodna vrata se morajo odpirati drsno ali na
parcelo. |
|
|
14. člen |
|
|
Doda se nov 14. člen: |
|
|
Pogoji za oblikovanje objektov na območju razpršene
gradnje: |
|
|
1. – Oblikovanje stanovanjskih objektov |
|
|
Urbanistično oblikovanje: Smer slemena mora biti vzporedna
z izohipsami terena in z daljšo stranico tlorisa. Etažnost je omejena na
največ pritličje in eno nadstropje (brez mansarde). |
|
|
Dvosmerne ulice z obojestransko zazidavo so široke najmanj
6 m (4 m vozišče in po 1 m pločnik na vsaki strani). Slepe ulice so
široke najmanj 6 m (4 m vozišče in po 1 m pločnika na vsaki strani).
Ulice, ožje od 6 m, morajo biti enosmerne, široke najmanj 4 m (3 m
vozišče in enostranski pločnik). |
|
|
Arhitektonsko oblikovanje: Znotraj obstoječe grajene
strukture vasi morajo biti objekti oblikovani z elementi tradicionalne
arhitekture, pri čemer se dopušča večja okna odprtine, raznovrstna
senčila in pestrejše, vendar umirjene barve zunanjosti stanovanjskih hiš
v pastelnih tonih. Streha je obvezno dvokapnica v naklonih od 35(–45(,
kritina v barvah in izgledu opečne kritine. |
|
|
2. – Oblikovanje javnih objektov (poslovni, športni,
rekreacijski, infrastrukturni in objekti centralnih dejavnosti) |
|
|
Arhitektonsko oblikovanje: Javni objekti so lahko
tradicionalno ali sodobno oblikovani, vendar morajo zagotavljati
skladnost z obstoječo grajeno strukturo zaselka. Obstoječ povprečni
vertikalni gabarit zaselka lahko presegajo za največ eno etažo. Barve
zunanjosti naj bodo skladne s koloritom okolja in umirjene. Streha je
obvezno dvokapnica v naklonih od 35(–45(, kritina v barvah in izgledu
opečne kritine. |
|
|
3. – Oblikovanje objektov za kmetijske, obrtne in
proizvodne dejavnosti |
|
|
Oblikovanje proizvodnih objektov sledi potrebam
tehnologije proizvodnje in ga s PUP podrobno ne definiramo. Gabariti
prizidkov ne smejo presegati povprečnega vertikalnega gabarita v
naselju. Lastnik proizvodnega objekta mora na parceli gradnje zagotoviti
za dejavnost zadostno število parkirnih mest za osebna in tovorna
vozila. Če to ni mogoče, mora le-ta zagotoviti na drugem pridobljenem
zemljišču v primerni oddaljenosti (nakup, dolgoročni najem). |
|
|
Barve stavb naj ne izstopajo, povzemajo naj kolorit
naravnega okolja. |
|
|
4. – Oblikovanje spremljajočih objektov |
|
|
Spremljajoči objekti (garaže, dvoriščne stavbe, pomožni
montažni objekti ipd.) morajo biti najmanj 4 m od sosedovih parcelnih
mej. Lokacija na manjši oddaljenosti od meje je dopustna le ob pisnem
soglasju lastnika sosednje parcele. Oblikovani naj bodo skladno s
stavbo, kateri pripadajo. Zunanjost garaž, vrtnih lop ipd, naj bo iz
enakih materialov kot osnovna stavba ali z leseno oblogo. Barve zidanih
spremljajočih objektov so praviloma enake kot barve osnovnih stavb. |
|
|
Ograje stanovanjskih zemljišč so visoke največ 1,40 m.
Pletene žične ograje morajo biti obsajene z živo mejo iz grmovnic,
drevesna živa meja ni dovoljena. Odpadni materiali za ograje niso
dovoljeni. |
|
|
Ograje proizvodnih območij so visoke največ 2 m. Pletene
žične ograje morajo biti obsajene z živo mejo iz grmovnic. Trdnejše
kovinske mreže naj bodo profilirane po horizontalni smeri, v enotni
temni barvi. Uvozna vrata se morajo odpirati drsno ali na parcelo. |
|
|
5. – Oblikovanje počitniških objektov |
|
|
Urbanistično oblikovanje: Parcelacija in smer slemena
povzema arhitekturni in parcelacijski vzorec okolice. Počitniški objekti
morajo biti najmanj 4 m od parcelnih mej. Lokacija na manjši
oddaljenosti od meje je dopustna le ob pisnem soglasju lastnika sosednje
parcele. |
|
|
Če je v okolju uporabljen princip gradbene linije, je ta
obvezna tudi za počitniške objekte. |
|
|
Če gre za gradnjo na strnjenem zemljišču z več kot dvema
parcelama, so potrebne enotna tehnična smernice organizacije kompleksa z
vsemi segmenti urejanja, kar določi za vsak kompleks posebej občinski
urbanist. |
|
|
Prizidki so objekti velikosti do največ 40 % tlorisa
osnovnega objekta. |
|
|
Dvosmerne ulice z obojestransko zazidavo so široke najmanj
6 m (4 m vozišče in po 1 m pločnik na vsaki strani). Slepe ulice so
široke najmanj 6 m (4 m vozišče in po 1 m pločnika na vsaki strani).
Ulice, ožje od 6 m, morajo biti enosmerne, široke najmanj 4 m (3 m
vozišče in enostranski pločnik). |
|
|
Arhitektonsko oblikovanje: Znotraj obstoječe grajene
strukture vasi morajo biti tudi počitniški objekti oblikovani z elementi
tradicionalne arhitekture, pri čemer se dopušča večje okenske odprtine,
raznovrstna senčila in pestrejše barve zunanjosti hiš. Streha je obvezno
dvokapnica v naklonih od 35(–45(, kritina v barvah in izgledu opečne
kritine. |
|
|
15. člen |
|
|
Številka člena 21 se spremeni v 15. |
|
|
V petem odstavku, za navedbo »v območjih posebnih
namembnosti« se črta navedba »po 9. točki 5. člena« ter v celoti
besedilo zadnjih štirih odstavkov, za navedbo »Izkopi v rudninskih
nahajališčih se morajo sproti sanirati«. |
|
|
16. člen |
|
|
Besedilo 22. člena se v odstavku pripoji k besedilu 15.
člena, črta pa se naslov »Oblikovanje večjih objektov urbanistične
opreme« in številka člena. |
|
|
17. člen |
|
|
Številka člena 23 se spremeni v 16. |
|
|
18. člen |
|
|
Doda se nov 17. člen: |
|
|
Ohranjanje narave: |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve,
izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v Naravovarstvenih
smernicah za spremembe in dopolnitve PUP za območje občine Gorišnica
(izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, avgust 03), ki so
priloga temu Odloku in se hranijo na sedežu občine. |
|
|
Zavarovana območja so: |
|
|
Območja pričakovanih naravnih vrednot: |
|
|
Na območju pričakovanih naravnih vrednot je potrebno v
primeru najdb mineralov in fosilov obvestiti pristojni izdelal Zavod RS
za varstvo narave, OE Maribor, zaradi dokumentiranja, ohranjanja in
ustreznega varovanja najdb ter nadzora ob nadaljnjih posegih v prostor. |
|
|
1. – (evid. št. OPNV 43) Območje pričakovanih naravnih
vrednot Haloze, v občini Gorišnica; |
|
|
Območja naravnih spomenikov: |
|
|
Naravni spomeniki so varovani z Odlokom o razglasitvi in
varovanju naravnih območij in spomenikov v občini Ptuj, Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 14/79, 38/86 in 33/89). |
|
|
2. – (evid. št. NS 7060) Naravni spomenik Pohorje,
rastišče tis na območju Haloz, južno od Ptuja; |
|
|
3. – (evid. št. NS 7072) Rihtaričeva lipa, lipa izjemnih
dimenzij na Gradiščih; |
|
|
4. – (evid. št. NS 7318) Poplavno območje Borl, severno od
Borla (levi breg Drave); |
|
|
Območja naravnih spomenikov, predlaganih za zavarovanje: |
|
|
5. – (evid. št. pKP 86) Krajinski park Stara Drava,
poplavno območje na območju občine – predlog; |
|
|
6. – (evid. št. pNS 4423) Drava – reka1, sonaravna struga
Drave z obrežji na območju občine- predlog; |
|
|
7. – (evid. št. pNS 6953) Drava – rečna loka 2, reka Drava
z rečno loko med Markovci in Zavrčem, na območju občine Gorišnica –
predlog; |
|
|
8. – (evid. št. pNS 6968) Veliki Okič – suhi travnik, suhi
travnik na južnem delu Velikega Okiča – predlog; |
|
|
9. – (evid. št. pNS 7045) Gris – prodišče, polotok s
prodiščem na Dravi pri Zavrču, na območju občine Gorišnica – predlog; |
|
|
10. – (evid. št. pNS 7066) Slodnjakova lipa, lipa izjemnih
dimenzij v Gorišnici – predlog; |
|
|
11. – (evid. št. pNS 7309) Moškanjci – rastišče močvirske
logarice v Moškanjcih – predlog; |
|
|
12. – (evid. št. pNS 7310) Tibolci – rastišče močvirske
logarice v Tibolcih – predlog; |
|
|
13. – (evid. št. pNS 7518) Cirkulane – lipi, lipi izjemnih
dimenzij v Cirkulanah – predlog; |
|
|
14. – (evid. št. pNS 1834) Brezovec – rastišče tis,
rastišče tis na Brezovcu v Halozah – predlog; |
|
|
Ekološko pomembna območja: |
|
|
15. – (evid. št. EPO 203) Ekološko pomembno območje Drava
od Maribora do Zavrča, na območju občine Gorišnica; |
|
|
16. – (evid. št. EPO 11) Ekološko pomembno območje
Vinorodne Haloze, na območju občine |
|
|
Gorišnica južno od Borla; |
|
|
17. – (evid. št. EPO 152) Ekološko pomembno območje
Strejaci v spodnji dolini Pesnice med naselji Strejaci, Žamenci,
Gorišnica in Mezgovci |
|
|
Na ekološko pomembnih območjih je potrebno ohranjati in
izboljševati razmere, pomembne za obstoj rastlinskih in živalskih vrst
ter habitatnih tipov na območju. Varstvene usmeritve na ekološko
pomembnih območjih dovoljujejo le neizogibne posege v prostoru na način
in v obsegu, ki ne ogroža in ne moti naravnega ravnovesja. Na navedenih
območjih je pri posegih v prostor potrebno pridobiti in upoštevati
detajlne pogoje pristojne enote Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor. |
|
|
Na delih kmetijskih in gozdnih zemljišč s potoki v pasu 10
m na obe strani potoka gradbeni posegi niso dopustni. Potoke z obrežno
zarastjo je potrebno v celoti ohranjati. Gradnja betonskih ali kamnitih
škarp regulacij potokov ni dopustna. Dopustna je gradnja suhih zidov in
sonaravna ureditev brežin. |
|
|
Obstoječa zazidava ob potokih se vzdržuje in obnavlja po
določilih iz 7. člena tega odloka. |
|
|
19. člen |
|
|
Doda se nov 18. člen: |
|
|
Ohranjanje kulturne dediščine: |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve,
izhodišča in pogoji za varstvo kulturne dediščine, navedeni v Strokovnih
podlagah za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve DP in
SP za Občino Gorišnica (izdelal Zavod RS za varstvo kulturne dediščine,
OE Maribor, marca 02), ki so priloga temu Odloku in se hranijo na sedežu
Občine Gorišnica. |
|
|
Za potrebe prostorskega planiranja in urbanističnega
načrtovanja se poleg objekta dediščine varuje tudi določena okolica
varovane dediščine. To je območje, katerega varstvo naj bi zagotavljalo
vizualno in funkcionalno prostorsko integriteto varovane KD, ki jo
morajo upoštevati vsi posegi v to območje, ki ga obravnavamo kot območje
omejene rabe (črtkana črta na karti). Zahtevnost varstva zavisi od
prostorskih značilnosti ter od pomena dediščine. |
|
|
Sicer kot vplivno območje obravnavamo ves tisti prostor,
kjer lahko pojavi, ki so povezani z drugimi dejavnostmi v prostoru,
vplivajo na dediščino. Ti vplivi imajo lahko negativne posledice na
lastnosti, pomen ali na celo materialno substanco varovane dediščine ter
na kvaliteto njene okolice. Zato so pri odločanju o vseh večjih
načrtovanih posegih, ki lahko imajo večje in večplastne prostorske
posledice (npr. hitre ceste, železnice, kamnolomi, daljnovodi, deponije,
elektrarne itd.) potrebne presoje vpliva izven na karti zarisanih
območjih varovanja. |
|
|
Pomembnejšo kulturno dediščino varujemo optimalno v njenem
območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev
skladne krajinske podobe v najširši okolici oziroma vplivnem območju,
ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in gospodarske osnove ter
celovitosti. |
|
|
Druge kulturne spomenike se varuje v vplivnem območju in
eventualno, če nikakor ni možno drugače in če se o proučitvi izkaže za
možno, dopusti poseg pod določenimi pogoji ob robu vplivnega območja. |
|
|
Drugo kulturno dediščino varujemo predvsem fizično. |
|
|
1. Varstveni režim za arheološko dediščino |
|
|
Arheološka dediščina se varuje na naslednji način: |
|
|
– ohranitev in zagotovitev znanstvenega pomena na osnovi
nadzora arheoloških raziskav in dajanje prednosti nedestruktivnim
metodam; |
|
|
– rezervatno varstvo lokalitet in njihove prostorske
integritete; |
|
|
– integralno varstvo s sistematičnim vključevanjem v
prostorsko načrtovanje na vseh ravneh. |
|
|
Na arheoloških najdiščih je prepovedano: |
|
|
– odkopavati in zasipavati ali kako drugače posegati v
teren; |
|
|
– graditi vse vrste stavb; |
|
|
– izvajati gradnjo cest in drugih infrastrukturnih naprav; |
|
|
– postavljati in polagati energetske in druge vode na
ožjem območju varovanja; |
|
|
– izvajati takšno rabo tal, ki škoduje najdišču (globoko
oranje, rigolanje...); |
|
|
– raziskovanje terena nepooblaščenim osebam; |
|
|
– gospodarsko izkoriščanje rudnin; |
|
|
– postavljati reklamne in druge table oziroma napise na
ožjem območju varovanja. |
|
|
Izjemoma je možno, po predhodnem soglasju pristojne
organizacije za varstvo KD: |
|
|
– na robnih delih najdišča graditi infrastrukturne objekte
in vode, vendar le na osnovi rezultatov predhodno zagotovljenih
arheoloških raziskav, ki gredo v breme investitorja; |
|
|
– urediti arheološko lokaliteto za obisk javnosti
(postavitev pojasnjevalnih tabel); |
|
|
– posegati v vegetacijo zaradi boljše prezentacije. |
|
|
Arheološki spomeniki se varujejo rezervatno. Zanje velja
režim za arheološko dediščino ob doslednem upoštevanju prepovedi in
omejitev. V arheološki spomenik je možno posegati le izjemoma, če gre za
poseg širšega družbenega (državnega) pomena in če so resnično izrabljene
vse druge možnosti. Takrat je potrebno zagotoviti predhodna arheološka
izkopavanja, ki gredo v breme investitorja. |
|
|
2. Varstveni režim za stavbno dediščino |
|
|
Prepovedano je: |
|
|
– objekt poškodovati ali podreti; |
|
|
– spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo; |
|
|
– spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo; |
|
|
– spreminjati funkcionalno zasnovo – razporeditev
dejavnosti v notranjem in zunanjem prostoru; |
|
|
– spreminjati oblikovanost zunanjščine – arhitekturno
členitev, strešine, kritino, napušče, zatrepe, stavbno pohištvo,
gradiva, barvo, detajle; |
|
|
– nameščativ fasadne reklamne panoje, izveske in svetila,
ki niso v skladu z obliko in vsebino objekta; |
|
|
– spreminjati odnos do drugih objektov na parceli in
sosednjih stavb; |
|
|
– spreminjati komunikacijsko in infrastrukturno navezavo
na javni prostor; |
|
|
– spreminjati niveleto ožje okolice, namembnost in
oblikovanost pripadajočih objektov in površin. |
|
|
Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja
funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru,
brez motečih prvin. |
|
|
Izjemoma je možno, ob predhodnih pogojih pristojne
organizacije za varstvo KD: |
|
|
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti
dele stavb oziroma stavbne opreme v kvalitetnejše oziroma avtentičnejše
stanje; |
|
|
– izvajati znanstveno raziskovalna dela; |
|
|
– spremeniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti
prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna
substanca in pričevalnost objekta; |
|
|
– spremeniti ali dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če
drugače ni mogoče zagotoviti stabilnosti objekta; |
|
|
– na fasade nameščati nevpadljive izveske ali napise; |
|
|
– odpirati strehe (strešna okna, izstreške) na tisti
strani objekta, ki ni v vidnem stiku z javnim prostorom (ne velja za
sakralno stavbno dediščino); |
|
|
– posegati v okolico objekta zaradi boljše predstavitve
objekta. |
|
|
Stavbno dediščino zaradi preglednosti sicer delimo na
profano (npr. hiše, objekti za obrt), sakralno (npr. cerkve, kapele) in
sakralno profano (samostani, župnišča), vendar načeloma za vse velja
isti varstveni režim. |
|
|
Med stavbno dediščino uvrščamo tudi objekte, ki imajo
status kulturnega spomenika, in sicer: umetnostno-arhitekturne
spomenike, etnološke spomenike in nekatere tehniške spomenike (mlini,
žage, vodni stolp). Poleg splošnega varstvenega režima za stavbno
dediščino velja tudi, da se načeloma varujejo v celoti, izvirnosti in
neokrnjenosti. |
|
|
3. Varstveni režim za memorialno dediščino |
|
|
Prepovedano je: |
|
|
– objekt dediščine poškodovati ali odstraniti; |
|
|
– spreminjati avtentičnost lokacije; |
|
|
– spreminjati materialno substanco in fizično pojavnost
objekta; |
|
|
– spreminjati območje in vedute. |
|
|
Izjemoma je možno, ob predhodnih pogojih pristojne službe
za varstvo KD: |
|
|
– objekt dediščine obnoviti ali dopolniti; |
|
|
– posegati v okolico objekta (odstranitev vegetacije)
zaradi boljše predstavitve objekta. |
|
|
Pomembnejša memorialna dediščina ima status zgodovinskega
spomenika. Za slednje velja isti varstveni režim, če s posebnim aktom ni
drugače določeno. |
|
|
4. Varstveni režim za vrtnoarhitekturno dediščino |
|
|
Prepovedano je: |
|
|
– spreminjati kompozicijo zasnove; |
|
|
– spreminjati strukturne poteze; |
|
|
– poškodovati ali spreminjati kulturne sestavine (grajeni
objekti, skulpture); |
|
|
– posegati v naravne sestavine, ki so vključene v
kompozicijo (voda, vegetacija, topografija). |
|
|
Poleg tega velja tudi splošni varstveni režim za
oblikovano naravno dediščino, ki prepoveduje: |
|
|
– spreminjati vrtni arhitektonsko zasnovo; |
|
|
– uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje (veje,
debla, korenine); |
|
|
– uničevati, odstranjevati ali premeščati druge vrtno
arhitekturne objekte, ki so sestavni del oblikovne zasnove (skulpture,
portali); |
|
|
– spreminjati ekološke pogoje (talne, mikroklimatske), ki
so potrebni za obstoj in razvoj dreves in grmovja (npr. zviševanje ali
zniževanje talne vode, odpiranje gozdnih sestojev, spreminjati
osončenosti dreves in grmov, odkopavanje ali zasipavanje terena); |
|
|
– graditi na oblikovani zeleni površini stavbe, poti ali
naprave, ki niso v skladu z njenimi značilnostmi; |
|
|
– spreminjati okolico oziroma posegati v varovano območje
oblikovane naravne dediščine tako, da bi bila ta prizadeta (npr.
zapiranje pogledov, obzidava, postavljanje energetskih vodov, reklamnih
tabel...); |
|
|
– napeljevati žične in druge energetske vode čez
oblikovano zeleno površino |
|
|
– onesnaževati tla in zrak ter odlagati odpadke. |
|
|
Izjemoma je mogoče, po predhodnem soglasju pristojne
varstvene službe: |
|
|
– spreminjati sestav ter namembnost posameznih delov in
površin (npr. zasaditev jas ali trat, spremeniti grede v trate); |
|
|
– izvajati zavarovalna dela in postavljati naprave za
zavarovanje (ograje, zidovi); |
|
|
– spreminjati značaj in obliko poti (širjenje,
asfaltiranje); |
|
|
– postavljati klopi, luči, table, urejati počivališča in
razgledišča; |
|
|
– obnavljati ali postavljati stavbe in naprave, ki so
povezane z vzdrževanjem oblikovane zelene površine (rastlinjake,
drevesnice, gospodarska poslopja; |
|
|
– polagati podzemeljske cevne in energetske vode (vodovod,
plinovod, kanalizacijske cevi, električne in telefonske kable). |
|
|
Za drevorede velja varstveni režim za drevorede, ki
prepoveduje: |
|
|
– uničevati ali poškodovati drevje (veje, debla,
korenine); |
|
|
– spreminjati oblikovano zasnovo drevoreda (npr, zasajati
nova drevesa); |
|
|
– spreminjati za razvoj in obstoj drevja potrebne ekološke
pogoje (zviševanje ali zniževanje nivoja talne vode, terena, odkopavanje
korenin, zasipavanje debel); |
|
|
– izvajati miniranja, vibracije ipd, ki lahko prizadenejo
pos. drevesa ali drevored v celoti. |
|
|
Izjemoma je mogoče, po predhodnem soglasju pristojne
službe: |
|
|
– napeljevati žice (npr. električne, telefonske) in cevne
vode (npr. plinovod, vodovod); |
|
|
– obnavljati drevored z dosajevanjem ustreznih dreves; |
|
|
– uvajati ali ohranjati omejen promet skozi drevored. |
|
|
Varstvo posameznih dreves se izvaja tako, da se smiselno
upošteva tudi varstveni režim za dendrološko naravno dediščino, ki
prepoveduje: |
|
|
– sekati, obsekavati, lomiti oziroma nasilno uničevati ali
poškodovati drevesa ali njihove dele; |
|
|
– spreminjati rastiščne pogoje, npr. odstranjevati zemljo,
odkrivati korenine, zasipavati deblo, zasipavati rastišče oziroma
površino nad koreninami, spreminjati nivo talne vode, občasno ali stalno
poplavljati rastišče, spuščati škodljive tekočine ali plinaste snovi na
območju rastišča, spreminjati kislost oziroma alkalnost tal, odlagati
odpadne snovi; |
|
|
– spreminjati obstoječo osenčenost dreves in rastišča
(npr. razgaljati krošnjo ali deblo, zasenčiti drevesa s stavbami ali
napravami); |
|
|
– obešati ali postavljati tuja telesa na deblo, korenine
ali veje (npr. svetilke, nosilce žičnih vodov, table omarice, antene,
razgledišča, stopnice); |
|
|
– zgraditi stalne objekte ali zgradbe na območju
neposrednega rastišča. |
|
|
Po predhodnem soglasju pristojne naravovarstvene službe je
izjemoma mogoče: |
|
|
– izvajati sanitarne ukrepe (npr. odstranjevati veje in
vrhove, povezovati deblo in veje, utrjevati podlago, zatirati
škodljivce); |
|
|
– izvajati nekatera dela na rastišču (asfaltirati,
betonirati, tlakovati, saditi grmovje, drevje ali trave), če ne ogrožajo
dreves; |
|
|
– postavljati manjše začasne objekte (odre, kioske) na
območju neposrednega rastišča; |
|
|
– postavljati manjše stalne objekte (npr. spominska
obeležja, vodnjake, svetilke, klopi) na rastišču; |
|
|
– nabirati cvetove ali plodove oziroma semena; |
|
|
– znanstveno-raziskovalno poseganje (npr. jemanje lesnih
profilov iz debel, vej ali korenin). |
|
|
5. Varstveni režim za naselbinsko dediščino |
|
|
Prepovedano je: |
|
|
– spreminjati zgodovinski značaj naselja; |
|
|
– bistveno spreminjati podobo stavb (gabariti, strešine); |
|
|
– spreminjati naselbinsko zasnovo (parcelacija); |
|
|
– spreminjati odnose med stavbami ter odnose med stavbami
in odprtim prostorom; |
|
|
– podirati pomembnejša drevesa, regulirati potoke ali kako
drugače posegati v prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj
naselja; |
|
|
– spreminjati odnose med naseljem in okolico ter podobo
naselja v prostoru (vedute). |
|
|
Ukrepi morajo biti prilagojeni tudi posebnim lastnostim
posamezne kulturne dediščine. |
|
|
Posegi v območja naselbinske dediščine so možni le ob
pripravi celovitih izvedbenih načrtov, ki temeljijo na strokovnih
zasnovah varstva dediščine. Pomembnejši objekti naselbinske dediščine
imajo status naselbinskega spomenika. Za njih velja enak varstveni
režim, če z razglasitvenim aktom ni drugače določeno. |
|
|
6. Varstveni režim za dediščinsko kulturno krajino |
|
|
Varuje se: |
|
|
– krajinska zgradba (naravne in kulturne prvine); |
|
|
– ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni
krajini; |
|
|
– tipologija krajinskih prvin; |
|
|
– način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino. |
|
|
Pomembnejša kulturna krajina se obravnava tudi kot
kulturni spomenik. Varstveni režim za kulturno krajino je potrebno
upoštevati pri vseh večjih varovanih območjih naravne in kulturne
dediščine. |
|
|
7. Območje kompleksnega varstva kulturne dediščine Borl |
|
|
Območje gradu Borl je uvrščeno v območje kompleksnega
varstva kulturne dediščine. V tem območju je več kulturnih spomenikov in
dediščine, kar je tudi razvidno iz kartografske dokumentacije. Za to
območje veljajo strožji režimi načrtovanja. Novogradnje niso možne,
možna je samo nadomestna gradnja in adaptacija obstoječih objektov.
Predvidena je izdelava posebnih strokovnih podlag, vendar mora
podrobnejše pogoje predpisati Ministrstvo za kulturo. |
|
|
SEZNAM VAROVANE IN ZA
VAROVANJE PREDLAGANE KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI GORIŠNICA
+-------+--------------------------------------------+-+-+--+-----+-------+--+--------+
|1 |2 |3|4|5 |6a |6b |6c|7 |
+-------+--------------------------------------------+-+-+--+-----+-------+--+--------+
| 35 |Dolane-Grad Borl |1|2|3 | |PKD*99 | |Ormož 25|
| 145 |Gorišnica-Domačija Dominko |1|2|3 |KD*89| | |Ormož 15|
| 2859 |Cirkulane-Cerkev sv. Barbare |1|3|3 |KD*89| | |Ormož 35|
| 2860 |Veliki Vrh-Cerkev sv. Ane |1|3|3 |KD*89| | |Ormož 25|
| 2861 |Pohorje-Cerkev sv. Elizabete |1|3|3 |KD*89| | |Ormož 44|
| 3159 |Gorišnica-Cerkev sv. Marjeta |1|3|3 |KD*89| | |Ormož 15|
| 6464 |Moškanjci-Ohranjen nasip rimske ceste |1|1|1 |KD*89| | |Ormož 15|
| 6465 |Gorišnica-Rimska cesta |1|1|1 |KD*89| | |Ormož 15|
| 6466 |Gorišnica-Rimska stavba |1|1|1 |KD*89| | |Ormož 15|
| 6467 |Zamušani-Rimske stavbe |1|1|1 |KD*89| | |Ormož 16|
| 6468 |Formin-Prazgodov. grobišče in villa rustica |1|1|1 |KD*89| | |Ormož 16|
| 6469 |Formin-Rimska stavba |1|1|1 |KD*89| | |Ormož 16|
| 6501 |Zamušani-Rimska cesta |1|1|1 |KD*89| | |Ormož 16|
| 6502 |Gorišnica-Okopi |1|1|1 |KD*89| | |Ormož 15|
| 6513 |Ptuj-Rimska cesta Poetovio-Mursa |1|1|1 |KD*89| | |Ormož 15|
| 6516 |Muretinci-Grad |1|2|3 |KD*89| | |Ormož 25|
| 6657 |Cirkulane-Spomenik NOB |1|5|3 |KD*89| | |Ormož 35|
| 7873 |Dolane-Park gradu Borl |1|6|1 |KD*79| | |Ormož 25|
|600445 |Borl-Območje kompleksnega varstva |1|1|1 | | |KD|Ormož 25|
|610755 |Cirkulane-Cerkev sv. Katarine |1|3|3 | | |KD|Ormož 25|
|610756 |Cirkulane-Kapela sv. Viljema |1|3|3 | | |KD|Ormož 25|
|610757 |Gradišča-Štuhecova kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 34|
|610758 |Cunkovci-Dvoršakova kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 14|
|610759 |Formin-Šveičova kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 16|
|610760 |Muretinci-Gasilski dom |1|2|3 | | |KD|Ormož 25|
|610761 |Gajevci-Leplinova kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 16|
|610762 |Paradiž-Domačija Benc |1|2|2 | | |KD|Ormož 45|
|610763 |Gorišnica-Stepišnikova kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 15|
|610764 |Mala vas-Povlekova kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 25|
|610765 |Mala vas-Škofova kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 25|
|610766 |Moškanjci-Vaška kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 15|
|610767 |Moškanjci-Vnukova kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 4 |
|610768 |Muretinci-Tomašova kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 25|
|610769 |Tibolci-Bačonova kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 5 |
|610770 |Zagojiči-Gočlova kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 14|
|610771 |Zamušani-Nacova kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 6 |
|610772 |Veliki Vrh-Holčeva kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 25|
|610773 |Veliki Vrh-Kapelica križevega pota |1|3|3 | | |KD|Ormož 25|
|610774 |Dolane-Majcenovičeva kapelica |1|3|3 | | |KD|Ormož 25|
|610775 |Cirkulane-Kapelica sv. Marije |1|3|3 | | |KD|Ormož 35|
|610776 |Formin-Stari gasilski dom s kapelico |1|2|3 | | |KD|Ormož 16|
|610777 |Gruškovec-Kapelica |1|2|3 | | |KD|Ormož 35|
|610778 |Gorišnica-Domačija Koprn |1|2|3 | | |KD|Ormož 15|
|610779 |Veliki Vrh-Veseličeva zidanica |1|2|2 | | |KD|Ormož 35|
|610780 |Brezovec-Domačija Kokol |1|2|2 | | |KD|Ormož 36|
|620001 |Brezovec-Golobičeva viničarija |1|2|3 | | |KD|Ormož 35|
|620002 |Gruškovec-Fürstov štok |1|2|3 | | |KD|Ormož 35|
|620003 |Cirkulane-Hiša Cirkulane 56 |1|2|3 | | |KD|Ormož 35|
|620004 |Cirkulane-Župnišče |1|2|3 | | |KD|Ormož 35|
|620005 |Cirkulane-Hiša Cirkulane 42 |1|2|3 | | |KD|Ormož 35|
|620006 |Mali Okič-Hiša Mali Okič 32 |1|2|3 | | |KD|Ormož 44|
|620007 |Mali Okič-Viničarija Mali Okič 33 |1|2|3 | | |KD|Ormož 44|
|620008 |Moškanjci-Hiša s kovačijo Moškanjci 17 |1|2|3 | | |KD|Ormož 15|
|620009 |Moškanjci-Domačija Čokleč |1|2|2 | | |KD|Ormož 5 |
|620010 |Gajevci-Domačija Mihalek |1|2|2 | | |KD|Ormož 15|
|620011 |Gajevci-Domačija Petren |1|2|2 | | |KD|Ormož 15|
|620012 |Muretinci-Hiša Muretinci 44 |1|2|3 | | |KD|Ormož 25|
|620013 |Gorišnica-Gregorečeva vila |1|2|3 | | |KD|Ormož 15|
|620014 |Gorišnica-Župnišče |1|2|3 | | |KD|Ormož 15|
|620015 |Gorišnica-Miklova hiša |1|2|3 | | |KD|Ormož 15|
|620016 |Placerovci-Hiša Placerovci 27 |1|2|3 | | |KD|Ormož 15|
|620017 |Cirkulane-Spomenik NOB |1|5|3 | | |KD|Ormož 35|
|620018 |Cirkulane-Spomenik NOB na pokopališču |1|5|3 | | |KD|Ormož 35|
|620019 |Gorišnica-Spomenik NOB na pokopališču |1|5|3 | | |KD|Ormož 15|
+-------+--------------------------------------------+-+-+--+-----+-------+--+--------+
|
|
20. člen |
|
|
Številka člena 24 se spremeni v 19. |
|
|
21. člen |
|
|
Številka člena 25 se spremeni v 20. |
|
|
22. člen |
|
|
Številka člena 26 se spremeni v 21. |
|
|
23. člen |
|
|
Številka člena 27 se spremeni v 22. |
|
|
24. člen |
|
|
Številka člena 28 se spremeni v 23. |
|
|
25. člen |
|
|
Besedilo členov 29 in 30 se črta, številka člena 31 pa se
spremeni v 24. |
|
|
26. člen |
|
|
Številka člena 32 se spremeni v 25. |
|
|
27. člen |
|
|
Številka člena 33 se spremeni v 26. Besedilo člena se črta
in nadomesti z besedilom 34. člena. |
|
|
28. člen |
|
|
Številka člena 35 se spremeni v 27. V prvem stavku se za
navedbo »višinske omejitve« postavi pika, navedba, »prikazane v
grafičnem delu PUP-a« pa se črta. |
|
|
29. člen |
|
|
Številka člena 36 se spremeni v 28. Naslov in besedilo
člena se črta in nadomesti z naslovom in besedilom 37. člena. |
|
|
30. člen |
|
|
Številka člena 37 se spremeni v 29. Naslov in besedilo
člena se črta in nadomesti z naslovom in besedilom 38. člena. |
|
|
Za zadnjim odstavkom se doda besedilo: |
|
|
Največji dopustni naklon strmin za dostop z invalidskim
vozičkom določa poseben pravilnik. |
|
|
31. člen |
|
|
Črtajo se členi 39 do vključno 45 in ilustrativna priloga. |
|
|
Doda se nov naslov: |
|
|
Občinski urbanist |
|
|
in nov 30. člen: |
|
|
Za strokovno presojo zahtevnejših problemov izvajanja PUP
in zagotavljanje zakonitosti s področja urejanja prostora mora občina
vzpostaviti institucijo občinskega urbanista iz 161. člena ZUreP-1
(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03). |
|
|
32. člen |
|
|
Doda se nov naslov: |
|
|
Prehodne in končne določbe |
|
|
in nov 31. člen: |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo inšpekcijske
službe, pristojne za območje občine Gorišnica. |
|
|
33. člen |
|
|
Številka člena 47 se spremeni v 32. |
|
|
34. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 035-02-02-5/2004 |
|
|
Gorišnica, dne 1. julija 2004. |
|
|
Župan |
|
|
Občine Gorišnica |
|
|
Jožef Kokot l. r. |
|