Na podlagi prve alinee drugega odstavka 29.
člena in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US s spremembami) je
Občinski svet Občine Mirna Peč na 11. redni seji dne 10.11.2020 sprejel |
|
STATUT |
OBČINE MIRNA PEČ |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
Statut
Občine Mirna Peč ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in
delovanje Občine Mirna Peč (v nadaljevanju: občina), pristojnosti občine
in njenih organov, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih
služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte
občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način
sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših
lokalnih samoupravnih skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena v
občini, ki jih določa zakon. |
|
2. člen |
Občina
je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom, ki zadovoljuje
potrebe in interese svojih prebivalcev. Občina v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo
prebivalce občine in izvršuje naloge iz državne pristojnosti, ki so po
njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom. |
Območje
občine obsega naslednja naselja: Biška vas, Čemše, Dolenja vas pri Mirni
Peči, Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Globočdol, Golobinjek, Gorenji
Globodol, Gorenji Podboršt, Goriška vas, Grč Vrh, Hmeljčič, Hrastje pri
Mirni Peči, Jablan, Jelše, Jordankal, Malenska vas, Mali Kal, Mali Vrh,
Mirna Peč, Orkljevec, Poljane pri Mirni Peči, Selo pri Zagorici, Srednji
Globodol, Šentjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni Peči,
Vrhpeč. |
|
3. člen |
Sedež
občine je v Mirni Peči, na naslovu Trg 2, 8216 Mirna Peč. |
Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino
predstavlja in zastopa župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu:
župan). |
Območje,
ime in sedež občine se lahko spremenijo le z zakonom in po postopku, ki
ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom
spremenijo z občinskim odlokom. |
|
4. člen |
Osebe,
ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah prek organov občine, ki se volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem, ter prek drugih organov v skladu s tem statutom. |
Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo. |
Na
osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo
v občini začasno
prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na
območju občine. |
|
5. člen |
Občina
pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina
samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na
način in po postopku, predpisanem v zakonu. |
Občina
lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti;
v ta namen lahko z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
6. člen |
Občina
ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določijo z odlokom. S tem odlokom se lahko določijo tudi spominski dnevi
občine. |
Občina
ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji
polovici napis: Občina Mirna Peč, v notranjem krogu pa naziv organa
občine: Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Občinska uprava, Volilna
komisija. V sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga
občine določi župan s svojim aktom. |
|
7. člen |
Za
prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam, društvom in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu
s posebnim odlokom. |
|
II. Naloge občine |
|
8. člen |
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene s tem statutom, odlokom občine in zakoni, ter v tem okviru za
namen zadovoljevanja potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje
naloge: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da: |
·
sprejema
statut in druge splošne akte občine, |
·
sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
·
načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
·
predpisuje prispevke in takse iz svoje pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko premoženje, tako da: |
·
ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
·
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
·
zagotavlja ustrezno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, |
·
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da: |
·
spremlja
in analizira gospodarske rezultate v občini, |
·
oblikuje
davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
·
sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
·
sodeluje
z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
·
izvaja
aktivno vlogo upravljavca v javnih podjetjih in gospodarskih družbah,
kjer je udeležena s kapitalom, |
·
z
javnimi sredstvi pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov, |
·
omogoča
skladen sonaraven razvoj podeželja. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj, tako da: |
·
v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
·
sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
·
spremlja
in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
·
spremlja
ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
·
gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj, |
·
sodeluje
z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi
za lokalne javne službe, tako da: |
·
ustanavlja lokalne javne službe, |
·
sprejema
splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih
služb, |
·
zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
·
nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
·
ureja in
vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave ter
pokopališča. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost ter predšolsko varstvo otrok, tako da: |
·
ustanavlja vzgojno-izobraževalne, vzgojno-varstvene in zdravstvene
zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, |
·
v skladu
z zakoni, ki urejajo ta področja, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
·
sodeluje
z vzgojno-izobraževalnimi, vzgojno-varstvenimi zavodi in zdravstvenim
zavodom, |
·
z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno in vzgojno-varstveno
dejavnost in zdravstveno varstvo občanov v javnih in zasebnih zavodih
ter pri ostalih izvajalcih zdravstvenih storitev, |
·
podeljuje koncesije za zasebne vzgojno-varstvene enote, |
·
ureja z
zakoni določene zadeve in podeljuje koncesije, ki se nanašajo na
izvajanje javne zdravstvene službe na primarni ravni ter za lekarniško
dejavnost, |
·
ustvarja
pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine ali za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, mlade, invalide in
ostarele, tako da: |
·
spremlja
stanje na teh področjih in zagotavlja pogoje za izvajanje teh
dejavnosti, |
·
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe, |
·
sodeluje
s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami, |
·
ustvarja
pogoje za dejavnosti oziroma kvalitetno preživljanje prostega časa
mladih, |
·
izvaja
aktivnosti za preprečevanje in odpravljanje odklonskih ravnanj mladih, |
·
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije, tako da: |
·
omogoča
dostopnost kulturnih programov in pospešuje kulturno-umetniško
ustvarjalnost, |
·
skrbi za
kulturno in naravno dediščino na svojem območju, |
·
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
·
z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
·
sodeluje
z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine, |
·
načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne javne športne in kulturne
objekte, |
·
zagotavlja sredstva za uresničevanje tistega dela nacionalnega programa
športa, ki se nanaša na občine in sredstva za izvedbo lokalnega programa
športa, |
·
usklajuje programe medobčinskega pomena. |
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako
da: |
·
izvaja
naloge, ki jih določajo zakoni, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
·
spremlja
stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe,
s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
·
sprejema
splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
·
sodeluje
s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
·
z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
·
občinske
ceste, ulice in javne poti, |
·
površine
za pešce in kolesarje, |
·
igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
·
javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine, |
·
pokopališča in mrliške vežice. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč, tako da v skladu z merili in normativi: |
·
organizira reševalno pomoč ob požarih, |
·
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje v primerih
elementarnih in drugih nesreč, |
·
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
·
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
·
sodeluje
z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
·
opravlja
druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini, tako da: |
·
sprejema
ustrezne splošne akte, |
·
določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
·
ureja
lokalni promet in določa prometno ureditev, |
·
organizira občinsko redarstvo, |
·
izvaja
nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
·
opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
·
opravlja
druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
9. člen |
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja
tudi
naloge, ki se nanašajo na: |
·
ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, |
·
določanje namembnosti prostora, |
·
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
·
evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
·
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
·
opravljanje pokopališke, pogrebne službe in zagotavljanje sredstev za
mrliško ogledno službo, |
·
druge
lokalne zadeve javnega pomena. |
|
10. člen |
Občina
opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe
ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od
pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. |
Za
potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev
zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno
prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter
podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del
premoženja v občini. |
|
III. Organi občine |
|
1. Skupne določbe |
|
11. člen |
Organi
občine so: |
·
občinski
svet, |
·
župan in |
·
nadzorni
odbor. |
Občina
ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
Člani
občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
Občina
ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
|
Volitve
oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se
izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
12. člen |
Občina
ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom
in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti,
odloča o upravnih zadevah na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge
in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter
strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske
organe. |
Občinsko
upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi
občinske uprave. Vprašanja, povezana z občinsko upravo, uredi občinski
svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje. |
|
13. člen |
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina
opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
14. člen |
Delo
organov občine je javno. |
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov,
predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah
občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga
za odločanje občinskih organov. |
Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
Občani
in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
pravnih koristih. |
|
2. Občinski svet |
|
15. člen |
Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. |
Občinski
svet šteje 10 članov. |
Člani
občinskega sveta (v nadaljevanju: svetniki) se volijo za štiri leta.
Mandat svetnikov se začne s potekom mandata prejšnjih svetnikov ter
traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. |
Občinski
svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjena več kot polovica
mandatov svetnikov. Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan
najkasneje v 30 dneh po lokalnih volitvah. |
|
16. člen |
Volitve
občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice
z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski
svet se voli po postopku, določenem z zakonom. |
Občinski
svet v skladu z zakonom za volitve občinskega sveta z odlokom določi
oblikovanje volilnih enot. |
|
17. člen |
Občinski
svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta (v nadaljevanju:
poslovnik), odloke in druge splošne akte. |
V okviru
svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
·
sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
·
sprejema
občinski proračun in zaključni račun, |
·
ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in
delovno področje, |
·
v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
·
daje
soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o
na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh
zadevah ne odloča drug občinski organ, |
·
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
·
potrjuje
mandate svetnikov ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega
funkcionarja, |
·
imenuje
člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
·
imenuje
in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
·
odloča o
morebitnem predlogu o poklicnem opravljanju funkcije podžupana, |
·
odloča o
odtujitvi nepremičnega občinskega premoženja, |
·
odloča o
najemu posojila in dajanju poroštva, |
·
razpisuje referendum, |
·
s svojim
aktom v skladu z zakonom določa višino plače oziroma dela plače
občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in
nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski
svet, |
·
določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
·
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
·
imenuje
in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter
člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
·
določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
·
sprejme
program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
sestavni del programa je tudi letni načrt varstva pred požari, |
·
sprejme
odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo
pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
·
določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
·
vlaga
zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države oziroma
pokrajine, kadar ti neutemeljeno določajo obveznosti občine ali posegajo
v njene pravne koristi brez soglasja občine, |
·
sproži
pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor, vlada,
pokrajina ali druga občina ali drug organ ali organizacija z javnim
pooblastilom posega v pristojnost občine, |
·
odloča o
drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut, |
·
potrjuje
vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. |
|
18. člen |
Svetniki
opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija
svetnika ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora kot
tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere
tako določa zakon. |
Svetnik,
ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo svetnika in funkcijo
podžupana hkrati. |
Funkcija
svetnika tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje
notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je
občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na
katerih uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
|
19. člen |
Župan
predstavlja in sklicuje občinski svet ter vodi njegove seje; župan nima
pravice glasovanja. Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan
pooblasti podžupana ali drugega svetnika. |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
svetnik ne more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši svetnik. |
Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa
jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
Župan
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to pisno zahtevajo najmanj trije
svetniki; zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen
dnevni red. Občinski svet mora v tem primeru zasedati najkasneje v
petnajstih dneh, potem ko je bila dana pisna zahteva za sklic seje. Če
vabilo za sejo občinskega sveta ni poslano v roku sedem dni po prejemu
pisne zahteve, jo lahko skličejo svetniki, ki so zahtevali sklic. |
Župan
mora dati na dnevni red predlagane točke; predlagani dnevni red lahko
dopolni še z novimi točkami, ki se obravnavajo za točkami dnevnega reda,
ki so bile zahtevi za sklic priložene. |
|
20. člen |
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč
pri pripravi sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
21. člen |
Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
Občinski
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina svetnikov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov. |
Občinski
svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno na obrazložen
predlog se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako
sklene občinski svet. |
Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom. |
Odločitve občinskega sveta izvršuje župan s podžupanom in občinsko
upravo. |
Župan
ali po pooblastilu (pisno ali ustno) direktor občinske uprave (v
nadaljevanju: direktor) poroča občinskemu svetu o izvrševanju odločitev
občinskega sveta. |
|
22. člen |
Članu
občinskega sveta, županu in podžupanu kot članu občinskega sveta preneha
mandat: |
·
če
izgubi volilno pravico, |
·
če
postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
·
če je s
pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest
mesecev, |
·
če v
treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, |
·
če
nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, |
·
če
nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po
potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski,
oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena tega zakona ni
združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta,
župana in podžupana. |
Članu
občinskega sveta, županu in podžupanu preneha
mandat z
dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko
član občinskega sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v
osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej
odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. |
Če član
občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno
izjavo županu, županu pa, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski
svet in občinsko volilno komisijo. Župan mora občinski svet in občinsko
volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih
dni od prejema pisne odstopne izjave. |
Če župan
v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske
volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v
osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno
sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega
odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi
odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja
tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi
bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal,
predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane
občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
Postopki
za nadomestitev člana občinskega sveta ali izvolitev novega župana se
lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena,
po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča,
če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. |
Če je
župan imenovan: |
·
na
funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo
oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in
občinske uprave, |
·
za
načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v
upravni enoti, na katere območju je občina, |
·
na
položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem
se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma
nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske
uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O
imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno
komisijo. |
Če župan
opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha
mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim
razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še
naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno
obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih
dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini. |
|
2.1 Komisije in odbori občinskega sveta |
|
23. člen |
Občinski
svet ima naslednja stalna delovna telesa: |
·
komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
·
komisijo
za statut občine in poslovnik občinskega sveta, |
·
odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
·
odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, |
·
odbor za
prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
·
komisijo
za priznanja in nagrade občine. |
Poslovnik občinskega sveta lahko določi tudi druge komisije in odbore
kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. V poslovniku določi tudi
njihovo organizacijo in delovno področje. |
Občinski
svet lahko občasno delovno telo ustanovi, določi njegovo organizacijo in
delovno področje ter imenuje člane s sklepom, ki ga sprejme z večino
glasov vseh svetnikov. |
Občinski
svet imenuje člane delovnih teles v sorazmerju s strankarsko
zastopanostjo oziroma zastopanostjo list v občinskem svetu. Izjema gre
lahko le v smer večje zastopanosti opozicijskih svetniških skupin. |
Člane
komisij in odborov občinskega sveta imenuje občinski svet na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednika in
najmanj polovico članov komisije ali odbora imenuje izmed svetnikov,
preostale člane pa lahko tudi izmed drugih občanov občine. |
|
24. člen |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki jih
občinski svet imenuje izmed svetnikov. |
Komisija
opravlja zlasti naslednje naloge: |
·
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, ali daje mnenje k
imenovanju, |
·
občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
·
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, |
·
pripravlja in obravnava predloge aktov o nagradah članov delovnih teles
in drugih članov občinskih organov ter o povračilu stroškov, |
·
sprejema
sklepe o dopustih poklicnih funkcionarjev, |
·
obvešča
občinski svet o primerih, ki imajo za posledico prenehanje mandata
svetniku, |
·
obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, ter izvaja
druge naloge, ki jih določa zakon. |
|
25. člen |
Komisija
za statut občine in poslovnik občinskega sveta ima od 3 do 5 članov, ki
jih občinski svet imenuje izmed svetnikov. |
Ta
komisija opravlja zlasti naslednje naloge: |
·
obravnava predlog sprememb in dopolnitev statuta občine ter poslovnika
občinskega sveta oziroma predlog novega statuta oziroma poslovnika, |
·
na
zahtevo občinskega sveta oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede
skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom ali
drugim splošnim aktom občine ter glede medsebojne skladnosti med
veljavnimi akti občine, |
·
predlaga
v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika
občinskega sveta ter drugih splošnih aktov občine in tudi obvezne
razlage posameznih določb teh aktov, |
·
med
dvema sejama občinskega sveta in na zahtevo predsedujočega seji tudi med
samo sejo razlaga poslovnik občinskega sveta, |
·
preučuje
pobude za preoblikovanje občine. |
|
26. člen |
Odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske
javne službe ima 7 članov, od katerih jih občinski svet imenuje najmanj
4 izmed svetnikov, do 3 pa lahko tudi izmed ostalih občanov. |
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju komunale, varstva okolja in gospodarskih javnih služb, na
področju gospodarstva, malega gospodarstva in obrti, gostinstva ter
turizma, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Odbor
obravnava tudi vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju kmetijstva, gozdarstva, varstva zapuščenih živali,
veterine, ribištva in lovstva, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
Odbor za
komunalo, gospodarske javne službe in varstvo okolja lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti
na svojem področju dela. Občinski svet lahko v poslovniku občinskega
sveta ali s posebnim sklepom v skladu s 23. členom tega statuta za
posamezno področje iz pristojnosti tega odbora ustanovi stalno ali
začasno delovno telo. |
|
27. člen |
Občinski
svet kot stalno delovno telo ustanovi tudi Odbor za prostorsko
planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. Odbor Ima 7 članov, od
katerih jih občinski svet imenuje najmanj 4 izmed svetnikov, do 3 pa
lahko tudi izmed ostalih občanov |
Odbor
obravnava: |
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in
nepremičnim premoženjem občine, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
Odbor
lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na svojem področju dela. Občinski svet lahko v
poslovniku občinskega sveta ali s posebnim sklepom v skladu s 23. členom
tega statuta za posamezno področje iz pristojnosti tega odbora ustanovi
stalno ali začasno delovno telo. |
Vse
vloge, ki se nanašajo na splošne akte in sklepe občinskega sveta ter
naloge in pristojnosti župana oziroma občinske uprave, ki so naslovljene
ali posredovane v vednost občinskemu svetu in se ne nanašajo na
pristojnost drugega delovnega telesa, se posredujejo v obravnavo Odboru
za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. |
|
28. člen |
Občinski
svet kot stalno delovno telo ustanovi tudi odbor
za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Odbor Ima 7
članov, od katerih jih občinski svet imenuje najmanj 4 izmed svetnikov,
do 3 pa lahko tudi izmed ostalih občanov Odbor obravnava: |
·
razvoj
zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, varstva otrok in
družine, invalidov in ostarelih, |
·
razvoj
vzgoje in izobraževanja, |
·
razvoj
kulturne, raziskovalne, knjižničarske ter informacijsko-dokumentacijske
dejavnosti, |
·
razvoj
športa in rekreacije, |
·
promocijo občine, |
·
organizacijo promocijskih prireditev in izdajanje ustreznih publikacij, |
·
varstvo
naravne in kulturne dediščine, |
·
izvajanje mladinske politike in reševanje mladinske problematike. |
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Odbor
lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na svojem področju dela. Občinski svet lahko v
poslovniku občinskega sveta ali s posebnim sklepom v skladu s 23. členom
tega statuta za posamezno področje iz pristojnosti tega odbora ustanovi
stalno ali začasno delovno telo. |
Vse
vloge, ki se nanašajo na splošne akte in sklepe občinskega sveta ter
naloge in pristojnosti župana oziroma občinske uprave, ki so naslovljene
ali posredovane v vednost občinskemu svetu in se ne nanašajo na
pristojnost drugega delovnega telesa, se posredujejo v obravnavo Odboru
za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. |
|
29. člen |
Občinski
svet kot stalno delovno telo ustanovi tudi Komisijo za priznanja in
nagrade občine. Komisija ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje na
predlog KMVVI. |
Komisija
opravlja naslednje naloge: |
·
enkrat
letno objavlja razpis za podelitev občinskih priznanj in nagrad, |
·
vodi
aktivnosti v zvezi z razpisom občinskih priznanj in nagrad ter pripravi
in posreduje občinskemu svetu predlog sklepov za prejemnike občinskih
priznanj in nagrad, |
·
županu
predlaga način, kraj in čas podelitve občinskih priznanj in nagrad, |
·
vodi
evidenco o podeljenih priznanjih in nagradah. |
Način in
kriteriji za izvrševanje svojih nalog so določeni v posebnem odloku, ki
ga na podlagi statuta občine sprejme občinski svet. |
|
30. člen |
Vsako
delovno telo v zvezi s področji iz svoje pristojnosti: |
·
obravnava vloge in pritožbe občanov zoper občinsko upravo in organe
občine, |
·
občinskemu svetu, županu in občinski upravi daje pobude oziroma predloge
v zvezi s pritožbami in vlogami občanov, |
·
obravnava pritožbe in predloge občanov in organizacij občine, povezane z
uresničevanjem pravic in dolžnosti, izhajajoč iz občinskih predpisov, |
·
proučuje
prošnje, pritožbe in druge pobude splošnega pomena, ki jih pošiljajo
občani občinskemu svetu, |
·
obvešča
občinski svet in pristojna delovna telesa o pojavih, ki nastajajo pri
uporabi občinskih aktov, in jim predlaga ustrezne ukrepe za učinkovito
uresničevanje pravic, dolžnosti in pravnih interesov občanov, |
·
obravnava zadeve v zvezi s povezovanjem občine v širše lokalne skupnosti
in povezovanjem ter sodelovanjem občine z drugimi lokalnimi skupnostmi. |
Delovno
telo lahko v primeru ugotovljene očitne neutemeljenosti zahteve zavrne
njeno predložitev v odločanje občinskemu svetu in o tem obvesti
vlagatelja ter občinski svet. |
Vlogo
oziroma pritožbo lahko poda tudi pravna oseba. |
|
31. člen |
Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi predsednik, ki ga izmed
svetnikov, imenovanih v delovno telo, določi občinski svet. |
Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan v 20 dneh po imenovanju delovnega
telesa; če je ne, jo lahko skliče predsednik ali katerikoli imenovani
član delovnega telesa. |
Članstvo
v delovnem telesu ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z
delom v občinski upravi. |
|
32. člen |
Delovna
telesa v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom
obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu
svetu mnenja in predloge. |
Delovna
telesa lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna
in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
33. člen |
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali
delovno telo v celoti na obrazložen predlog najmanj štirih svetnikov.
Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles pripravi komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje
občinskega sveta na pobudo svetniških skupin. |
|
3. Župan |
|
34. člen |
Župana
na neposrednih in tajnih volitvah volijo občani, ki imajo stalno
bivališče v občini. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna
doba župana traja štiri leta. |
Potek
štirih let od nastopa mandata prejšnjega župana je skrajni rok, v
katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi
svetnikov na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi
župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov
kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
Župan
opravlja funkcijo poklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal nepoklicno. |
|
35. člen |
Župan
predstavlja in zastopa občino. |
Poleg
tega župan predvsem: |
·
predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
·
izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
·
skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
·
izmed
svetnikov imenuje enega podžupana, ki lahko tudi razreši, |
·
odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter pridobitvi
nepremičnega premoženja, |
·
skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
·
predlaga
občinskemu svetu ustanovitev organov občinske uprave, določitev
njihovega delovnega področja in notranje organizacije, |
·
določi
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, |
·
odloča o
imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski
upravi ter pooblašča direktorja za te naloge, |
·
imenuje
in razrešuje direktorja in skupaj z ostalimi župani predstojnike organov
skupne občinske uprave, |
·
usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
·
opravlja
druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut. |
Župan v
skladu z zakonom odloča tudi o zadevah iz državne pristojnosti, ki so
prenesene na občino. |
|
36. člen |
Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita
ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
37. člen |
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
·
skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
·
imenuje
poveljnika in štab civilne zaščite, |
·
vodi
zaščito, reševanje in pomoč, ter zagotovi pogoje za ustanovitev občinske
gasilske zveze, v kolikor se ta ustanovi, |
·
sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
·
določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči, in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
·
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
·
sprejema
akte in ukrepe v vojnih razmerah, če se občinski svet ne more sestati, |
·
v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
·
predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
38. člen |
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu, takoj ko se ta lahko sestane. |
|
39. člen |
Za pomoč
pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana, ki ga izmed svetnikov
imenuje in razrešuje župan. V primeru predčasnega prenehanja mandata
župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan.
Če je podžupan razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov
občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. |
Podžupan
pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz
pristojnosti župana, za katere ga pooblasti župan. |
Podžupan
nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času
nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in
tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan
opravlja funkcijo nepoklicno. V soglasju z županom se lahko tudi
podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. |
|
40. člen |
Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
Če tako
določa zakon ali drug predpis, lahko tudi župan imenuje komisije in
druge strokovne organe občine. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
41. člen |
Nadzorni
odbor občine je najvišji samostojni organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni
odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
·
opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
·
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
·
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni
odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost
poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter drugih uporabnikov sredstev občinskega
proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe
občinskih javnih sredstev. |
|
42. člen |
Nadzorni
odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed
občanov. Člani morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in
znanje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za
člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na pobudo svetnikov. |
Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, direktor in uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
Članstvo
v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka
mandata svetnikom, ki je imenoval nadzorni odbor. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata svetnika. Razrešitev opravi občinski svet
na predlog nadzornega odbora. |
|
43. člen |
Prvo
sejo nadzornega odbora skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če
je na prvi seji navzoča večina članov. |
Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika. |
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni
odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na
kateri je navzoča večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. |
|
44. člen |
Nadzorni
odbor sprejme letni program dela. |
|
45. člen |
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora
pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika
zadolžil nadzorni odbor s sklepom o izvedbi nadzora za posamezno zadevo
v skladu z letnim programom nadzora. Sklep o izvedbi nadzora mora
vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe. |
V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima
pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki
mu je zaupana. Občinski organi so dolžni dati zahtevane podatke. |
Po
opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v
katerem so navedeni nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet
pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in
predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje
nadzorovani osebi, ki ima pravico vložiti odzivno poročilo pri nadzornem
odboru v roku petnajstih dni od prejema predloga poročila. Nadzorni
odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v petnajstih dneh. |
Dokončno
poročilo s priporočili in predlogi se pošlje nadzorovani osebi in v
kolikor je nadzorovana oseba občina, se pošlje dokončno poročilo županu. |
Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče o teh kršitvah. |
|
46. člen |
Če
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi uporabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega
odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in
predloge nadzornega odbora. |
|
47. člen |
Če z
drugim zakonom ni določeno drugače, mora član nadzornega odbora, ki ob
nastopu funkcije ali med njenim izvajanjem, ugotovi nasprotje interesov
ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti nadzorni
odbor in s tem sproži postopek izločitve. Ob tem mora takoj prenehati z
delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen, če bi
bilo nevarno odlašati. |
Predsednik nadzornega odbora oziroma nadzorni odbor o obstoju nasprotja
interesov odločita v 15 dneh in s svojo odločitvijo takoj seznanita
uradno osebo. |
O
izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
48. člen |
Delo
nadzornega odbora je javno, razen v primerih, ko to določajo predpisi.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo
poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora nadzorni odbor spoštovati
pravice strank. |
Pri
opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
osebne podatke, državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki
so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega
sveta in organizacij, uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
|
49. člen |
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga
na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na
podlagi izdelanega letnega programa dela in finančnega načrta. |
Skrbnik
proračunske postavke za porabo sredstev za delo nadzornega odbora je
predsednik nadzornega odbora oziroma pooblaščeni član nadzornega odbora. |
|
50. člen |
Podrobnejšo organizacijo svojega dela in poslovanja uredi nadzorni odbor
s svojim poslovnikom. |
|
5. Občinska uprava |
|
51. člen |
Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave skladno z drugim
odstavkom 12. člena tega statuta določi občinski svet z odlokom na
predlog župana. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
52. člen |
Občinski
svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi
občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi z odlokom,
ki ga na skupni predlog županov sprejmejo občinski sveti. |
|
53. člen |
Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost spada zadeva, če zakon ne določa
drugače. |
|
54. člen |
Posamične upravne akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave izdaja
oziroma podpisuje na I. stopnji po pooblastilu župana direktor občinske
uprave. Župan lahko pooblasti tudi druge uslužbence občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje, za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
Direktor
občinske uprave odloča tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
55. člen |
Direktor
skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem
postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje
evidence o upravnih zadevah v skladu s predpisom pristojnega ministrstva
ter koordinira in vodi delo občinske uprave in opravlja druge naloge po
pooblastilu župana. |
|
56. člen |
O
upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo
ali visoko strokovno izobrazbo ter opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim
zakonom. |
|
57. člen |
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča pristojno ministrstvo. |
|
6. Drugi organi občine |
|
58. člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
59. člen |
Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite, ki izvajata operativno strokovno
vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v
skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik in tudi štab za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
IV. Vaški odbori |
|
60. člen |
Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju skupine
naselij se kot posvetovalna telesa občinskega sveta lahko ustanovijo
vaški odbori. Vaške odbore ustanovi občinski svet z odlokom, v katerem
tudi določi njihova imena, območja naselij, ki jih obsega, njihove
pristojnosti in način dela. |
|
V. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini |
|
61. člen |
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
V
občinskem proračunu je treba zagotoviti sredstva, potrebna za neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju na zborih občanov in referendumih ter
njihovo izvedbo. |
|
1. Zbor občanov |
|
62. člen |
Občani
na zboru občanov: |
·
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
·
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
·
obravnavajo (kot zbor krajanov) pobude in predloge za ustanovitev ali
ukinitev vaških odborov oziroma za spremembo območij, ki jih obsegajo, |
·
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
·
dajejo
predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
·
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi, |
·
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine,
ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
pristojni občinski organi dolžni obravnavati in jih upoštevati pri
izvajanju svojih nalog, razen če so v izrecnem nasprotju s prisilnimi
predpisi ali če bi njihovo upoštevanje predstavljajo za občinski
proračun preveliko finančno breme ali iz drugih utemeljenih bistvenih
razlogov. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud,
stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je
občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
|
63. člen |
Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več naselij občine. |
Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta. |
Zbor
občanov za območje cele občine skliče župan v obliki več delnih zborov,
ki jih določi župan v sklepu za sklic zbora občanov. |
|
64. člen |
Župan
mora sklicati zbor občanov na zahtevo občinskega sveta ali na pisno
zahtevo najmanj 5 % volivcev v občini. Zbor občanov na območju naselij,
za katero je ustanovljen vaški odbor, mora župan sklicati tudi na
zahtevo vaškega odbora ali na pisno zahtevo najmanj 5 % volivcev z
območja vaškega odbora. |
Zahteva
volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazloženi predlog
zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam
volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek
volivcev, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter lastnoročne
podpise volivcev. |
Župan
mora sklicati zbor občanov najkasneje v 30 dneh od prejema pravilno
vložene in ustrezno podprte pisne zahteve. Župan zahtevo s sklepom
zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev.
Sklep z obrazložitvijo se vroči vlagatelju zahteve. |
|
65. člen |
Sklep o
sklicu zbora občanov mora vsebovati navedbo območja, za katero se
sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora ter predlog dnevnega reda.
Sklep o sklicu zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajni
način. |
Zbor
občanov vodi župan ali njegov pooblaščenec. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedujočega, ki naj zbor vodi. |
Zbor
občanov veljavno sklepa, če je na zboru sodeluje najmanj 10 % volivcev z
območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so navzoči na zboru. |
Uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, piše
zapisnik zbora, ki vsebuje podatke o prisotnih, poteku razprave, številu
občanov, ki so glasovali, rezultatih glasovanja in sprejetih odločitvah. |
|
2. Referendum |
|
66. člen |
Referendum je oblika izjavljanja, s katero občani: |
·
na
naknadnem referendumu potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine
ali njegove posamezne določbe, |
·
s
svetovalnim referendumom oblikujejo stališče glede vprašanj iz
pristojnosti občinskega sveta, |
·
odločajo
o samoprispevku ali drugih vprašanjih v skladu z zakonom in tem
statutom. |
Referendum iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se lahko
razpiše tudi za območje naselij, iz katerih se imenujejo člani
posameznega vaškega odbora. |
Občinski
svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 % volivcev v
občini. |
Če
občinski svet meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v
nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno
sodišče. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne vložitve zahteve in
najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. |
Za vsa
druga vprašanja, povezana z referendumom, se neposredno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja lokalno samoupravo, in zakona, ki ureja
referendum. |
|
3. Ljudska iniciativa |
|
67. člen |
Najmanj
5 % volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega
akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. |
Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
68. člen |
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju na zborih občanov in
referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. Občinske javne službe |
|
69. člen |
Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom, vse z namenom zagotavljanja
materialnih, ekoloških, športnih, socialnih in drugih javnih dobrin.
Opravlja jih lahko neposredno v okviru občinske uprave ali pa lahko za
njihovo opravljanje ustanavlja javna podjetja in javne zavode, podeljuje
koncesije ali vlaga lastni kapital v dejavnost oseb zasebnega prava. |
Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje dejavnosti, kot so osnovnošolsko izobraževanje, predšolska
vzgoja in varstvo otrok, osnovno zdravstvo in lekarna, pomoč na domu in
knjižničarstvo. |
Občina
lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa,
delovanja mladih in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
|
70. člen |
Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
·
oskrbo s
pitno vodo, |
·
ravnanje
s komunalnimi odpadki in njihovo odlaganje, |
·
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
·
javno
snago in čiščenje javnih površin, |
·
urejanje
javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
·
vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa
zakon. |
|
71. člen |
Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb
ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami. |
Občina
lahko posamezno področje urejanja javnih služb rešuje v okviru
javno-zasebnega partnerstva, skladno s predpisi, ki urejajo partnersko
povezovanje občine z osebami zasebnega prava. |
|
72. člen |
Občinske
javne službe ustanavlja občina z odlokom, upoštevajoč pogoje, določene z
zakonom. |
|
73. člen |
Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah ter za usklajevanje
odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
ustanoviteljic. |
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
VII. Premoženje in financiranje občine |
|
74. člen |
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične
stvari,
denarna sredstva in pravice v lasti občine. |
Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Pred
sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan
preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja
ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po
postopku in na način, ki ga določata zakon in ta statut. Če ni z zakonom
drugače določeno, se za odprodajo ali zamenjavo nepremičnin in premičnin
v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za odprodajo
ali zamenjavo državnega premoženja. |
|
75. člen |
Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
|
76. člen |
Prihodki
in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v
proračunu. |
Proračun
sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. |
V
bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz
davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki
od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani
odhodki. |
V računu
financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. |
|
77. člen |
Sredstva
proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru
sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
Sredstva
proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
78. člen |
Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za
sredstva proračuna. Za izvrševanje posameznih delov proračuna lahko
župan pooblasti posamezne uslužbence občinske uprave ali podžupana.
Investicijsko dokumentacijo potrjuje župan. |
|
79. člen |
Proračun
je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in
odhodki in drugi izdatki občine za posamezno koledarsko leto. Proračun
sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom. |
Z
rebalansom proračuna, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana, se
prejemki in izdatki proračuna ponovno uravnovesijo. |
|
80. člen |
V odloku
o proračunu se določijo tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter
druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila
župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto. |
|
81. člen |
V
bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se
vštevajo v primerno porabo po zakonu; ti prihodki pripadajo občini v
višini, določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. |
V
bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo tudi prihodki, ki
se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu. |
V
bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po
natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah,
investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. |
|
82. člen |
Proračun
mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katero se nanaša. |
Če
proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katero se nanaša, se začasno
financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. |
V
obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine
sorazmerno porabljenih sredstev v enakem proračunskem obdobju preteklega
leta. |
Župan s
sklepom obvesti proračunske uporabnike o izvajanju proračuna za začasno
financiranje lokalnih zadev javnega pomena. |
|
83. člen |
Če se
med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali
zaradi zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče
realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov
proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in
pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi
proračunska sredstva. |
O
odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. |
Če
proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans
proračuna. |
|
84. člen |
Če se po
sprejemu proračuna sprejme zakon, na podlagi katerega nastanejo nove
obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto
za ta namen. |
|
85. člen |
Če se
proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug
uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali
se prerazporedijo med druge uporabnike. O tem odloči župan, če ni z
aktom o ukinitvi uporabnika to že odločeno. |
|
86. člen |
Če se
zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje
proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov
uporabijo sredstva rezerve ali se najame posojilo največ do zakonsko
določene višine in v skladu z zakonom. |
O
uporabi sredstev proračunske rezerve odloča župan do višine, ki jo
določa odlok o proračunu občine, nad to vrednostjo pa občinski svet s
posebnim odlokom. |
O
najetju posojila in uporabi sredstev iz tega naslova odloča občinski
svet na predlog župana. |
|
87. člen |
Skladno
z Zakonom o javnih financah se oblikuje rezervni sklad do skupne višine
1,5 % realiziranih |
prihodkov preteklega leta. |
|
88. člen |
Sredstva
obvezne rezerva so namenska in se lahko namenijo za odpravo posledic
naravnih nesreč, kot jih določa zakon o javnih financah. |
O
uporabi sredstev rezerve odloča župan oziroma občinski svet. |
|
89. člen |
Po
preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet
zaključni račun proračuna za preteklo leto. |
V
zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi prihodki,
predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev
računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z
zaključnim računom tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra
leta, za katero sprejme zaključni račun. |
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje
do konca marca tekočega leta. |
|
90. člen |
Občina
se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet
pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
91. člen |
Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo
zadolževati le s soglasjem občine. |
O
soglasju odloča občinski svet. Občinski svet odloča tudi o dajanju
poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
92. člen |
Finančno
poslovanje občine izvaja ali finančna ali računovodska služba občine;
občina pa si lahko zagotovi izvajanje ali finančnih ali računovodskih
opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami. |
|
VIII. Splošni in posamični akti občine |
|
1. Splošni akti občine |
|
93. člen |
Splošni
akti občine so statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
Občinski
svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. Posebna vrsta splošnega akta je tudi obvezna razlaga
določbe splošnega akta. |
Kadar ne
odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni
ali posamični akt. |
Postopek
za sprejem splošnih aktov občine v skladu z določbami tega statuta ureja
poslovnik. |
|
94. člen |
Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh svetnikov. Statut se sprejme po enakem
postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov, se uredijo organizacija in način dela občinskega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti svetnikov. Poslovnik se sprejme po
enofaznem postopku. |
|
95. člen |
Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
Z
odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali
odreja način ravnanja v takih razmerah. |
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
Z
obvezno razlago občinski svet pojasni pomen posamezne določbe splošnega
akta občine. |
|
96. člen |
Vsak
odlok oziroma drugi akt mora biti predložen občinskemu svetu v obravnavo
in odločanje z ustrezno obrazložitvijo, s predstavitvijo razlogov za
njegovo sprejemanje in pravno podlago. |
Odlok
sprejema občinski svet po dvofaznem postopku: |
·
v prvi
obravnavi občinski svet razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka, ter o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah ter odloča o
primernosti predloga odloka za nadaljevanje postopka, |
·
v drugi
obravnavi občinski svet razpravlja in odloča o vsebini predloženega
besedila odloka ter vloženih amandmajih k posameznim rešitvam. |
Poslovnik občinskega sveta lahko določi, da se posamezne vrste odlokov
sprejemajo po enofaznem postopku. |
Kadar to
zahtevajo izredne potrebe v občini, ki so naravne nesreče ali če gre za
manj pomembne spremembe oziroma dopolnitve odlokov, lahko občinski svet
odlok sprejme po hitrem postopku. Pri hitrem postopku se združita prva
in druga obravnava predloga odloka na isti seji tako, da se opravi samo
ena obravnava. |
Župan
lahko občinskemu svetu predlaga sprejem začasnega ukrepa, če je ureditev
vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje in bi zaradi nerešenega
vprašanja lahko nastala za občino občutna škoda ali bi bilo ogroženo
nemoteno opravljanje dejavnosti oziroma zadev, ki so posebnega
družbenega pomena. Začasni ukrep se uporablja do sprejema odloka, vendar
najdlje šest mesecev. |
|
97. člen |
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu
občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače
določeno. |
Uradno
glasilo Občine Mirna Peč je Uradno glasilo slovenskih občin.
|
|
2. Posamični akti občine |
|
98. člen |
Posamični akti občine so odločbe in sklepi, s katerimi odloča občina o
upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil. |
|
99. člen |
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX. Varstvo občine |
|
100. člen |
Občinski
svet lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine
oziroma če se s predpisi brez pooblastila oziroma soglasja občine posega
v njene pravice. |
|
101. člen |
Občinski
svet lahko sproži pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni
zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in
zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali
druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
102. člen |
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
103. člen |
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
|
X. Prehodne in končne določbe |
|
104. člen |
Z dnem,
ko začne veljati ta statut, se na območju Občine Mirna Peč preneha
uporabljati Statut Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/1997,
14/2008 in 40/10 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/18). |
|
105. člen |
Ta
statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
Številka: 007-1/2020-1 |
Datum:
10.11.2020 |
|
|
Občina Mirna Peč |
|
Andrej Kastelic, župan |
|