Lex localis

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Mirna

Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2014

Datum sprejema:	18.03.2014
Datum objave:	21.03.2014
Datum začetka veljavnosti:	05.04.2014

New Page 2

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO-1B, 108/2009- ZPNacrt-A, 80/2010-ZUPUDPP, 106/2010-popr., 43/11-ZKZ-C, 57/12- ZPNacrt-B, 57/12- ZUPUDPP-A, 109/12- ZPNacrt-C) in v skladu s 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011), je Občinski svet Občine Mirna na svoji 24. redni seji dne 18. 03. 2014 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU

OBČINE MIRNA

1. Uvodne določbe

1. člen

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Mirna (v nadaljevanju: OPN Občine Mirna).

Strokovna gradiva za OPN Občine Mirna je izdelal URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana, v obdobju 2007 - 2014.

2. člen

Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt, s katerim Občina Mirna določa usmeritve za urejanje prostora (strateški del OPN) ter prostorske izvedbene pogoje za graditev in poseganje v prostor (izvedbeni del OPN). Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

3. člen

OPN Občine Mirna vsebuje:

I. Odlok o OPN

(1) Besedilo odloka o OPN

(2) Grafični prikazi OPN v samostojni mapi 50x70cm z naslednjo vsebino:

Naslovnica

Vsebina grafičnega dela OPN

Strateški del OPN

0-01 Zasnova prostorskega razvoja občine, merilo 1:50.000

0-02 Zasnova gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000

0-03 Usmeritve za razvoj poselitve, merilo 1:50.000

0-04 Usmeritve za razvoj v krajini, merilo 1:50.000

0-05 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, merilo 1:50.000

0-06 Okvirna območja naselij, merilo 1:50.000

0-07 Strateške razvojne površine za naselje Mirna, merilo 1:10.000

Izvedbeni del OPN

1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:50.000

1.02 Pregledna karta naselij Občine Mirna z okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo 1:50.000

2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000

3.01 do 3.11 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000

4.01 do 4.11 Prikaz enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000

5.01 Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN, merilo 1:50.000

6.01 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za Mirno, merilo 1:500

7.0 Legenda

II. PRILOGE OPN

OPN Občine Mirna vsebuje naslednje priloge:

31 izvleček iz državnega strateškega prostorskega načrta

32 prikaz stanja prostora

33 strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

34 smernice in mnenja

35 obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta

36 povzetek za javnost

37 okoljsko poročilo.

III. DIGITALNI PODATKI OPN

Digitalna vsebina OPN Občine Mirna obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2012) v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP 6.10.2008.

4. člen

OPN Občine Mirna določa:

1. UVODNE DOLOČBE

2. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE MIRNA

2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine

2.1.1 Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja

2.1.2 Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije

2.1.3 Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin

2.1.4 Cilji skladnega prostorskega razvoja občine

2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01)

2.2.1 Omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij

2.2.2 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

2.2.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

2.2.4 Druga za občino pomembna območja

2.2.5 Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt

2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena (grafični prikaz na karti 0-02)

2.3.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje

2.3.2 Zasnova prometne infrastrukture

2.3.3 Zasnova elektronskih komunikacij

2.3.4 Zasnova energetske oskrbe

2.3.5 Zasnova vodooskrbe

2.3.6 Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod

2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki

2.3.8 Zasnova infrastrukturnega opremljanja vinogradniških območij

2.4 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (grafični prikaz na kartah 0-03 in 0-06)

2.4.1 Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve

2.4.2 Usmeritve za razvoj naselij

2.4.3 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih

2.4.4 Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje

2.4.5 Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij

2.4.6 Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova

2.4.7 Usmeritve za območja za strateški razvoj naselij (grafični prikaz na karti 0-07)

2.5 usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04)

2.5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

2.5.2 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

2.5.3 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

2.6 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (grafični prikaz na karti 0-05)

2.7 Koncept prostorskega razvoja naselja Mirna

2.7.1 Območje prostorskega razvoja naselja Mirna

2.7.2 Koncept podrobnejše namenske rabe

2.7.3 Koncept prometnega omrežja

2.7.4 Koncept zelenega sistema naselja

2.8 Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje – PIP

2.9 Usmeritve za občinske podrobne prostorske načrte – OPPN

3. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE MIRNA

3.1 Splošne določbe

3.2 Skupni prostorski izvedbeni pogoji

3.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora (namembnosti in vrste posegov)

3.2.2 Tolerance glede namenske rabe prostora

3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo

3.2.4 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje

3.2.4.1 Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje

3.2.4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov

3.2.4.3 Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje

3.2.4.4 Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov

3.2.4.5 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah

3.2.4.6 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje drugih posegov

3.2.5 Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene parcele

3.2.6 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo

3.2.6.1 Prostorski izvedbeni pogoji za prometno urejanje

3.2.6.2 Prostorski izvedbeni pogoji za železniško infrastrukturo

3.2.6.3 Prostorski izvedbeni pogoji za komunalno in energetsko opremljanje

3.2.7 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro

3.2.8 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja in varstva naravnih dobrin

3.2.8.1 Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave

3.2.8.2 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo kulturne dediščine

3.2.8.3 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo okolja in naravnih dobrin

3.2.8.4 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda

3.2.9 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

3.2.10 Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja

3.2.11 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN

3.3 Usmeritve za OPPN

3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji

3.5 Ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje

4. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN

5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Tabele, ki so sestavni del odloka:

Tabela 1-1: Enote urejanja prostora – poselitev

Tabela 1-2: Enote urejanja prostora – odprti prostor

Tabela 1-3: Enote urejanja prostora – območja mineralnih surovin

Tabela 2-1: Območja urejanja z OPPN

Tabela 3: Nezahtevni objekti in enostavni objekti

5. člen

Z OPN Občine Mirna se prostorsko ureja območje celotne občine Mirna.

2. Strateški del OPN občine mirna

2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine

2.1.1 Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja

6. člen

Občina Mirna leži v jugozahodnem delu Mirnske doline, obsega tudi del Vejarske kotanje ter Mirnsko gričevje in Debenško hribovje. Meri 29km2 in ima 2666 prebivalcev (junij 2011). Občino tvori 22 naselij. Meji na štiri sosednje občine: na severu je občina Šentrupert, na jugu občina Trebnje, na zahodu občina Litija in na vzhodu občina Mokronog-Trebelno.

Največje naselje je Mirna s 1465 prebivalci. Večje vasi so še: v dolini ob Zabrdščici Zabrdje s 143 prebivalci, ob Gomilščici Gomila s 93 in Brezovica pri Mirni s 117 prebivalci.

Prebivalstvo v občini številčno upada in se stara hitreje kot na ravni regije in države. Gostota naseljenosti je 92 preb./km2.

Prostorski razvoj v občini Mirna se je v zadnjih 20 letih izvajal v okvirih prostorskega plana občine Trebnje iz leta 1985. Mirna se je razvila v vodilno naselje Mirnske doline.

Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnja stanovanj za lastne potrebe in težnje po gospodarski obrtni coni namenjeni izključno gospodarskim dejavnostim. Prav tako je prisoten interes za gradnjo zidanic.

Prostorske možnosti za razvoj z vidika prometne dostopnosti in komunalnega opremljanja imajo naselja ob prometnem koridorju regionalne ceste in železnice: Trebnje – Mirna - Sevnica. Glede na dosedanji razvoj, infrastrukturne možnosti opremljanja, fizično geografske možnosti in razporeditev dejavnosti ima prednostni položaj za načrten dolgoročen razvoj naselje Mirna, ostala naselja pa ostajajo v svojih okvirih in se razvijajo glede na lokalne potrebe.

Možnosti prostorskega razvoja v občini so v ravninskih delih omejene z varstvom kvalitetnih kmetijskih zemljišč in naravnih vrednot in v gričevnatem delu s fizičnimi omejitvami, kot so razgibanost terena in nestabilnost pobočij.

Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije

7. člen

Razvojni interesi države in regije na območju občine Mirna so: ureditev komunalne deponije Globoko v regijski center za ravnanje z odpadki, daljinska kolesarska steza, izgradnja plinovoda in regionalne cestne povezave.

Medobčinski razvojni interesi so: skupna čistilna naprava med Mirno in Slovensko vasjo.

Lokalni razvojni interesi so:

- nova razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega središča,

- zagotovitev novih območij za razvoj gospodarskih dejavnosti in storitev,

- zagotovitev novih območij za bivanje,

- določitev novih stavbnih zemljišč za krajevne razvojne potrebe v drugih naseljih,

- izboljšava krajevnega prometnega omrežja in umirjanje prometa v jedrih naselij,

- izboljšava komunalnega in energetskega omrežja.

2.1.3 Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin

8. člen

Prostorski razvoj v občini je za naslednje obdobje zasnovan prednostno v občinskem središču na Mirni. Razvoj drugih naselij je načrtovan pretežno za lastne potrebe, tako da večinoma ostaja v okvirih obstoječe poselitve in ne bo imel prekomernih vplivov na sosednja območja/občine.

2.1.4 Cilji skladnega prostorskega razvoja občine

1. zagotavljanje površin za razvoj občinskega središča z območji zaposlitve (proizvodne dejavnosti, storitve, dejavnosti prometa, trgovina), krepitvijo centralnih dejavnosti, površinami za bivanje,

2. zagotavljanje površin za razvoj drugih naselij s površinami za bivanje in kmetovanje,

3. zagotavljanje površin in drugih pogojev za turistični razvoj, športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti,

4. spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb,

5. razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja dopolnilnih dejavnosti,

6. varovanje vodnih virov,

7. spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine,

8. spodbujanje reurbanizacije opuščenih ali neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljišč in stavbnega fonda v naseljih,

9. razvijanje kolesarskih, peš in drugih vzdolžnih rekreacijskih povezav med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.)

10. izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa, omejevanje avtomobilskega prometa v jedrih naselij in zagotavljanje parkirišč na njihovem obrobju,

11. izboljšanje komunalne urejenosti naselij in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve,

12. izboljšanje bivalnih in delovnih razmer,

13. izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme,

14. zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo.

Cilji občine v urejanju prostora z vidikov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja ter obrambe so:

15. razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč,

16. ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče,

17. zagotavljanje ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov, požarov.

2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01)

2.2.1 Omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij

10. člen

Omrežje naselij v Občini Mirna tvorijo funkcijski tipi naselij:

lokalno središče - občinsko središče z dejavnostmi: upravne funkcije lokalne ravni, oskrbne in storitvene dejavnosti lokalnega merila, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, glasbena šola, drugo izobraževanje, knjižnica, zdravstveni dom, lekarna, dom za starejše občane, prostori za kulturne dejavnosti.

Občinsko središče je naselje Mirna. Razvijalo se bo v občinsko središče in krepilo svojo vlogo v omrežju naselij, sedanje funkcije se bodo dopolnjevale z novimi dejavnostmi in krepile v smislu kakovosti in turistične ponudbe.

druga naselja: podeželska, vaška naselja s pretežno kmetijsko dejavnostjo.

Druga naselja v občini Mirna so: Brezovica pri Mirni, Debenec, Cirnik, Glinek, Gomila, Gorenja vas pri Mirni, Migolica, Migolska Gora, Praprotnica, Ravne, Sajenice, Selo pri Mirni, Selska Gora, Stan, Stara Gora, Ševnica, Škrjanče, Trbinc, Volčje Njive, Zabrdje in Zagorica.

Razvijala se bodo v skladu z lokalnimi potrebami, z ohranjanjem kmetij in vaškega značaja naselij.

2.2.2 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

11. člen

Prostorski razvoj občine Mirna je načrtovan relativno zmerno. Večje razvojne površine so načrtovane predvsem v naselju Mirna za stanovanja za potrebe širšega gravitacijskega območja. Načrtovanje stavbnih zemljišč v drugih naseljih obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe ter zmanjševanje stavbnih zemljišč zaradi neugodnega terena za graditev.

Prednostna razvojna območja so:

v naselju Mirna: površine za razvoj centralnih dejavnosti in zelenih površin, površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš, razvoj gospodarsko - poslovne cone;

v naselju Zabrdje: površine za skakalni športni center;

2.2.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

12. člen

Na Mirni se križajo poti v smereh JZ- SV: Trebnje – Šentrupert – Mokronog – Sevnica in JZ-S: Trebnje – Litija. To sta v Občini Mirna državni regionalni cesti R1-215 Trebnje – Mokronog v dolžini 4.200 m in R2-417 Mirna – Tihaboj – Moravče v dolžini 6.000 m.

Občina Mirna ima 42.315 m javnih poti, 27.165 m lokalnih cest in 10.200 m državnih cest. Skupaj ima tako 79.680 m cest, od tega v makadamu še 1.300 m lokalnih cest in 12.500 m javnih poti.

Občina upravlja ter skrbi za rekonstrukcijo in vzdrževanje vseh občinskih cest v skupni dolžini 69,48 km.

2.2.4 Druga za občino pomembna območja

13. člen

Druga za občino pomembna območja so:

območje prepoznavnih naravnih kvalitet: dolina reke Mirne.

območja ustvarjenih kvalitet: naselbinska dediščina naselja Mirna, kulturni spomenik Lanšprež.

območje pridobivanja mineralne surovine - roženca: peskokop Jersovec.

Pomembno območje za občino Mirna in sosednje občine je deponija odpadkov Globoko, kjer se načrtuje medobčinski Center za ravnanje z odpadki (CERO).

2.2.5 Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt

14. člen

Naselje Mirna je urbano naselje, za katerega se pripravi urbanistični načrt.

2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena (grafični prikaz na karti 0-02)

2.3.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje

15. člen

Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Območja z neustrezno ali zastarelo komunalno in energetsko opremo se postopoma sanira in dopolnjuje, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja in vpliva na zdravje ter vpliva na naravne vrednote in kulturno dediščino.

Na stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče - novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in telekomunikacij.

Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati varstvene pasove in pogoje upravljalcev gospodarske javne infrastrukture.

Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju.

2.3.2 Zasnova prometne infrastrukture

16. člen

Čez občino poteka železnica Trebnje – Mirna - Sevnica s postajališčem Gomila in ŽP Mirna. Zagotovitev možnosti parkiranja in prestopanja na tirni promet je prednostna usmeritev za urejanje železniške postaje Mirna.

Lokalno prometno omrežje je v občini relativno dobro razvejano in večinoma kakovostno urejeno. Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih so:

umirjanje prometa,

omejevanje motornega prometa v jedrih naselij,

urejanje mirujočega prometa na obrobju naselij oz. vaških jeder,

ureditev kolesarskih poti oz. kolesarskih stez.

Občina si bo prizadevala za ureditev in izboljšanje prometnih razmer na lokalnih cestah. Z načrtovano obvoznico skozi industrijsko cono na jugu Mirne se bo razrešil del prometnih nevarnosti na kamnitem mostu čez reko Mirno in skozi stari del jedra Mirne.

V delih naselij z ohranjeno stavbno kulturno dediščino se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine. Za izboljšanje medkrajevne povezanosti za vse skupine prebivalstva si bo občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa (minibus, sistem na klic...).

Občina si bo prizadevala kakovostno urediti avtobusna postajališča in površine, ki so namenjene rekreaciji in turizmu (počivališča, razgledišča).

2.3.3Zasnova elektronskih komunikacij

17. člen

Prostor občine je opremljen z omrežjem in signalom elektronskih komunikacij. Občina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj telekomunikacij. S telekomunikacijskimi in drugimi sodobnimi sistemi elektronskih komunikacij se bo nadaljevalo opremljanje naselij, da bi na ta način omogočili kakovostnejše in enakovrednejše pogoje za delo in bivanje.

2.3.4 Zasnova energetske oskrbe

18. člen

Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo. Z razvojem gospodarstva in deloma tudi širitve poselitve je potrebno v prihodnje posodobiti in izboljšati elektro omrežja. Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so:

- oskrbo z električno energijo se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji),

- občina si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih energetskih virov in termalne energije,

- na območjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih virov energije: sončna energija (kot so: sončni prejemniki za pripravo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije - fotovoltaika), energija vetra (vetrnice), bioplin, lesna biomasa in lokalni energetski sistemi daljinskega ogrevanja, prednostno z napravami za soproizvodnjo toplotne in električne energije,

- občina se bo zavzemala za izrabo večjih strešnih površin za zbiralnike sončne energije, predvsem v območjih gospodarskih dejavnosti in na gospodarskih poslopjih, razen v območjih varstva kulturne dediščine

- na območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi viri energije,

- občina bo spodbujala lokalno energetsko in komunalno samozadostnost naselij.

2.3.5 Zasnova vodooskrbe

19. člen

Vodovodno omrežje v občini je pretežno urejeno. Obstoječe omrežje se bo postopno obnavljalo in dograjevalo v celovit sistem vodooskrbe. Za nova razvojna območja se sočasno s poselitvijo načrtuje tudi vodooskrba.

Občina načrtuje dograditev obstoječega vodovodnega omrežja z novimi povezavami in zaokrožitvami omrežja.

Občina bo nadalje varovala območja varstva obstoječih in potencialnih vodnih virov in izboljševala vodovodno omrežje.

Občina bo podpirala rabo deževnice, izgradnjo rezervoarjev za deževnico in druge oblike zbiranja meteornih voda, zlasti pri novogradnjah in na kmetijah za potrebe sanitarne in tehnološke vode.

2.3.6 Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod

20. člen

Obstoječe odvajanje odpadnih voda je izvedeno v mešanem sistemu in v relativno majhnem obsegu.

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je zasnovano s čistilno napravo za naselja v dolinskem delu občine in z več manjšimi lokalnimi sistemi.

Čiščenje odpadnih voda za dolinski del poselitve se lahko izvede tudi na več lokacijah, glede na racionalnost izvedbe omrežja in lokacije čistilne naprave, tako da se sistem v celoti lahko izvede z več manjšimi lokalnimi sistemi odvajanja in čiščenja.

Območja manjših naselij in posamičnih gradenj se lahko opremljajo tudi z biološkimi in rastlinskimi ČN.

Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:

- zagotovitev čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena naselja,

- dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja,

- ureditev čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih čistilnih naprav (biološke in rastlinske čistilne naprave) za razpršeno poselitev in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod,

- sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih javnih površin,

- ustrezno ukrepanje za zmanjševanje odtoka z urbanih površin in ukrepi za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih vod, kot npr. zatravitve, travne plošče, suhi zadrževalniki za zadrževanje padavinskih vod pred iztokom v površinske odvodnike.

2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki

21. člen

Usmeritve za ravnanje z odpadki so:

- spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov,

- vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki,

- spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki,

- odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč,

- vzpostavljen bo zbirni center za ločene frakcije komunalnih odpadkov,

- odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč.

Občina bo sodelovala pri skupnem urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki (Deponija Globoko).

2.3.8 Zasnova infrastrukturnega opremljanja vinogradniških območij

22. člen

Vinogradniška območja so namenjena vinogradništvu oz. trajnim nasadom, stalno bivanje in kmetije so v vinogradniških območjih redkost oz. izjema.

Občina bo vinogradniška območja le delno opremljala oz. z nekoliko nižjim standardom infrastrukturne opremljenosti, kot to velja za naselja. Infrastrukturno opremljanje se bo prilagajalo fizični in ekonomski zmožnosti občine.

2.4 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (grafični prikaz na kartah 0-03 in 0-06)

2.4.1 Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve

23. člen

Avtohtoni poselitveni vzorec v občini Mirna je heterogen in ga sestavljajo gručasta naselja v ravninskem delu, naselja z zaselki v hribovitem delu in razpršena poselitev v vinogradniških območjih.

Okvirna območja posameznih naselij tvorijo površine stavbnih zemljišč s pripadajočim prostorom.

Širitev občinskega središča Mirna je načrtovana z urbanističnim načrtom.

Za vaška naselja se načrtuje notranji razvoj naselij z dopolnitvami za potrebe lokalnega prebivalstva.

Novejši/povojni razvoj je začel spreminjati avtohtoni poselitveni vzorec. Stopnja spreminjanja je v posameznih območjih različna, na kar so vplivali geografska lega, oblikovanost terena, razvoj prometnega omrežja in gospodarstva ter možnosti zaposlitve.

Na Dolenjskem in tudi v Občini Mirna je značilna svojevrstna poselitev v vinogradniških območjih. Nastanek vinogradniške krajine z zidanicami kot kmetijskimi pomožnimi objekti in manjšimi vinogradi je preoblikoval krajino z naselji in zaselki. Posledica je povečanje prebivalstva in stalne naselitve v vinogradniških območjih, ter neurejenost komunalnega omrežja.

Okvirna območja razpršene poselitve so določena z vinogradniškimi območji.

2.4.2 Usmeritve za razvoj naselij

24. člen

Občina bo pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru:

(1) podpirala strjenost poselitve, tako da bo:

- poselitev usmerjala v nova razvojna območja, ki se bodo postopoma načrtovala skupaj s celovito infrastrukturno ureditvijo,

- poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnjevanje stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin,

- širitev naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu,

- preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah,

- preprečevala nadaljevanje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo in se s tem dosega racionalnejšo infrastrukturno ureditev,

- omejevala stalno naselitev v vinogradniških območjih.

(2) podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine, tako da bo:

- s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor,

- varovala obvodni prostor pred neprimernimi in neskladnimi posegi in ga namenjala javni rabi (rekreaciji),

- varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi,

ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo.

(3) zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo:

- s prostorskimi izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, da bi zagotovili preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja,

- dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjala v prostor,

- dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na bivanje in razvoj drugih dejavnosti.

(4) izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo:

- opremljala planirana stavbna zemljišča in izboljševala obstoječo infrastrukturno opremljenost naselij,

- zagotovila varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih prometnih povezav,

- spodbujala omejevanje motornega prometa v jedrih naselij ter ureditev javnih parkirišč na obrobju.

(5) omejevala posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja:

- nadaljevanje razpršene gradnje,

- povečevanja obremenitev sedanje problematične prometne in druge infrastrukture,

- spreminjanja pomožnih objektov in zidanic v sekundarna bivališča,

- spreminjanja sekundarnih bivališč v stalna bivališča (stanovanja) v vinogradniških in od infrastrukture odmaknjenih območjih.

2.4.3 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih

25. člen

Dejavnosti se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in podrobno namensko rabo površin.

Na Mirni se načrtuje nadaljnji razvoj centralnih dejavnosti in gospodarsko-poslovne cone.

Dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive ali generirajo prekomeren promet in presegajo skladnost merila posameznega naselja, se usmerjajo v območje za proizvodne dejavnosti na Mirni.

Za razvoj rekreacije in športa se urejajo na Mirni območja od šole do mirnskega gradu, območje ob lovskem domu Mirna, na Debencu ob planinskem domu, v Gorenji vasi pri Mirni. V Zabrdju se načrtuje razvoj skakalnega športa z ureditvijo skakalnic.

V drugih vaških naseljih se še nadalje ohranja značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih dejavnosti, dejavnosti turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti.

2.4.4 Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje

26. člen

Sanacijo območij razpršene poselitve vinogradniških območij bo občina izvajala predvsem na področju komunalnega opremljanja in na izboljševanju prometnega omrežja.

Vinogradniška območja so namenjena primarni rabi in spremljajočim oz. pomožnim objektom za kmetijstvo (zidanice, vinske kleti) in turizmu. V teh območjih naj se ne bi povečevale obremenitve okolja in prostora, nadalje naj se vzdržuje redka poseljenost in velik delež zelenih površin.

2.4.5 Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij

27. člen

Osnovno oblikovalsko vodilo je ohranjanje identitete kulturne krajine in kvalitetne arhitekture vaških jeder.

Urbanistično oblikovanje naselij naj sledi in nadaljuje zasnove gručastih naselij v ravninskem delu in zasnovam naselij z zaselki v gričevnatem delu.

Stanovanjska območja nove stanovanjske zazidave, območja za gostinstvo, turizem in proizvodne dejavnosti imajo lahko svobodnejše urbanistično in arhitekturno oblikovanje.

Pri urejanju novih poselitvenih območij naj se zagotavlja zadostne površine za prometno ureditev vključno s površinami za peš in kolesarski promet, javnimi zelenimi površinami in otroškimi igrišči.

2.4.6 Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova

28. člen

Občina si bo skupaj z ministrstvom pristojnim za kulturo prizadevala za ohranitev kulturnih spomenikov v občini in za ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediščine, ki jih bo uveljavljala s prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi.

V naselbinskem jedru Mirne se bo izvajala delna prenova naselbinske dediščine.

Posebno varstvo kulturne dediščine se bo izvajalo tudi na območju Lanšpreža in gradu Mirna.

Občina bo nadaljevala s kakovostno prenovo osrednjih javnih prostorov naselij in istočasnim umirjanjem prometa.

2.4.7 Usmeritve za območja za strateški razvoj naselij (grafični prikaz na karti 0-07)

29. člen

Občina za dolgoročni – strateški prostorski razvoj načrtuje strateške razvojne površine v naselju Mirna. Strateško načrtovane površine so namenjene razvoju naselja v kasnejših razvojnih obdobjih. Na teh površinah se v nadaljnjem obdobju ne bodo uveljavljale omejitve zaradi varovanja kmetijskih zemljišč in drugih varstvenih režimov.

2.5 Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04)

2.5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

30. člen

Kmetijstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti predvsem ekološke pridelave, sadjarstva in vinogradništva ter spodbujanje lokalne samooskrbe s hrano s tradicionalnimi načini pridelave in predelave bo ohranjalo značilno kulturno krajino Dolenjske. Občina si bo z različnimi ukrepi prizadevala preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč. Občina bo omogočala prostorske širitve kmetij.

Gozdarstvo: Občina bo spodbujala gozdarstvo, lesno proizvodnjo in lesno predelavo.

Turizem: Za turistične namene se razvijajo tudi vinogradniška območja v občini v naseljih: Cirnik, Debenec, Gorenja vas pri Mirni, Migolska Gora, Migolica, Praprotnica, Ravne, Selo pri Mirni, Stan, Stara Gora,Trbinc in Zagorica.

Rekreacija in šport: Rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne zahtevne prostorske ureditve; Rekreacija v naravnem okolju se usmerja tudi v obvodni pas vodotokov, kjer se urejajo predvsem rekreacijske poti.

Mineralne surovine: Na območju občine je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru peskokopa Jersovec. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

2.5.2 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

31. člen

Pri poseganju v prostor je treba upoštevati predpise in omejitve, ki veljajo za ogrožena območja zaradi poplav, erozije, zemeljskih plazov. Poseganje v prostor je v teh območjih omejeno.

Na območjih z erozijo tal so potrebne predhodne raziskave stabilnosti tal in ukrepi za zavarovanje (podporni zidovi, drenaže...).

Občina si bo prizadevala za oblike poselitve in kakovostne prometne koridorje, ki zagotavljajo večje možnosti za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo intervencijo v izrednih razmerah.

Občina bo varovala poplavna območja pred posegi, ki bi zmanjševali sposobnost retencijskih površin. Prav tako bo občina omejevala poseganje v erozijska in plazovita območja.

Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport), je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite in reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Območje občine Mirna je ogroženo z naslednjimi nesrečami: poplave, požari, suša, zemeljski plazovi, neurje, potres, prometne nesreče, kužne bolezni, železniške in letalske nesreče.

Območje ob reki Mirni je v ravninskem delu občine občasno poplavljeno, vendar poplave ne ogrožajo poselitvenih območij.

Občina Mirna je požarno manj ogroženo območje.

Na območju Občine Mirna so možne železniške nesreče. V železniškem prometu vozijo potniški in tovorni vlaki, med njimi so tudi prevozi nevarnih snovi.

Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja:

- za evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in večje javne površine, trgi in parkirišča,

- za pokop ljudi: obstoječa pokopališča z bližnjo okolico,

- za deponijo ruševin: pridobivalni prostor peskokopa Jersovec,

- za kontaminirane odpadke: centralno odlagališče Globoko.

Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite.

2.5.3 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

32. člen

Dolina Mirne sodi zaradi vrednot kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno krajino Dolenjske je značilen preplet njivskih, travniških in gozdnih površin, ki se sklada z gručasto poselitvijo v vasicah z dominantnimi zvoniki in z vinogradi na pobočjih z značilnimi zidanicami, razporejenimi vzdolžno po slemenih. Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino.

Posebna območja ohranjanja narave so območja Nature 2000, območja naravnih vrednot in ekološko pomembna območja.

Posebne lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti naselbinske dediščine, so vaško jedro Mirne, ambient z mirnskim gradom in območje s cerkvijo na Lanšprežu.

33. člen

Na podlagi smernic ZRSVN OE Novo mesto je usmeritev za območja ohranjanja narave: Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov, ki jih ta odlok povzema. Za posege na območju ohranjanja narave je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje pristojnega ministrstva.

Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju Občine Mirna, predvsem pa na območjih ohranjanja narave:

- Naravne vrednote različnih zvrsti : površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota. Naravne vrednote se varuje v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti.

- Ekološko pomembna območja: Mirna (10 st. 65500), Vejer (65400)

- Posebna varstvena območja (območja Natura 2000): Mirna 13000059, Vejer SI3000056, kjer se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov in habitatov rastlinskih in živalskih vrst.

- Habitatni tipi, pri katerih se ohranja naravna razširjenost, specifična struktura in ustrezna raba ter ugodno stanje za habitate značilnih rastlinskih in živalskih vrst.

Ohranjajo se tudi prvine biotske raznovrstnosti krajine, kot so: travniški sadovnjaki, mejice, živice, posamezna drevesa, skupine dreves in gozdni otoki.

2.6 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (grafični prikaz na karti 0-05)

34. člen

Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in podrobno namensko rabo prostora.

Osnovna namenska raba prostora je določena v grafičnih prikazih in obsega:

- stavbna zemljišča

- kmetijska zemljišča

- gozdna zemljišča

- vodna zemljišča

- druga zemljišča.

Poselitev se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobno namensko rabo prostora.

Kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča so površine primarne rabe prostora in so namenjena primarnim dejavnostim.

Na posameznih površinah primarne rabe prostora se lahko odvija tudi rekreacija v naravnem okolju.

Na območjih drugih zemljišč so območja mineralnih surovin namenjena izkoriščanju in območja mineralnih surovin namenjena sanaciji v kmetijska ali gozdna zemljišča.

Strateško načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih obdobjih.

35. člen

Za obstoječe objekte, katerih namembnost odstopa od namembnosti, ki je določena z OPN za posamezno območje ali površino, OPN določa usmeritev, da se taki objekti lahko nadalje uporabljajo v okviru pridobljenih pravic.

2.7 Koncept prostorskega razvoja naselja mirna

2.7.1 Območje prostorskega razvoja naselja Mirna

36. člen

Koncept prostorskega razvoja naselja Mirna podrobneje obravnava naselje Mirna z bližnjo okolico. Območje obsega obstoječo strnjeno poselitveno območje naselja Mirna, območje gradu in obrobja z zaselki ter planirane površine za dolgoročni razvoj in dele rekreacijskih površin, ki se navezujejo na strnjeno naselje. Območje obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so funkcionalno povezane z mestnim območjem.

2.7.2 Koncept podrobnejše namenske rabe

37. člen

Za krepitev centralnih dejavnosti lokalnega središča se planira širitev vzdolž obstoječe primarne ceste v smeri proti SV (proti občini Šentrupert). Poslovne in gospodarske dejavnosti se razvijajo na SV robu obstoječe gospodarske cone med obstoječo in planirano primarno cesto.

Širitev območij za bivanje se planira na obrobju obstoječega naselja z novimi površinami na JZ na pobočjih pod Trbincem, na južni strani železnice ob zaselku Zapuže, na severu v nadaljevanju sosedstva Roje.

2.7.3 Koncept prometnega omrežja

38. člen

Planira se nova povezovalna cesta (obvoznica) skozi naselje Mirna ob vodotoku Mirna v smeri SV v občino Šentrupert. V SV območju širitve naselja se planirajo prečne povezave med obstoječo primarno cesto in planirano obvoznico.

2.7.4 Koncept zelenega sistema naselja

39. člen

Zeleni obvodni prostor Mirne se nadalje ohranja in namenja pasivni rekreaciji in rekreacijskim površinam. Rekreacijske površine ob šoli se nadaljujejo v športni park in druge rekreacijske površine v smeri proti gradu.

Objekti za turizem in gostinstvo v bližini gradu se uredijo v sklopu zelenih površin na SV robu doline.

2.8 Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje – PIP

40. člen

Prostorski izvedbeni pogoji se pripravijo za vsa območja urejanja.

S prostorskimi izvedbenimi pogoji se ureja celotni prostor Občine Mirna, razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti.

Z izvedbenim delom OPN se začasno urejajo tudi območja planiranih OPPN do njihovega sprejetja.

2.9 usmeritve za občinske podrobne prostorske načrte – OPPN

41. člen

Z OPPN se urejajo območja, kjer je planirano/pričakovano zahtevnejše urbanistično in infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti.

Z OPPN se lahko ureja tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN niso določena in niso grafično niso prikazana. Območja urejanja z OPPN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev.

Z OPPN se lahko urejajo tudi druga območja, ki niso določena v seznamu OPPN ali grafično prikazana, z namenom:

- urejanja infrastrukture,

- pridobitve lastništva za celovito in racionalno rešitev ureditve območja,

- uskladitve različnih interesov v prostoru,

- javnosti dela.

3. Izvedbeni del opn občine mirna

3.1 Splošne določbe

42. člen

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine Mirna sprejmejo prostorski izvedbeni pogoji Občine Mirna (krajše PIP) kot izvedbeni del Občinskega prostorskega načrta – krajše IPN Občine Mirna. IPN Občine Mirna je prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti, ki določa merila in pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor.

43. člen

Izvedbeni del OPN določa: