Na podlagi
določila 36. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10 in 40/12 – ZUJF) in 23. člena
Statuta Občine Tržič
(Uradni list RS, št. 19/13) je Občinski svet Občine Tržič na 2. redni
seji dne 10. 12. 2014 sprejel |
P O S L O
V N I K
Občinskega sveta Občine Tržič |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina
poslovnika) |
S tem
poslovnikom se ureja uresničevanje pravic in dolžnosti članic in članov
Občinskega sveta Občine Tržič (v nadaljevanju: članov občinskega sveta),
način dela sveta in njegovih delovnih teles, postopke odločanja,
razmerja do drugih organov občine ter druga vprašanja, pomembna za delo
Občinskega sveta Občine Tržič (v nadaljnjem besedilu: svet). |
2. člen |
(poslovniške odločitve sveta) |
Vprašanja
načina dela sveta, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo s
sklepi ali z drugim aktom občinskega sveta v skladu s tem poslovnikom. |
3. člen |
(smiselna
uporaba določil poslovnika) |
(1) Način
dela delovnih teles sveta ureja ta poslovnik, lahko pa se ureja tudi z
ustanovitvenimi akti delovnih teles ali s poslovniki delovnih teles.
|
(2) Za
vprašanja o delu delovnih teles sveta, ki jih ta poslovnik ne ureja, se
smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki veljajo za svet. |
4. člen |
(javnost
dela) |
(1) Delo
sveta in delovnih teles sveta je javno. |
(2) Delo
in dokumentacija sveta in njegovih delovnih teles sta javna, razen če
svet ali njegovo delovno telo obravnava zadevo zaupne narave.
|
(3) Svet
zagotavlja javnost dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na svojih sejah ter
na druge načine v skladu z zakonom. |
(4) Svet
lahko na predlog predlagatelja obravnavane zadeve, župana, pristojnega
delovnega telesa sveta, svetniške skupine, člana sveta ali nadzornega
odbora, sklene, da bo seja ali del seje sveta potekal brez navzočnosti
javnosti, tudi če ne obravnava zadeve zaupne narave, kadar je utemeljeno
pričakovati, da bodo v razpravi lahko sprožena vprašanja v zvezi z
zadevami zaupne narave ali da bi razkritje informacij v obravnavani
zadevi zavarovanemu interesu povzročilo škodo. |
(5) Sklep
o odločitvi iz prejšnjega odstavka tega člena sprejme svet na seji brez
navzočnosti javnosti. |
(6)
Predsedujoči sveta določi, kdo je lahko poleg župana, svetnikov in
predlagatelja gradiva navzoč na seji ali delu seje, ki poteka brez
navzočnosti javnosti. |
(7)
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in njegovih delovnih
teles, za katere tako določa zakon, ali druge zadeve, ki so zaupne
narave. |
(8)
Javnost se izloči, če tako določa zakon ali če tako odloči svet ali
delovno telo občinskega sveta. |
(9) Član
občinskega sveta javnosti ne sme sporočati podatkov iz gradiva in
dokumentov, ki so zaupne narave. |
(10)
Postopke in način seznanitve z delom in dokumentacijo sveta in njegovih
delovnih teles ureja zakon, ki ureja pravice dostopa do informacij
javnega značaja. |
5. člen |
(seje
sveta) |
(1) Svet
dela na rednih in izrednih sejah. |
(2) Svet
se sestaja na rednih, izrednih, slavnostnih in žalnih sejah.
|
(3)
Korespondenčno sejo je dovoljeno sklicati samo v nujnih in neodložljivih
primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
(4) Redne
seje se praviloma ne sklicujejo v času šolskih počitnic. |
(5)
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
(6)
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih pomembnih
jubilejih in praznikih. |
6. člen |
(predstavljanje sveta) |
(1) Svet
predstavlja župan, ga sklicuje in vodi njegove seje ter skrbi za
izvajanje njegovih odločitev. |
(2)
Delovno telo sveta predstavlja predsednik delovnega telesa. |
(3) Svet
uporablja žig »OBČINA TRŽIČ – 1«. |
(4) Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter dopisih. |
(5) Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
|
(6) Žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
7. člen |
(uporaba
žiga) |
Svet ima
žig okrogle oblike premera 35 mm in je obrobljen z dvema koncentričnima
krogoma. Na zgornji krožnici je napis Občina Tržič, na spodnji krožnici
pa z oznako – številko 1, v sredini je grb Občine Tržič visok 15 mm. |
8. člen |
(uporaba
slovenskega jezika) |
Občinski
svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
9. člen |
(delovanje
sveta) |
(1) Svet
deluje v pisni obliki ter v elektronski obliki z uporabo informacijske
in komunikacijske tehnologije pri sklicevanju sej sveta in njegovih
delovnih teles. V prostoru, kjer zaseda svet, je potrebno zagotoviti
dostop do interneta. |
(2) O
vrsti in načinu delovanja se odloči vsak občinski svetnik samostojno. |
10. člen |
(sklicevanje sej) |
(1)
Občinska uprava zagotavlja pisni ali elektronski način sklicevanja sej
sveta in njegovih delovnih teles z vsemi gradivi. |
(2)
Občinska uprava zagotavlja objavo vseh gradiv na uradni spletni strani
Občine Tržič, o sklicih posameznih sej pa obvesti vse prejemnike sklicev
sej v skladu s tem poslovnikom. |
(3) O
sklicih sej delovnih teles predsedniki delovnih teles obvestijo občinske
svetnike. |
11. člen |
(gradivo
za sejo občinskega sveta) |
(1)
Predlagatelj oziroma pripravljavec gradiva mora gradivo za posamezno
točko dnevnega reda seje sveta oziroma njegovih delovnih teles
pristojnemu organu (Tajništvo Občine Tržič) posredovati v papirni ali
elektronski obliki. |
(2)
Predlagatelj oziroma pripravljavec gradiva mora pripraviti gradivo za
elektronsko objavo v enem dokumentu, razen obsežnejših grafičnih prilog.
|
(3)
Gradivo v elektronski obliki mora biti posredovano v enem izmed
naslednjih formatov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel,
Microsoft Power Point, OpenDocument format, PDF, JPEG ali TIFF. |
12. člen |
(naslov za
pošiljanje gradiva za seje sveta) |
Član sveta
ter član delovnega telesa mora pristojnemu organu (Tajništvo Občine
Tržič) sporočiti elektronski naslov oziroma naslov prebivališča na
katerega želi prejemati sklice sej, prav tako pa mora sporočiti tudi
morebitno spremembo elektronskega naslova oziroma naslova prebivališča. |
II.
KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
13. člen |
(konstituiranje sveta) |
(1) Svet
se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo
konstitutivno sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan v 20
dneh po izvolitvi članov sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi
krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po izvedbi drugega kroga volitev
za župana. |
(3) Zaradi
priprave na prvo sejo skliče dotedanji župan nosilce kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
(4) Prvo
konstitutivno sejo sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta,
ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
14. člen |
(obvezni
dnevni red konstitutivne seje sveta) |
(1)
Obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta je: |
1.
ugotovitev prisotnosti novoizvoljenih članov sveta na podlagi potrdil
Občinske volilne komisije o izvolitvi, |
2.
poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana, |
3.
imenovanje komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev
izvolitve župana, za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana,
|
4.
poročilo komisije za potrditev mandatov in potrditev mandatov članov
sveta, |
5.
poročilo komisije za potrditev mandatov in odločanje o pritožbah
kandidatov za župana ter ugotovitev izvolitve župana, |
6.
slovesna prisega župana in članov sveta ter pozdravni nagovor župana,
|
7.
imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(2) O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
|
(3) Na
dnevni red seje ni mogoče uvrstiti drugih vsebinskih točk za obravnavo.
|
(4)
Slovesna prisega župana in članov sveta se glasi: »Prisegam, da bom
vestno in odgovorno opravljal/a svojo dolžnost, spoštoval/a pravni red
Republike Slovenije in Občine Tržič. Z vsemi močmi bom deloval/a za
blaginjo, napredek in razvoj Občine Tržič ter vseh njenih občank in
občanov.« |
15. člen |
(imenovanje komisije za potrditev mandatov) |
(1) Svet
na prvi konstitutivni seji izmed navzočih članov imenuje komisijo za
potrditev mandatov. Komisija šteje tri člane. |
(2)
Kandidate za člane komisije za potrditev mandatov lahko predlaga
predsedujoči, lahko pa tudi vsak član občinskega sveta. Svet glasuje o
predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler ni imenovanih
vseh treh članov komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. V času
zasedanja mandatne komisije je seja sveta prekinjena, predsedujoči
odredi odmor za nedoločen čas. |
16. člen |
(mandat
članov sveta) |
(1)
Komisiji za potrditev mandatov se predloži poročilo Občinske volilne
komisije, potrdila o izvolitvi članov sveta in potrdilo o izvolitvi
župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
|
(2)
Komisija za potrditev mandatov na svoji seji opravi pregled prispelih
pritožb in pripravi predlog potrditve mandatov članov sveta in pripravi
o tem poročilo, ki ga predloži svetu. |
(3)
Komisija za potrditev mandatov na podlagi poročila Občinske volilne
komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili
izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list
in predlaga potrditev mandatov članov sveta. |
(4) Če je
vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
komisija za potrditev mandatov na podlagi poročila Občinske volilne
komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in
upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih
pritožbah. |
17. člen |
(1)
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog komisije za potrditev
mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur
kandidatnih list. |
(2) Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
(3) Član
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
(4) Svet
na podlagi poročila Občinske volilne komisije, potrdila o izvolitvi
župana in na podlagi poročila komisije za potrditev mandatov posebej
odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov
kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen
tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba,
o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj
pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.
|
(5) Če
občinski svet pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature za župana
oziroma kandidata, predstavnika kandidature oziroma predstavnika liste
kandidatov za člane sveta ne ugodi, lahko pritožnik uveljavlja sodno
varstvo. |
18. člen |
(mandat
članov sveta in mandat župana) |
(1) Svet
se konstituira, ko nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
(2)
Kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana, nastopi
novoizvoljeni župan funkcijo z dnem, ki sledi dnevu konstitutivne seje.
|
(3) Če je
bil novoizvoljeni župan izvoljen tudi kot član sveta in mu je bil
potrjen mandat člana sveta in ugotovljena izvolitev za župana,
predsedujoči po izjavi župana, da sprejema funkcijo, obvesti svet, da je
z ugotovitvijo o izvolitvi župana le-temu prenehal mandat člana sveta na
podlagi zakona o lokalni samoupravi iz razloga nezdružljivosti funkcij.
|
(4)
Občinski svet o tem sprejme ugotovitveni sklep, katerega odpravek se
naslednji dan pošlje občinski volilni komisij, ki nato izvede nadaljnji
postopek v skladu z zakonom o lokalnih volitvah. |
(5) S
prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo tudi v Nadzornem
odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
|
(6) Po
potrditvi mandatov svet imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
19. člen |
(komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Ko je
svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svojo stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
(2)
Komisija spremlja članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter
organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripravlja poročila
in predloge za morebitno imenovanje novih članov. |
20. člen |
(konstituiranje drugih organov in delovnih teles) |
Svet v
roku, ki ga določa statut občine, opravi izvolitev članov Nadzornega
odbora občine ter praviloma v 30 dneh po konstituiranju imenuje stalne
odbore in ustanovi druga delovna telesa občinskega sveta. |
III.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
21. člen |
(pravice
članov sveta) |
(1) Član
sveta ima pravice in dolžnosti določene z zakonom, statutom ter
poslovnikom in drugimi akti. |
(2) Član
sveta ima: |
– pravico
in dolžnost udeleževati se sej sveta, sodelovati in odločati na sejah
sveta, |
– pravico
udeleževati se sej delovnih teles, vendar brez pravice glasovanja in
brez pravice razprave, |
– pravico
kandidirati za vsako funkcijo v svetu in njegovih delovnih telesih ter
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike, |
– pravico
udeleževati se sej delovnih teles, skladno z določili tega poslovnika in
drugimi akti, ki določajo način njihovega dela, |
–
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana ter predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti, |
–
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov, |
–
sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta. |
(3) Član
sveta ima pravico na seji sveta postaviti županu vprašanje ali pobudo.
Vprašanja in pobude se vlagajo pisno ali ustno v okviru 3. točke
dnevnega reda »vprašanja in pobude članov sveta«. |
(4) Član
sveta ima pravico do plače, če funkcijo opravlja poklicno in pravico do
plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravlja nepoklicno.
|
(5)
Plačilo za opravljanje funkcije člana sveta je sejnina za udeležbo na
seji sveta oziroma seje delovnega telesa sveta, razen v primeru
slavnostne in žalne seje. Član sveta nima pravice do sejnine, če je na
seji prisoten manj kot polovico časa trajanja seje. |
(6)
Prejemki članov sveta so urejeni s pravilnikom, ki določa plače in druge
prejemke občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles sveta in članov
drugih občinskih organov v Občini Tržič. |
22. člen |
(varovanje
zaupnih podatkov) |
Član sveta
ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, kot so osebni podatki,
državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
23. člen |
(odgovornost člana sveta) |
(1) Član
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
(2) Član
sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
24. člen |
(pravica
do informiranosti) |
(1) Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v svetu in delovnih telesih sveta. |
(2)
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila skladno s pravili.
Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma
posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
(3) Član
sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
25. člen |
(svetniške
skupine) |
(1)
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z
istoimenske liste ali dve ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki
gredo posameznemu članu sveta. |
(2) Član
sveta ima pravico skupaj z drugimi člani sveta ustanoviti svetniško
skupino, se včlaniti vanjo, v njej enakopravno sodelovati in iz nje
izstopiti. |
(3) Član
sveta je lahko član le ene svetniške skupine. |
26. člen |
(istoimenske liste) |
(1) Člani
sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravico
ustanoviti le eno svetniško skupino, razen v primerih iz 29. člena tega
poslovnika, samostojni člani sveta pa lahko ustanovijo skupino
samostojnih članov sveta. |
(2) V teku
enega mandata se lahko ustanovi le ena skupina samostojnih članov sveta. |
27. člen |
(izstop iz
liste) |
(1) Član
sveta ima pravico izstopiti iz svetniške skupine in se včlaniti v drugo.
Če tega ne stori, dobi status samostojnega člana. |
(2)
Samostojni član sveta je tudi tisti, ki pripada listi z enim članom
občinskega sveta. |
28. člen |
(sestava) |
(1)
Svetniško skupino sestavljata najmanj dva člana sveta. |
(2) Člani
sveta ustanovijo svetniške skupine najkasneje v osmih dneh po
konstitutivni seji sveta. Vodja svetniške skupine župana obvesti o
ustanovitvi svetniške skupine in mu predloži seznam članov z njihovimi
podpisanimi pristopnimi izjavami. |
(3) Vodja
svetniške skupine obvesti župana o spremembi števila članov svetniške
skupine v treh dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov
predloži županu njihove pristopne izjave. |
29. člen |
(1) Dvoje
ali več svetniških skupin se lahko združi v eno svetniško skupino.
|
(2) Člani
sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, lahko ustanovijo nove
svetniške skupine, če se politična stranka razdeli na dve ali več
političnih strank, če se iz dela članstva politične stranke ustanovi
nova stranka ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile
skupno istoimensko listo. Tako ustanovljene nove svetniške skupine lahko
pridobivajo materialne pravice oziroma sredstva le v okviru pravic, ki
jih je pridobila svetniška skupina ob konstituiranju sveta. |
30. člen |
(sedežni
red) |
Svetniške
skupine in samostojni svetniki se v 15 dneh po konstituiranju sveta
dogovorijo za stalni sedežni red svetnikov v dvorani. Če se v tem roku
ne dogovorijo, sedežni red določi svet s sklepom sveta. |
31. člen |
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih) |
(1) Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
(2) Če
član sveta ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega
član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma
predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje
sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika
delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti
takoj, ko je to mogoče. |
(3) Članu
sveta, ki se ne udeleži seje sveta, ne pripada plačilo za opravljanje
funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
(4) Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži dveh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, je delovno telo dolžno predlagati
svetu njegovo razrešitev iz delovnega telesa. |
(5) Občina
Tržič za delo svetniških skupin in delovnih teles sveta zagotovi
ustrezen prostor in določi pravila uporabe tega prostora. |
IV.
IZLOČITEV ZARADI PRISTRANSKOSTI |
32. člen |
(izločitev
člana sveta) |
Razlogi za
izločitev člana sveta iz odločanja na seji sveta o posamezni zadevi,
zaradi pristranskosti so podani v naslednjih primerih: |
– v
zadevah, v katerih je z materialno vrednostjo nad 10 povprečnih plač v
Republiki Sloveniji za pretekli mesec udeležen on sam, njegov zakonec
ali izvenzakonski partner, njegov prednik ali potomec, brat, sestra ali
oseba, s katero je v isti stopnji v svaštvu, njegov posvojitelj ali
posvojenec ter njun potomec, zakonec ali izvenzakonski partner, njegov
rejnik, rejenec ali oseba v njegovem skrbništvu, |
– v
zadevah z materialno vrednostjo nad 10 povprečnih plač v Republiki
Sloveniji za pretekli mesec, v katerih je postavljen kot pooblaščenec
stranke, |
– v
zadevah, v katerih je udeleženo podjetje, zavod ali druga organizacija,
v kateri ima svoj kapitalski delež, ki presega 25 % celotne vrednosti
ali vrednost 10 povprečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekli mesec,
|
– če
obstajajo drugi utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi lahko obstajal
dvom o njegovi nepristranskosti. |
33. člen |
(postopek
izločitev člana sveta) |
(1) Pobudo
za izločitev lahko poda vsak član sveta s pisno obrazložitvijo, ki jo
predloži predsedujočemu na seji sveta. |
(2) V
primeru, da se član sveta, zoper katerega je vložena pobuda za
izločitev, z izločitvijo ne strinja, ima pravico do ustnega ugovora.
|
(3) Če se
član sveta z izločitvijo strinja, se o izločitvi ne glasuje.
|
(4) Če se
član sveta z izločitvijo ne strinja, nima pravice glasovati o svoji
izločitvi. |
34. člen |
(izločitev
člana sveta) |
(1)
Postopek izločitve svet opravi takoj, ko se izve za razlog izločitve.
|
(2)
Izločitev pomeni le izločitev iz odločanja z glasovanjem pri posamezni
točki dnevnega reda. Izločeni član sveta lahko sodeluje v razpravi pri
tej točki dnevnega reda. |
V. SEJE
OBČINSKEGA SVETA |
1. Uvodne
določbe |
35. člen |
(1) Svet
dela in odloča na sejah. |
(2) Seje
sveta se sklicujejo v prostorih Občine Tržič na naslovu Trg svobode 18,
Tržič. |
(3) Seje
sveta se lahko sklicujejo tudi na drugih lokacijah na območju občine, če
so za to izkazani pogoji za zasedanje sveta. |
(4) V času
seje sveta morajo biti v dvorani izobešene: zastava Republike Slovenije,
zastava Evropske unije in zastava Občine Tržič. |
(5) Redne
seje sveta se sklicujejo v popoldanskem času. |
2. Sklic
seje sveta |
a) Sklic
redne seje |
36. člen |
(sklic
seje) |
(1) Redne
seje sveta sklicuje župan v skladu z okvirnim letnim terminskim planom
sej ter v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na
predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to
zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj osemkrat letno.
|
(2) Župan
lahko skliče redno sejo sveta preden je končana predhodno sklicana seja,
svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne
seje. |
(3) Če
dnevni red ni končan, se skliče nadaljevanje redne seje. |
37. člen |
(vabilo in
gradivo za seje) |
(1) Vabilo
za sklic redne seje mora vsebovati predlog dnevnega reda in gradivo, ki
ga bo svet obravnaval. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje,
če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega
reda. |
(2)
Gradivo za uvrstitev točke na dnevni red seje sveta lahko predlaga
župan, član sveta, delovno telo sveta ali nadzorni odbor v zadevah iz
njihovih pristojnosti. |
(3)
Gradivo, ki je pripravljeno v skladu z določili tega poslovnika, se
uvrsti na dnevni red redne seje sveta. |
(4)
Predlagatelji gradiva za obravnavo na seji sveta morajo županu
posredovati gradivo iz prejšnjega odstavka najmanj 14 dni pred
nameravanim sklicem redne seje. |
(5) Svet
praviloma ne more odločati o zadevah, o katerih članom sveta do
odločanja ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo in katerega pristojno
delovno telo ni obravnavalo. |
38. člen |
(rok za
posredovanje gradiva za sejo) |
(1) Sklic
seje sveta z gradivom se posreduje članom sveta praviloma 10, vendar
najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. |
(2)
Posamezno gradivo se lahko posreduje tudi kasneje, če je to nujno zaradi
upoštevanja predpisanih oziroma postavljenih rokov, ali če predlagatelj
ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva potrebna za
odločanje sveta. |
39. člen |
(posredovanje vabila na sejo) |
(1) Vabilo
za sklic se posreduje županu, podžupanom, članom občinskega sveta,
predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave,
pripravljavcem gradiv, krajevnim skupnostim, medijem in se objavi v
katalogu informacij javnega značaja občine. |
(2)
Občinski svet in delovna telesa občinskega sveta poslujejo v papirni ali
elektronski obliki, gradiva za seje občinskega sveta se objavljajo na
spletni strani Občine Tržič. |
b) Sklic
izredne seje |
40. člen |
(izredna
seja) |
(1)
Izredno sejo sveta skliče župan na lastno pobudo ali na pisno zahtevo
najmanj ene četrtine članov sveta. |
(2)
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah,
kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
(3) Za
izredno sejo sveta ne veljajo roki, določeni za redno sejo. |
(4) Če
izredna seja ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skliče katerikoli član sveta od tistih, ki so sklic zahtevali oziroma
njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru sejo vodi član sveta, ki
ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
(5) Vabilo
za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 39. členom
tega poslovnika in se objavi v katalogu informacij javnega značaja
občine. |
(6) Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na
sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
41. člen |
(zahteva
za sklic izredne seje) |
V pisni
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priložen dnevni red in gradivo o
zadevah, o katerem naj svet odloča. Če člani ne razpolagajo z gradivom,
pred sklicem izredne seje podajo zahtevo županu in občinski upravi,
katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
42. člen |
Župan mora
v pisni zahtevi predlagane točke dati na dnevni red izredne seje,
dopolni pa ga lahko še z novimi točkami. |
43. člen |
Gradivo za
izredno sejo se posreduje pristojnemu delovnemu telesu, ki do seje sveta
poda svoja mnenja in predloge. |
44. člen |
Izredna
seja sveta poteka po dnevnem redu, ki je naveden v sklicu. O dnevnem
redu se ne razpravlja in ne glasuje. |
c) Sklic
slavnostne seje |
45. člen |
(slavnostna seja) |
(1)
Slavnostno sejo skliče župan. |
(2)
Slavnostna seja se lahko skliče ob praznovanju praznika občine ali ob
drugih slovesnostih ali praznikih. |
d) Sklic
žalne seje |
46. člen |
(žalna
seja) |
Žalno sejo
skliče župan. |
e) Sklic
korespondenčne seje |
47. člen |
(korespondenčna seja) |
Korespondenčno sejo skliče župan v primeru, kadar ni pogojev za sklic
izredne seje sveta. |
48. člen |
(1)
Korespondenčno sejo je dovoljeno sklicati samo v nujnih in neodložljivih
primerih, ki jih je potrebno posebej obrazložiti in uskladiti s
pristojnim delovnim telesom sveta. |
(2)
Korespondenčna seja se opravi na podlagi v papirni ali elektronski
obliki vročenega vabila članu sveta s priloženim gradivom ter predlogom
sklepa, ki naj se sprejme, ter s telefonskim glasovanjem člana sveta ali
glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe korespondenčne
seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja korespondenčne seje (točen
datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).
|
(3)
Korespondenčna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom
sveta, od katerih jih je vročitev potrdilo več kot polovica.
|
(4)
Občinski svet odločitve na korespondenčni seji sprejema z večino
opredeljenih glasov članov sveta, ki so v skladu s prejšnjim odstavkom
tega člena potrdili vročitev (navzočih članov na korespondenčni seji) in
ki so svoj glas oddali do konca trajanja korespondenčne seje. Če
predlagani sklep ni bil sprejet, se opravi izredna seja sveta ali pa se
točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
(5) O
korespondenčni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih
s tem poslovnikom, vsebovati še dokazila o vročitvi vabil članom sveta
in ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
korespondenčne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
|
(6) Na
korespondenčni seji se lahko sprejemajo posamični akti (odločbe in
sklepi), ni pa mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih (statut, odlok, odredba, pravilnik, poslovnik,
navodilo). |
49. člen |
(trajanje
sej) |
Seje sveta
se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovana tako,
da praviloma ne trajajo več kot 5 ur. |
50. člen |
(preložitev razprave) |
Če svet o
zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi opravi v nadaljevanju redne seje. |
3.
Predsedovanje seji |
51. člen |
(predsedovanje seji) |
(1) Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje seje sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (predsedujoči). |
(2) Če
nastopijo razlogi, da župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane
seje sveta, pa ni izdal pooblastila za vodenje seje, jo vodi podžupan,
če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši navzoči član
sveta. |
(3)
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in s tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
4.
Navzočnost |
52. člen |
Navzočnost
članov sveta na seji se ugotavlja z vodenjem seznama navzočnosti članov
sveta ob začetku seje, med potekom seje in nadaljevanjem prekinjene
seje. |
5.
Sklepčnost |
53. člen |
(ugotavljanje sklepčnosti) |
(1) Ko
župan ali predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta
mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. V
nadaljevanju ugotovi, ali je svet sklepčen. Člane sveta tudi obvesti,
kdo je na sejo povabljen in tudi kdo je navzoč. |
(2) Seja
sveta lahko poteka, če je svet sklepčen. Svet je sklepčen, ko je
navzočih več kot polovica vseh članov sveta. |
(3) Na
začetku seje lahko župan ali predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom
na seji in drugimi vprašanji. |
(4)
Preverjanje sklepčnosti se izvede tudi po končani razpravi pri posamezni
točki dnevnega reda. |
(5)
Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva predsedujoči in vsak član sveta
kadarkoli. |
6. Javnost
seje |
54. člen |
(seje
sveta) |
(1) Seje
sveta so javne. |
(2)
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
javnega obveščanja na sejah sveta. |
(3) Seje
sveta se zvočno in slikovno prenašajo preko svetovnega spleta. Zvočno in
slikovno snemanje sej sveta izvaja občinska uprava oziroma za to
pooblaščeni zunanji sodelavec. |
(4) Zvočno
snemanje sej sveta se izvaja za potrebe pisanja zapisnika seje sveta in
se hrani v zbirki dokumentarnega gradiva Občine Tržič najmanj eno leto
po preteku mandata. |
(5)
Magnetogram (dobesedni prepis zvočnega zapisa seje ali dela seje) se
pripravi na zahtevo člana sveta na podlagi zahteve. Zahtevo, v kateri
navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev pa
vloži pisno. |
(6)
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je predloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine v
katalogu informacij javnega značaja. Sredstvom javnega obveščanja se
pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
(7) Župan
ali predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem
seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter
pri tem dela sveta ne moti. |
(8) Župan
ali predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja
dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi
občana za snemanje posameznih delov seje odloči svet. |
(9) Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga župan ali predsedujoči najprej opozori, če tudi po
opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
55. člen |
(poročevalci) |
Na seje
sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih
določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
56. člen |
(predlog
dnevnega reda) |
(1)
Predlog dnevnega reda pripravi župan. |
(2)
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezni član sveta ali svetniška skupina. |
(3) V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
|
(4) Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
(5) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
(6) O
sprejemu dnevnega reda se odloča svet na začetku seje. |
(7) Svet
ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
57. člen |
(dnevni
red) |
(1) Svet
na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. Po predstavitvi lahko predlagatelj
razširitve dodatno pojasni razloge za razširitev dnevnega reda.
|
(3)
Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi točkami dnevnega reda in se
uvrstijo takoj za točko »vprašanja in pobude članov sveta«. |
(4)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(5)
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme le, če so razlogi
nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki
je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. Občinski svet lahko
sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje pristojno delovno telo
občinskega sveta. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet
razpravlja in glasuje. |
(6)
Predlagatelj spremembe vrstnega reda točke navede v predlogu sklepa, za
katero točko predlaganega dnevnega reda naj se uvrsti predlog. Vsaka
sprejeta sprememba se uvrsti na predlagano mesto, prej sprejete
spremembe, točke, predlagane z dnevnim redom, pa se ustrezno
preštevilčijo. |
(7) Ko je
glasovanje o spremembah dnevnega reda končano, svet glasuje o sprejemu
predloga dnevnega reda s sprejetimi spremembami. |
58. člen |
(vrstni
red obravnave točk dnevnega reda) |
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
|
(2) Med
sejo lahko svet na predlog župana ali na predlog najmanj ene četrtine
članov sveta izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno
obrazložiti. |
(3) V
primeru zavrnitve dnevnega reda iz prejšnjega odstavka svet glasuje o
posameznih točkah predlaganega dnevnega reda, ob upoštevanju sprejetih
sprememb predloga dnevnega reda. |
(4) Če
nobena izmed predlaganih točk dnevnega reda ni sprejeta, se seja konča. |
7.
Obravnava točke dnevnega reda |
59. člen |
(1) Točka
dnevnega reda se obravnava tako, da predsedujoči prebere številko in
naziv točke in poda uvodno besedo predlagatelju ali poročevalcu, ki je
naveden v predlogu dnevnega reda. |
(2) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj
oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna
obrazložitev lahko traja največ 10 minut. |
(3)
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno
obrazložitev, če tako sklene občinski svet. |
(4) Za
predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo
poročevalci odborov in delovnih teles (vsak le za svoje delovno
področje) in župan, če občinska uprava ni predlagatelj. |
(5) Po
uvodnih pojasnilih predsedujoči odpre razpravo o točki dnevnega reda.
|
(6) Svet
lahko pri posamezni točki po odprtju razprave kadarkoli odloči, da se
obravnava zadeve preloži ali konča. |
(7)
Predlagatelj obravnavane zadeve se lahko opredeli do predloga za
preložitev obravnave oziroma za končanje obravnave. |
(8) Po
končani razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih se glasuje o
predlogih sklepov. Predlogi sklepov morajo biti predlagani tako, da se o
njih lahko glasuje samo “za” ali “proti”. |
(9) O
predlogih sklepov se glasuje po vrstnem redu njihove vložitve.
|
(10) Če se
vloženi predlogi sklepov med seboj izključujejo, se najprej glasuje o
predlogu sklepa, ki najbolj odstopa od predloga predlagatelja osnovnega
gradiva, in nato po tem kriteriju o drugih predlogih sklepov.
|
(11) Če se
predlogi sklepov med seboj izključujejo, se po sprejetju prvega takega
predloga o nadaljnjih ne glasuje. |
(12) Če je
k posameznemu predlogu sklepa vložen amandma, se najprej glasuje o
amandmaju. |
(13) Ko se
konča glasovanje o vseh predlogih sklepov v posamezni zadevi,
predsedujoči konča točko dnevnega reda. |
8. Mnenja
in predlogi svetov krajevnih skupnosti |
60. člen |
(1) Svet
krajevne skupnosti lahko posreduje svetu svoje mnenje k točki dnevnega
reda seje sveta, ki se nanaša na to krajevno skupnost. |
(2) Do
mnenja sveta krajevne skupnosti se lahko opredeli župan, predlagatelj
gradiva in pristojno delovno telo občinskega sveta. |
(3) Svet
krajevne skupnosti lahko predlaga svetu v sprejem odločitev, ki se
nanaša na to skupnost. Predlog odločitve svet krajevne skupnosti
posreduje v obliki predloga sklepa, ki mora biti obrazložen. |
9.
Razprava |
61. člen |
(razprava) |
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ko jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če
ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če ni
župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske
uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata
največ po deset minut. |
(3) Potem
dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut. Svet
lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja
dalj časa. |
(4)
Razprava pri točki dnevnega reda je omejena na vsebino gradiva, o
katerem se glasuje. |
(5) Član
sveta, ki je pri obravnavi točke dnevnega reda že razpravljal o osnovnem
gradivu, ima pravico do ponovne razprave, le če je svetu predloženo novo
dodatno gradivo. Praviloma ima razpravljavec ob posamezni točki dnevnega
reda pravico do ene razprave. |
(6) Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali
še kdo želi razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po dve
minuti. |
(7) Ko
predsedujoči konča razpravo, se ta ne sme ponovno odpreti, razen če svet
s sklepom odloči o ponovnem odprtju razprave. |
62. člen |
(prijava
na razpravo) |
(1) Svet
lahko ob začetku obravnave na predlog predsedujočega sprejme odločitev o
časovni omejitvi razprave in replik. |
(2) K
razpravi se prijavi z dvigom roke med razpravo. Predsedujoči določi
vrstni red razpravljavcev na podlagi vrstnega reda prijav. Predlagatelj
ali njegov predstavnik se lahko prijavita k razpravi mimo vrstnega reda.
|
(3) Člani
sveta imajo pravico do replike na posamezno razpravo, kar zahtevajo z
dvigom roke in najavo replike. |
(4)
Replika se lahko zahteva med ali neposredno po razpravi osebe, ki se ji
replicira. Če se prijavi več zahtev po repliki, se najprej zvrstijo vse
replike in se šele nato nadaljuje z razpravo. Replika se lahko nanaša le
na razpravo. Član sveta, ki replicira na začetku, navede, na kateri del
razprave se nanaša njegova replika. Razpravljavec, na katerega razpravo
se replike nanašajo, ima pravico do odgovora, ko so podane vse replike k
njegovi razpravi. Odgovor lahko traja največ dve minuti. |
(5)
Replika lahko traja dve minuti. |
63. člen |
(opomin) |
(1)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo ali je
njegovo izvajanje žaljivo ali nedostojno, ga predsedujoči opomni. Če se
tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z
razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko
razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
64. člen |
(kršitev
poslovnika) |
(1) Med
sejo lahko član sveta o istem vprašanju enkrat zahteva besedo za
razpravo o postopku. To naredi tako, da dvigne roko in najavi vsebino
postopkovnega vprašanja. Predsedujoči da besedo članu sveta za
postopkovno razpravo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Če
član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki
po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
dve minuti. |
(3) Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
(4) Seja
se nadaljuje po rešitvi postopkovnega vprašanja skladno s sprejeto
odločitvijo. |
65. člen |
Po končani
razpravi in pred glasovanjem, ima vsak član sveta pravico obrazložiti
svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno. Obrazložitev glasu
sme trajati največ eno minuto. |
10.
Odločanje |
a) Splošne
določbe |
66. člen |
(1) Svet
odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta. |
(2)
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
(3) Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje. Preverjanje sklepčnosti
lahko zahteva predsedujoči ali vsak član sveta kadarkoli. |
(4) Kadar
je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini članov sveta. |
67. člen |
(1)
Glasovanje se opravi po končani razpravi in obrazložitvi glasu člana
sveta. |
(2)
Predsedujoči pred odločanjem prebere predlagano besedilo sklepa in po
glasovanju razglasi rezultat glasovanja. |
68. člen |
(odločanje
na seji) |
Predlagana
odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA«
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon, ta poslovnik ali drug predpis. |
69. člen |
(glasovanje) |
(1) Svet
praviloma odloča z glasovanjem navzočih svetnikov javno lahko pa tudi
tajno. |
(2) Svet
odloča javno, če zakon, statut ali ta poslovnik ne določajo drugače. |
b) Javno
glasovanje |
70. člen |
(1) Javno
glasovanje se opravi z javnim posamičnim glasovanjem. |
(2) Pri
vprašanju, kdo je “za”, člani sveta, ki se opredeljujejo “za”, glasujejo
z dvigom roke ali kako drugače, pri vprašanju, kdo je “proti”, pa člani
sveta, ki se opredeljujejo “proti”, prav tako z dvigom roke potrdijo
glasovanje proti. |
(3) Člani
občinskega sveta javno glasujejo z elektronsko napravo, če so podani
tehnični pogoji za takšen način glasovanja. |
71. člen |
Član sveta
lahko predlaga ponovitev glasovanja pri čemer mora navesti razlog za
ponovitev glasovanja. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. |
72. člen |
(javno
poimensko glasovanje) |
(1) Vsak
član sveta ima pravico pred glasovanjem zahtevati javno poimensko
glasovanje o posameznem sklepu. O predlogu za javno poimensko glasovanje
odloči svet. |
(2) Javno
glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s
poimenskim izjavljanjem. |
(3)
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine članov sveta. |
(4) Javno
poimensko glasovanje poteka tako, da predsedujoči sveta poimensko kliče
svetnike po seznamu, vsak svetnik pa se izreče z besedo “za” ali
“proti”. |
(5) O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše izjava, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova
odsotnost pri posamičnem glasovanju. Zaznamek je sestavni del zapisnika
seje. |
c) Tajno
glasovanje |
73. člen |
Vsak član
sveta ima pravico predlagati, da se opravi tajno glasovanje. O predlogu
za tajno glasovanje odloči svet. |
74. člen |
Če svet
odloča s tajnim glasovanjem, je za sprejem odločitve potrebna enaka
večina, kot če bi o istem vprašanju odločal z javnim glasovanjem. |
75. člen |
(1) Tajno
se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor
občinske uprave. |
(3) Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom
sveta. |
(4) Pred
začetkom tajnega glasovanja predsedujoči določi čas ob katerem se
glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči konča glasovanje. |
76. člen |
(1)
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitvi “ZA” in
“PROTI”. Na spodnjem delu glasovnice je beseda “ZA” na desni, beseda
“PROTI” pa na levi strani. Član sveta glasuje tako, da obkroži besedo
“ZA” ali besedo “PROTI”. |
(2)
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(3)
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je z skladu z veljavnim navodilom
na glasovnici treba imenovati. |
77. člen |
(1)
Komisija za izvedbo tajnega glasovanja pred začetkom glasovanja prešteje
glasovnice ter pregleda in pripravi glasovalno skrinjico. |
(2)
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se v prostoru, ki je določen za glasovanje in
na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(3) Član
sveta glasovnico izpolni in odda v glasovalno skrinjico. |
78. člen |
(1) Ko je
glasovanje končano, se člani komisije za izvedbo tajnega glasovanja
umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja. |
(2) Preden
odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih
vložijo v posebno kuverto, na kateri navedejo številko in datum seje
sveta, točko dnevnega reda in število nerazdeljenih glasovnic, ter jo
zapečatijo. |
79. člen |
(1) Ko je
glasovanje končano, komisija za izvedbo tajnega glasovanja ugotovi izid
glasovanja ter sestavi poročilo o glasovanju. Poročilo podpišejo vsi
člani komisije. |
(2)
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu
in številki seje sveta, |
– predmetu
glasovanja, |
– sestavu
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
– številu
razdeljenih glasovnic, |
– številu
nerazdeljenih glasovnic, |
– številu
oddanih glasovnic, |
– številu
neveljavnih glasovnic, |
– številu
veljavnih glasovnic, |
– številu
glasov »ZA« in številu glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o
kandidatih, o številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
|
– ugotovi,
da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni
izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan.
|
(3)
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
80. člen |
(ponovitev
glasovanja) |
(1) Če
član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
11.
Vzdrževanje reda na seji |
81. člen |
(1) Za red
na seji sveta skrbi predsedujoči. |
(2) Na
seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
|
(3)
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
82. člen |
(1) Za
kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje
ukrepe: |
– opomin,
|
– odvzem
besede, |
–
odstranitev s seje ali z dela seje. |
(2) Opomin
se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal
besede, če sega govorniku v besedo, ali če na drug način krši red na
seji in določbe tega poslovnika. |
(3) Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(4)
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
(5) Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, kjer seja poteka. Če član sveta
oziroma govornik ne zapusti prostora, kjer seja poteka, lahko
predsedujoči za pomoč zaprosi varnostne organe. |
(6)
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji. Če
je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
(7) Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega
sveta, jo prekine. |
(8)
Odsotnost člana sveta s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za
odsotnost s seje, za katero se ne izplača nagrada. |
(9) Član
občinskega sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na občinski svet. Le-ta odloči
o ugovoru na prvi naslednji seji. |
12. Potek
redne seje |
a) Uvodne
določbe |
83. člen |
(1)
Predsedujoči na podlagi ugotovitve pristojnega uslužbenca občinske
uprave, ki opravlja strokovna opravila za svet, ugotovi prisotnost
članov občinskega sveta na seji. |
(2)
Predsedujoči obvesti svet, kdo izmed članov sveta ga je obvestil, da je
zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(3)
Predsedujoči obvesti občinski svet, kdo je povabljen na sejo.
|
(4) Na
začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji
in v zvezi z drugimi vprašanji. |
b)
Vprašanja in pobude članov sveta |
84. člen |
(1) Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
(2) Na
vsaki redni seji sveta mora biti kot 3. točka dnevnega reda predvidena
vsebinska točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov sveta.
|
(3) Točka
»vprašanja in pobude« traja praviloma 30 minut, lahko pa se pri
določitvi dnevnega reda določi drugačna omejitev trajanja točke. |
85. člen |
(1)
Vprašanja oziroma pobude se postavljajo v pisni obliki, lahko pa tudi
ustno ter morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. Vsak član sveta lahko na eni seji poda največ tri ustna
vprašanja ali pobude. |
(2) Ustno
postavljeno vprašanje oziroma obrazložitev pobude ne smeta trajati več
kot dve minuti. |
(3) Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
(4) Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
ali direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
86. člen |
(1) Na
seji se ustno odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje (med dvema rednima sejama), razen, če je član sveta ob
vložitvi vprašanja in pobude zahteval pisni odgovor. Če zahteva ustni
odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev
lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
|
(2) Pisni
odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa
na prvi naslednji redni seji. |
(3)
Razprave o vprašanjih in pobudah ni. |
87. člen |
Član sveta
ima pravico postaviti županu, podžupanom, direktorju občinske uprave ter
drugim organom občine vprašanja in pobude, ki se nanašajo na njihovo
delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti, predsednikom delovnih teles
občinskega sveta pa vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo v svetu
ali na delo delovnih teles, ki jim predsedujejo. |
88. člen |
(1)
Vprašanje mora biti kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(2) Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot dve minuti, odgovor oziroma
obrazložitev vprašanja ali pobude pa ne več kot tri minute. |
89. člen |
(1) Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. |
(2) Če
zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev, lahko tisti, na katerega se vprašanje nanaša na vprašanje
pisno odgovori na naslednji seji sveta. Pisno mora odgovoriti tudi na
vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. |
(3) Pisni
odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem in gradivom za
naslednjo sejo sveta. |
(4) Tisti
na katerega se vprašanje nanaša na posamezna vprašanja in pobude lahko
takoj poda ustni odgovor. |
(5) O
razlogih, zaradi katerih odgovora ni bilo mogoče pripraviti do roka,
mora župan ali tisti, na katerega se vprašanje nanaša, pisno obvestiti
svet. |
(6) Na
predlog tistega na katerega se vprašanje nanaša, lahko svet podaljša
rok, ki je določen za dajanje odgovorov. |
90. člen |
Član sveta
lahko na seji ustno postavi največ eno dopolnilno vprašanje na že podan
odgovor na vprašanje, ostala dopolnilna vprašanja pa postavi pisno. |
91. člen |
(zahteva
za dodatna pojasnila) |
(1) Če
član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo,
lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko
predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet brez
razprave z glasovanjem. |
(2) Če
svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje sveta. |
92. člen |
(1) Član
sveta ima pravico dati pobudo oziroma predlog za ureditev določenih
vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. |
(2) Pobudo
oziroma predlog da član občinskega sveta pisno. O pobudi se ne glasuje.
|
(3)
Pristojni organ mora odgovoriti na pobudo. Odgovor na pobudo se
posreduje skupaj za sklicem in gradivom za naslednjo sejo sveta. |
93. člen |
Evidenco o
postavljenih vprašanjih in pobudah ter o prejetih odgovorih vodi javni
uslužbenec, ki opravlja strokovna opravila za svet. |
c)
Aktualne informacije |
94. člen |
Na vsaki
redni seji je lahko vsebinska točka dnevnega reda točka z naslovom:
»Aktualne informacije«, ki jih poda župan. Točka »Aktualne informacije«
lahko traja največ deset minut. |
d)
Prekinitev in konec seje |
95. člen |
(1) Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, zaključi
razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave
treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki
točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
|
(2)
Predsedujoči prekine delo sveta tudi, če se ugotovi: |
– da seja
ni več sklepčna, |
– če so
potrebna posvetovanja, |
– zaradi
odmora med sejo, |
– če je
treba dobiti mnenja odborov ali delovnih teles oziroma občinske uprave
|
– in v
drugih primerih, kadar tako sklene občinski svet. |
(3) V
primeru prekinitve seje sveta predsedujoči določi, kdaj se bo seja
nadaljevala. |
(4) Če je
delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni
niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča in v
nadaljevanju skliče nadaljevanje redne seje. |
96. člen |
(1) Sejo
sveta predsedujoči prekine po petih urah dnevnega zasedanja,
petnajstminutni odmor pa praviloma določi po treh urah zasedanja, razen
če svet s sklepom ne določi drugače. |
(2)
Predsedujoči prekine sejo po lastni presoji in določi, kdaj se bo
nadaljevala. Če poda zahtevo član sveta, ali če kdo nasprotuje
prekinitvi, o njej odloči svet. |
(3)
Predsedujoči prekine sejo, če pred odločanjem to zahteva svetniška
skupina zaradi posvetovanja. |
(4) Pri
posamezni točki dnevnega reda se lahko zahteva samo eno takšno
prekinitev, ki sme trajati največ 15 minut, če svet iz utemeljenih
razlogov ne odloči drugače. |
(5) Svet
lahko sprejme sklep o prekinitvi seje, da lahko predlagatelj ali
pristojno delovno telo podata mnenje k aktu, pripombam ali amandmajem.
|
(6) Seja
je prekinjena, ko predsedujoči z ustno odločitvijo prekine sejo. |
97. člen |
Ko so vse
točke dnevnega reda končane, predsedujoči konča sejo. |
13.
Zapisnik |
98. člen |
(1) O
vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2)
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikih javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, o
poročilih delovnih teles, imenih razpravljavcev, predlaganih sklepih, o
izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili
sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta.
|
(3)
Sprejeti zapisnik podpiše predsedujoči in javni uslužbenec, ki opravlja
administrativno-tehnična opravila za svet. |
(4) Za
zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave, ki lahko za vodenje
zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
99. člen |
(1) Svet
na vsaki redni seji odloča o sprejemu zapisnika prejšnje redne seje in
vseh vmesnih izrednih oziroma korespondenčnih sej sveta. |
(2) Član
sveta lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. |
(3) O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči občinski svet brez razprave. |
(4)
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, ali zapisnik, ki je bil po
sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen. |
100. člen |
(1) Seje
občinskega sveta se avdio snemajo. |
(2) Zvočni
zapis seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s
seje. |
(3) Član
sveta in drug udeleženec javne seje ima pravico poslušati zvočni zapis
seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti
pooblaščenega javnega uslužbenca. |
(4) Vsakdo
lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo
javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu
posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova
navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri uradni
osebi, pristojni za posredovanje informacij javnega značaja, ki o
zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
101. člen |
(1)
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
(2)
Izvirniki odlokov, splošnih aktov in drugih aktov sveta, zapisniki sej
ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo
hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
102. člen |
(zapisnik
seje sveta) |
(1) Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine. |
(2)
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivu za redno sejo sveta in
ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
14.
Načrtovanje dela sveta |
103. člen |
(1)
Občinski svet vsako leto na predlog župana lahko sprejme okvirni
terminski plan dela za posamezno leto. |
(2)
Okvirni terminski plan dela sveta upošteva program občinske uprave za
tekoče leto. |
104. člen |
(strokovno
in administrativno delo za svet) |
(1) Za
strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je
odgovoren direktor občinske uprave. |
(2)
Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles. |
VI.
DELOVNA TELESA SVETA |
1. Uvodna
določba |
105. člen |
(1) Svet
ustanovi stalne in občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
(2)
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
(3) Stalna
in začasna delovna telesa sveta delujejo skladno s tem poslovnikom in
drugim aktom sveta. |
(4)
Delovno telo ima predsednika. |
106. člen |
(imenovanje članov odborov in komisij) |
(1) Člane
odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
|
(2)
Predsednika odbora se imenuje izmed članov, ki so člani občinskega
sveta. |
(3) Prvo
sejo odbora oziroma komisije skliče župan. |
(4)
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru ali delom v občinski upravi. |
107. člen |
(odbor za
družbene dejavnosti) |
(1) Odbor
za družbene dejavnosti ima sedem članov. |
(2) Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju družbenih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor
za družbene dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarskih dejavnosti in
javnih služb družbenih dejavnosti. |
108. člen |
(odbor za
gospodarstvo in gospodarske javne službe) |
(1) Odbor
za gospodarstvo in gospodarske javne službe ima pet članov. |
(2) Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju gospodarskih dejavnosti in gospodarskih javnih služb, ki so
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor
za gospodarstvo in gospodarske javne službe lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju
gospodarskih dejavnosti in gospodarskih javnih služb. |
109. člen |
(odbor za
okolje in prostor) |
(1) Odbor
za okolje in prostor ima pet članov. |
(2) Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju varstva okolja in urejanja prostora, ki so svetu predlagani
v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor
za okolje in prostor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti na področju varstva okolja in urejanja prostora. |
110. člen |
(statutarno pravna komisija) |
(1)
Statutarno pravna komisija ima pet članov. |
(2)
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih
sprememb in dopolnitev ter po potrebi oblikuje obvezno razlago določb
statuta in poslovnika. |
(3)
Obravnavo je komisija dolžna opraviti najkasneje tri (3) dni pred dnem,
za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganemu statutu oziroma poslovniku ali k njunim
spremembam ali dopolnitvam mora komisija predložiti najkasneje do
začetka obravnave predloga. |
(4)
Komisija lahko predlaga svetu v sprejem statut in poslovnik oziroma
njune spremembe in dopolnitve. |
111. člen |
(komisija
za proračun in zaključni račun) |
(1)
Komisija za proračun in zaključni račun ima tri člane. |
(2)
Komisija obravnava predlog odloka o proračunu in predlog odloka o
zaključnem računu ter predloge za rebalans proračuna. Komisija se
opredeli do predloga odloka o proračunu, do predloga odloka o zaključnem
računu in do predlogov o rebalansu proračuna. |
(3)
Obravnavo je komisija dolžna opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu. Mnenje o dopolnilih k predlaganemu
odloku o proračunu oziroma odloku o zaključnem računu ali k spremembam
ali dopolnitvam odloka o proračunu mora komisija predložiti najkasneje
do začetka obravnave predloga. |
2. Način
dela delovnih teles |
112. člen |
Na dnevni
red sej delovnega telesa se uvrščajo zadeve z delovnega področja
delovnega telesa, ki so predložene svetu v obravnavo, ter zadeve skladno
s sklepi ali s programom dela sveta ali delovnega telesa. |
113. člen |
(1)
Mnenje, stališče, predlog delovnega telesa o obravnavi splošnega ali
drugega akta se v posamezni fazi obravnave pisno predloži svetu. V
mnenju, stališču, predlogu k obravnavi akta se navedejo pripombe,
mnenja, stališča, predlogi, ki se nanašajo na spremembo, dopolnitev,
sprejem ali zavrnitev akta. V predlogu k obravnavi predloga akta delovno
telo predloži svetu amandmaje k aktu ali mnenje o amandmajih, ki so jih
vložili drugi predlagatelji. Opredelitev pristojnega delovnega telesa o
amandmajih, ki so bili vloženi potem, ko se je pristojno delovno telo do
predloga akta že opredelilo, ni potrebno. Stališče lahko vsebuje ločeno
mnenje, če tako zahteva posamezni član delovnega telesa. |
(2)
Poročevalec na seji sveta je praviloma predsednik delovnega telesa,
delovno telo pa lahko izmed svojih članov določi tudi drugega
poročevalca. Poročevalec predstavi mnenje, stališče, predlog delovnega
telesa, navede razloge za sprejete pripombe, mnenja, stališča, predloga
ali amandmaja ter povzame glavne dileme iz razprave. |
114. člen |
Delovno
telo lahko pozove župana, da mu posreduje podatke ali posamezne
dokumente, ki so pomembni pri delu delovnega telesa in oblikovanju
mnenj, stališč in predlogov do obravnavanih zadev na seji delovnega
telesa. |
115. člen |
Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v občinskem svetu. |
116. člen |
(1)
Delovno telo deluje na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.
Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji
navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve – mnenja, stališča in
predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
(2)
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
117. člen |
(1) Sklic
seje delovnega telesa vsebuje: kraj in čas seje, predlog dnevnega reda z
morebitnimi gradivi, seznam vabljenih oseb. |
(2) Sklic
seje delovnega telesa se pošlje praviloma pet (5) dni pred sejo
delovnega telesa članom delovnega telesa, občinskim svetnikom, vabljenim
osebam, županu ter direktorju občinske uprave. |
(3) Na
sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
(4)
Delovna telesa morajo poslati svoja stališča pristojnemu javnemu
uslužbencu, ki opravlja administrativno-tehnična opravila za občinski
svet, najkasneje en dan pred sejo sveta. |
118. člen |
Sklic
izredne seje delovnega telesa je praviloma vezan na sklic izredne seje
sveta. |
119. člen |
(1)
Korespondenčno sejo delovnega telesa skliče njegov predsednik, če je za
nemoteno delo sveta potrebna odločitev delovnega telesa o gradivu, ki je
vsem članom znano, in če jo je potrebno sklicati v roku 48 ur.
|
(2) Člani
delovnega telesa svojo odločitev na dopisni seji potrdijo s svojim
podpisom na prvi naslednji seji. |
120. člen |
Seje
delovnega telesa ni mogoče sklicati v času, ki je predviden za sejo
sveta, oziroma ko ta poteka, razen kadar svet med svojo sejo zahteva
mnenje delovnega telesa. |
121. člen |
O vsaki
seji delovnega telesa se sestavi zapisnik, ki se v hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
VII.
POSTOPEK SPREJEMANJA SPLOŠNIH AKTOV SVETA |
1. Uvodne
določbe |
122. člen |
Svet
sprejema splošne akte (v nadaljevanju: akti) v rednem in hitrem
postopku. V rednem postopku svet sprejema akte po dvostopenjskem in
enostopenjskem postopku. |
123. člen |
(1) Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom ter statutom naslednje
akte: |
–
poslovnik o delu sveta, |
– proračun
občine in zaključni račun, |
– planske
in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke,
|
– odredbe,
|
–
pravilnike, |
–
navodila, |
– sklepe.
|
(2) Svet
sprejema tudi stališča, priporočila. |
(3)
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom, statutom občine in
drugimi predpisi. |
(4) Vse
akte svet, razen odlokov iz naslednjega odstavka tega člena, sprejema po
dvostopenjskem postopku. |
(5) Svet
sprejema po enostopenjskem postopku: rebalans proračuna, zaključni račun
proračuna občine, prostorske akte, spremembe in dopolnitve odloka na
podlagi odločbe ustavnega sodišča, odlok o prenehanju veljavnosti
posameznih določb odloka ali posameznih odlokov, intervencijske akte,
odlok na podlagi izida glasovanja občanov na referendumu, pravilnike,
odredbe ter druge splošne in posamične akte in obvezne razlage splošnih
aktov. |
(6) Svet
lahko sprejme akt iz prvega odstavka tega člena po hitrem postopku, če
bi zaradi sprejema akta po rednem postopku lahko nastale težko
popravljive posledice, če je potrebno nujno ukrepanje zaradi
preprečevanja ali odpravljanja posledic naravnih ali drugih nesreč,
zaradi upoštevanja predpisanih ali postavljenih zakonskih rokov in če
gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve aktov. |
(7)
Predlog za sprejem akta po hitrem postopku mora biti obrazložen.
|
(8) Ne
glede na določila tega člena pa lahko predlagatelj akt, ki se obravnava
po enostopenjskem postopku, predloži v obravnavo po dvostopenjskem
postopku. |
124. člen |
(1)
Občinska uprava, pristojni urad občinske uprave pripravi uradno ali
neuradno prečiščeno besedilo akta s svojega delovnega področja.
|
(2) Uradno
prečiščeno besedilo potrdi svet brez razprave. |
125. člen |
(podpis in
hramba aktov, ki jih sprejema svet) |
(1) Akte,
ki ji sprejema svet, podpisuje župan. |
(2)
Izvirnike aktov sveta se ožigosa in hrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
2.
Postopek za sprejem akta |
126. člen |
(predlagalna pravica) |
(1)
Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne
akte, za katere je v zakonu ali v statutu občine tako določeno, predlaga
svetu v sprejem župan. |
(2)
Komisije, odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
(3)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
127. člen |
(obravnava
akta) |
(1) V
dvostopenjskem postopku se akt na prvi stopnji obravnava kot “prva
obravnava” in na drugi stopnji kot “druga obravnava”. |
(2) V
enostopenjskem postopku se akt obravnava kot “predlog”. |
128. člen |
(vsebina
predloga akta) |
(1)
Predlog akta predlagatelja mora vsebovati naslov, uvod, obrazložitev in
besedilo členov. |
(2) Uvod
obsega razloge za sprejem akta, oceno stanja, cilje in načela odloka.
|
(3)
Obrazložitev mora vsebovati: |
– pravni
temelj za sprejem akta, |
– razloge
in cilje, zaradi katerih je akt potreben, |
– oceno
stanja na področju, ki ga akt ureja, |
–
poglavitne rešitve in morebitne variantne rešitve, |
– oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem akta. |
(4) Če je
predlagatelj akta delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta.
|
(5) Kadar
predlagatelj predlaga spremembo akta, mora priložiti tudi besedilo akta,
za katerega predlaga spremembo. |
(6)
Postopek za sprejem akta se začne z uvrstitvijo akta na dnevni red. |
129. člen |
(obravnava
o predlogu akta) |
(1)
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga akta na sejah sveta. |
(2) Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga akta na sejah sveta, tudi
kadar ni predlagatelj. |
130. člen |
(razprava
o predlogu akta) |
(1)
Predlog akta se pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim za
sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
(2) Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
131. člen |
(prva
obravnava) |
(1) Na
prvi obravnavi predloga akta predlagatelj predstavi akt. |
(2) Na
prvi obravnavi se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem akta, ter
o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga akta. Med obravnavo
akta v prvi obravnavi se lahko podajo tudi pisne pripombe in mnenja.
|
(3) Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejema stališča in predloge o aktu. |
(4) Če
svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali akt ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
(5) Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga akta. O
predlogu umika odloči svet s sklepom. |
132. člen |
(1) Po
končani razpravi na seji sveta se glasuje o aktu na prvi obravnavi.
|
(2) Ko
svet sprejme akt v prvi obravnavi, se akt skupaj s podanimi pripombami
in mnenji pristojnih delovnih teles, članov sveta in župana, kadar ni
predlagatelj in s sklepom sveta posreduje predlagatelju. |
133. člen |
(priprava
besedila za drugo obravnavo) |
(1) Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga akta, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge
iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
(2) V
obrazložitvi predloga akta je treba navesti zlasti: kako so upoštevane
pripombe in mnenja, dana k aktu v prvi obravnavi, katerih pripomb
predlagatelj ni sprejel, razlogi, zaradi katerih jih ni sprejel,
rešitve, ki odstopajo, besedilo tistih določb akta v prvi obravnavi, za
katere se predlagajo spremembe ali dopolnitve, finančne posledice
sprememb in dopolnitev akta po prvi obravnavi. |
134. člen |
(druga
obravnava) |
(1) Na
drugi obravnavi predloga akta lahko člani sveta predlagajo spremembe in
dopolnitve naslova in členov odloka v obliki amandmaja. |
(2)
Amandma je besedilo, ki ob sprejemu spremeni ali dopolni obstoječe
besedilo predloga akta. |
(3) Župan
lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj akta in amandmaje na
amandmaje členov sveta k vsakemu predlogu akta. |
(4)
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog akta, h kateremu je predlagan amandma, ali na seji
sami, na kateri lahko predlaga amandma najmanj četrtina vseh članov
sveta ali župan. |
(5) Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
(6) Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na seji sami, na kateri
se akt obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
(7)
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
135. člen |
(1)
Predlog akta, ki se sprejema po enostopenjskem postopku, se obravnava
tako, da se najprej opravi splošna razprava, nato pa se opravi razprava
o aktu in vloženih amandmajih. |
(2) Po
dvostopenjskem postopku se predlog akta obravnava tako, da se opravi
razprava le o vsakem členu, h kateremu so vloženi amandmaji.
|
(3) O
uvodni določbi in naslovu akta se razpravlja in glasuje le, če je k
njima vložen amandma. |
136. člen |
Predlagatelj akta in župan se lahko opredelita do amandmaja k predlogu
akta. |
137. člen |
(sprejemanje amandmaja) |
(1) O
vsakem amandmaju se glasuje posebej. O amandmajih k posameznemu členu se
glasuje po vrstnem redu, kot so bili vloženi. |
(2) Če je
k posameznemu členu predlaganih več amandmajev, ki se med seboj
izključujejo, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od
vsebine člena, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.
|
(3) Če je
predlagan amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan
k amandmaju. |
(4)
Amandma, člen akta, in akt v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli
večina članov sveta, ki glasujejo. Za sprejem amandmaja je potrebna
enaka večina kot za sprejem akta v obravnavi. |
138. člen |
Če
predlagatelj po sprejemu vseh amandmajev ugotovi, da so zaradi sprejetih
amandmajev posamezne določbe predloga akta med seboj neusklajene, lahko
predlaga amandma za medsebojno uskladitev določb akta še pred
glasovanjem o aktu v celoti. |
139. člen |
Če svet v
katerikoli fazi obravnave akta ne sprejme, je postopek za njegov sprejem
končan. |
140. člen |
(enostopenjski postopek) |
Akt svet
obravnava po enostopenjskem postopku kot predlog. |
141. člen |
(hitri
postopek) |
(1) Akt
svet obravnava po hitrem postopku kot predlog. |
(2) Kadar
to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet
sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
(3) Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj akta. O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
|
(4) Če
svet ne sprejme predloga za sprejetje akta po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga akta. |
(5) Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja akta. |
(6) Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga akta. |
142. člen |
(skrajšani
postopek za sprejem akta) |
(1) Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga akta, ki se sprejema na enak način, če
gre: |
– za manj
zahtevne spremembe in dopolnitve, |
–
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
–
uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
–
spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
|
–
prečiščena besedila splošnih aktov občine. |
(2)
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj osem navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak
član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka
tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem
odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
(3) V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave akta. |
143. člen |
(sprejem
splošnih aktov občine) |
(1) Statut
občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejem akta. |
(2) Za
sprejem statuta in poslovnika sveta se zahteva dvotretjinska večina
glasov članov sveta, ki glasujejo. |
(3) O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
144. člen |
(proračun
občine) |
(1) S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe v občini. |
(2)
Proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se praviloma začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
145. člen |
(postopek
sprejemanja proračuna občine in zaključnega računa) |
(1) Župan
predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto oziroma
spremembe občinskega proračuna občinskemu svetu praviloma v tridesetih
dneh po predložitvi državnega proračuna oziroma sprememb proračuna
Državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog
proračuna najmanj v šestdesetih dneh po izvolitvi sveta. |
(2) Župan
pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami,
ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo
sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna
razprava. |
(3) V
okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali poročevalec:
|
– temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
–
načrtovane politike občine, |
– oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
– okvirni
predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika
proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
– načrt
razvojnih programov, |
– načrt
nabav. |
(4) Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo. Občinski
svet prvo obravnavo predloga odloka o proračunu obravnava, tako, da
člani občinskega sveta na seji občinskega sveta pisno z ustno
obrazložitvijo izražajo svoja mnenja in predloge k predlogu odloka, ki
se upoštevajo kot pripombe in predlogi. |
146. člen |
(1)
Predlog proračuna lahko obravnavajo delovna telesa sveta in sveti
krajevnih skupnosti. |
(2)
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
|
(3)
Predsedniki delovnih teles v sedmih dneh po prejemu gradiva odloka o
proračunu občine skličejo seje delovnih teles, predsedniki krajevnih
skupnosti pa svete krajevnih skupnosti, na katerih župan in predstavniki
občinske uprave pojasnijo predlog proračuna. |
(4) V času
obravnave lahko člani občinskega sveta k predlogu odloka o proračunu
(prva obravnava) predložijo županu pisne pripombe in predloge.
|
(5) Vsak
predlagatelj predloga in pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju
med proračunskimi prejemki in izdatki. |
147. člen |
(1) Po
končani razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjen odlok o
proračunu in dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta,
na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Na
predlog (druga obravnava) lahko člani občinskega sveta v pisni obliki
vložijo amandmaje, in sicer najkasneje tri (3) dni pred sejo.
|
(3)
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu.
Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki
in izdatki. |
(4)
Občinski svet na seji najprej odloča o amandmajih, ki jih je vložil
župan nato pa še o amandmajih, ki so jih vložili člani občinskega sveta. |
148. člen |
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine) |
(1) Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
(2) V
nadaljevanju župan poroča svetu o sprejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
(3)
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
|
(4)
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
149. člen |
(uskladitev predloga proračuna občine) |
(1) Ko je
končano glasovanje o amandmajih, predsedujoči oziroma župan ugotovi,
kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po
delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njih zagotovljeno
financiranje nalog občine v skladu z zakonov in sprejetimi obveznostmi.
|
(2) Če je
proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
|
(3) Če
župan ugotovi, da proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in
zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v
katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom
strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum
nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
|
(4) Ko je
predlog uskladitve proračuna predložen ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
(5)
Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog sprejet,
glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
150. člen |
Če
proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o
njem odloča po določbah tega poslovnika, ki velja za hitri postopek za
sprejem odloka. |
151. člen |
(začasno
financiranje) |
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem akta. |
152. člen |
(rebalans
proračuna občine) |
(1) Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna oziroma spremembe in
dopolnitve poračuna občine. |
(2)
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo pristojna delovna telesa
sveta. |
(3)
Rebalans proračuna oziroma spremembe in dopolnitve poračuna občine
sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in
sprejem dopolnjenega predloga proračuna oziroma o njem odloča po
določbah tega poslovnika, ki velja za hitri postopek za sprejem odloka.
|
(4)
Predlagatelj amandmaja k rebalansu oziroma spremembi in dopolnitvi
proračuna občine mora biti predložen v pisni obliki in mora biti
obrazložen in mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi
prihodki in izdatki. |
153. člen |
(1)
Zaključni račun proračuna za preteklo finančno leto svet obravnava po
enostopenjskem postopku. |
(2) K
zaključnem računu predhodno poda mnenje nadzorni odbor občine. |
154. člen |
(postopek
za sprejem prostorskih aktov) |
(1)
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki
se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo
obravnavo akta. |
(2)
Uskladitev in sprejem prostorskih aktov podrobneje določa zakon, ki
ureja prostorsko načrtovanje. |
155. člen |
(zadržanje
objave akta) |
Župan
lahko zadrži objavo akta sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit,
hkrati svetu predlaga, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji,
pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Pri ponovnem odločanju svet
lahko razpravlja o členih akta, ki jih je župan navedel kot razlog za
zadržanje in jih je potrebno spremeniti. Če svet zadržani akt potrdi, se
akt objavi. Če svet akta ne potrdi, je postopek za njegov sprejem
končan. |
156. člen |
(postopek
za sprejem obvezne razlage akta) |
(1) Pobudo
za sprejem obvezne razlage akta lahko poda, kdor izkaže pravni interes.
Pobuda se pošlje županu. Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta,
označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
|
(2)
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
svetu v postopek. |
(3) Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem akta. |
(4)
Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem
glasilu. |
(5) Če
statutarno pravna komisija oceni, da pobuda ni utemeljena, predlaga
svetu, da jo zavrne. |
(6)
Predlog obvezne razlage akta oziroma predlog, da se pobuda zavrne,
obravnava tudi pristojno delovno telo. |
(7) Svet
obravnava predlog obvezne razlage akta prednostno praviloma na prvi
naslednji seji. |
157. člen |
(postopek
za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta) |
(1) Če je
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradno prečiščenega
besedila. |
(2) Po
sprejetju sprememb in dopolnitev akta, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino členov, pripravi občinska uprava
uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno
besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi
in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(3) Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev akta, tako določi svet. |
(4) Uradno
prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za sprejem akta.
O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave. |
(5) Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
158. člen |
(sprejem
aktov občine do prenehanja mandata) |
(1) Svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2)
Postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta,
se v novem ne nadaljujejo, razen: |
– če sta v
novem mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila
predlagatelja v prejšnjem mandatu, |
– če
predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni
ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali član sveta.
|
(3)
Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
159. člen |
(objava
splošnega akta) |
(1)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči
svet. |
(3) Akti
ter obvezne razlage aktov, ki jih sprejme svet, se objavijo v Uradnem
listu Republike Slovenije in na spletni strani občine. |
VIII.
VOLITVE IN IMENOVANJA |
1. Splošne
določbe |
160. člen |
(volitve
in imenovanja) |
(1)
Volitve in imenovanja funkcionarjev in drugih oseb, ki jih po zakonu in
statutu voli ali imenuje svet, se opravijo po določbah tega poslovnika,
če zakon ali drug akt ne določa drugače. |
(2)
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. Pri
tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
161. člen |
(glasovanje o kandidatih) |
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Žreb opravi komisija pristojna za mandatna
vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja. |
(2) Če se
javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če
svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če se
tajno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
(5) Če se
tajno glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi
kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali
“PROTI”. Na dnu glasovnice je beseda “za” na desni strani, beseda
“proti” pa na levi strani. |
(6) Če se
tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
162. člen |
(ponovno
glasovanje) |
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, vendar pri glasovanju nihče
od kandidatov ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče ponovi kandidacijski
postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
2.
Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
163. člen |
(imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana) |
(1) Če
župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od dveh
podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen,
imenuje svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do
izvolitve novega župana. |
(2) O tem,
ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja,
odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
(3)
Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta. |
3.
Postopek in razrešitev |
164. člen |
(postopek
in razrešitev) |
(1) Oseba,
ki jo voli in imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
(2)
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ene
četrtine članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži
pri komisiji. |
(3)
Predlog razrešitve mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev. |
(4)
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih prejšnjega odstavka, ga župan vrne
predlagatelju v dopolnitev. |
(5)
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj sedem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
(6) Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
(7) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(8) O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s poukom o pravnem sredstvu. |
4. Odstop
članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev
občine |
165. člen |
(postopek
za razrešitev) |
(1)
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu
in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana in člana
sveta ureja statut. |
(3)
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
(4) Izjava
o odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti
dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati
svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom. |
5.
Izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta
ter za določitev kandidata za člana državnega sveta |
166. člen |
(volitve
člana državnega sveta) |
Glede na
določbe Zakona o državnem svetu izvoli občinski svet v volilno telo za
volitve člana državnega sveta toliko predstavnikov, kot jih določa zakon
(v nadaljevanju: elektorjev) ter lahko določi enega kandidata za člana
državnega sveta. |
167. člen |
(postopek
imenovanja elektorja) |
(1)
Kandidate za elektorje lahko predlaga vsak član občinskega sveta.
Predlagatelj lahko predlaga največ toliko elektorjev, kot jih določa
zakon. Predlogu morajo biti predložena pisna soglasja kandidatov.
|
(2)
Predlagatelj lahko predlaga največ enega kandidata za člana državnega
sveta. Predlogu mora biti predloženo pisno soglasje kandidata.
|
(3)
Predlogi z osebnimi podatki kandidatov za elektorje in kandidata za
člana državnega sveta se predložijo komisiji za mandatna vprašanja,
volitve, imenovanja ter priznanja do roka, ki je določen z rokovnikom
volilnih opravil. |
168. člen |
(seznam
predlaganih kandidatov) |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja sestavi seznam
predlaganih kandidatov po abecednem vrstnem redu predlaganih kandidatov
za elektorje ter kandidatov za člane državnega sveta ter jih predloži na
sejo občinskega sveta. |
169. člen |
(glasovanje sveta) |
(1)
Elektorje in kandidate za člane državnega sveta se voli na seji
občinskega sveta s tajnim glasovanjem. |
(2) Na
glasovnici so kandidati za elektorje in kandidati za člane državnega
sveta vpisani po vrstnem redu, ki ga je določila komisija za mandatna
vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. |
(3) Član
občinskega sveta glasuje za posameznega kandidata za elektorja in
posameznega kandidata za člana državnega sveta tako, da obkroži
zaporedno številko pred največ toliko kandidati, kot se voli elektorjev,
oziroma kandidatov za člana državnega sveta (po zakonu se voli en
kandidat). |
(4)
Izvoljen je kandidat, ki je prejel največ glasov. |
170. člen |
V primeru,
da sta dva ali več elektorjev oziroma za kandidata za člana državnega
sveta pri glasovanju prejela enako najvišje oziroma enako najnižje za
izvolitev potrebno število glasov odloči o izvolitvi oziroma o določitvi
žreb, ki se opravi takoj na seji občinskega sveta. |
171. člen |
Strokovni
delavec, ki opravlja strokovna opravila za občinski svet, mora v roku,
ki ga določa rokovnik volilnih opravil, predložiti seznam izvoljenih
elektorjev ter kandidaturo za člana državnega sveta skupaj s potrebnimi
prilogami pristojni volilni komisiji. |
6.
Imenovanje predstavnikov ustanovitelja |
172. člen |
(imenovanje predstavnikov ustanovitelja) |
(1)
Imenovanja predstavnikov ustanovitelja v javnih zavodih in drugih oseb,
ki jih po zakonu in statutu imenuje svet, se opravijo po določbah tega
poslovnika, če zakon ali drug akt ne določa drugače. |
(2)
Imenovani predstavniki ustanovitelja so pri izvrševanju nalog v javnih
zavodih, kjer je ustanovitelj občina in drugih organih, za kar jih je
imenoval svet, dolžni pisno obveščati župana o udeležbi in vsebini vseh
sej organov in delovnih teles, kamor so bili imenovani. Pred sejami se
morajo posvetovati z ustanoviteljem, pridobiti menja in stališča ter jih
zagovarjati v organih in delovnih telesih, kamor so bili imenovani.
|
(3)
Imenovani predstavnik, ki ne zagovarja mnenj in stališč ustanovitelja in
ne poroča o svojem delu svetu, županu in občinski upravi, se razreši in
se imenuje nadomestni član. |
173. člen |
(nezaupnica delovnemu telesu sveta) |
(1) Svet
lahko na predlog najmanj ene četrtine članov sveta izreče nezaupnico
posameznemu delovnemu telesu. |
(2)
Nezaupnica se vloži in obravnava po smiselno enakem postopku, kot velja
za razrešitev. |
(3) Če
svet izreče nezaupnico delovnemu telesu, imenuje nove člane na prvi
naslednji seji sveta. |
174. člen |
Razrešene
osebe, osebe, ki s svoje funkcije odstopijo, člani delovnega telesa, ki
mu je bila izrečena nezaupnica, in osebe, ki jim je potekel mandat, so
dolžne opravljati tekoče naloge do imenovanja novega kandidata na
funkcijo, ki so jo opravljale. |
175. člen |
(imenovanje drugih organov po posebnih zakonih) |
(1) Svet
na podlagi posebnih zakonov imenuje tudi druge organe: |
– Občinsko
volilno komisijo, |
– Svet za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu, |
– druge
organe. |
(2) Javni
uslužbenec, ki opravlja administrativno-tehnična opravila za svet
preveri, ali je mandat posameznih članov delovnih teles občinskega
sveta, imenovanih predstavnikov ustanovitelja in članov drugih organov,
ki jih je imenoval svet, vezan na mandat sveta oziroma župana, ali na
časovno obdobje in tem obvesti komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
IX. ŽUPAN |
176. člen |
(razmerje
med županom in občinskim svetom) |
(1) Župan
predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2) Župan
in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
177. člen |
Župan ima
pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem
redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje stališče
ali mnenje. |
178. člen |
(izvajanje
odločitev občinskega sveta) |
(1) Župan
skrbi za izvajanje sklepov občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta
župan ali direktor občinske uprave poročajo o opravljenih nalogah med
obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
(2) V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
|
(3) Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki
ga bo možno izvršiti. |
(4) Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
X. JAVNOST
DELA |
179. člen |
(javnost
dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles) |
(1)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na seja sveta, organov občine
ter na druge načine, ki jih določa statut in poslovnik. |
(2) Župan
in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega
obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave.
|
(3) Svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
|
(4) Občina
izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila
o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov
občine. |
180. člen |
(obveščanje javnosti) |
(1) Župan
in direktor občinske uprave skrbi za obveščanje javnosti in sodeluje s
predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na
seja sveta. |
(2)
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
|
(3)
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave. |
(4) Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, statut in ta poslovnik, ki urejajo to področje. |
XI. DELO
OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
181. člen |
(1) V
izrednem stanju oziroma v izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so v skladu z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in
varnosti dopustna odstopanja od določb tega poslovnika: |
– glede
rokov, določenih za sklicevanje sej občinskega sveta, odborov in drugih
delovnih teles in za pošiljanje gradiva, |
– glede
načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa
sklicevanja sej, |
– glede
roka za obravnavanje aktov, |
– glede
obravnavanja predlogov aktov v delovnih telesih, |
– glede
javnosti dela in obveščanja javnosti o delu občinskega sveta.
|
(2) O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
182. člen |
V vojnem
ali izrednem stanju morajo svetniki osebno ali preko pristojnih državnih
organov nemudoma obveščati župana o naslovu in telefonu, na katerega so
dosegljivi. |
XII. RAZLAGA POSLOVNIKA |
183. člen |
(1) Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
sveta poslovnik predsedujoči oziroma župan. Če predsedujoči ne more
odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno
pravni komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti
na seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje
seje. |
(2) Kadar
svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija in občinska
uprava. |
(3) Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala
statutarno pravna komisija in občinska uprava, odloči svet. |
184. člen |
(spremembe
in dopolnitve poslovnika) |
(1) Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem akta. |
(2)
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
185. člen |
Krajevne
skupnosti na območju Občine Tržič za svoje delo smiselno uporabljajo
določbe tega poslovnika in Statuta Občine Tržič. |
XIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
186. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z
uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta
Občine Tržič (Uradni list RS, št. 22/96, 31/98, 31/98). |
187. člen |
(objava in
začetek veljavnosti) |
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št.
007-0002/2014 |
Tržič, dne
10. decembra 2014 |
|
Župan
Občine Tržič
mag. Borut Sajovic l.r. |
|