Na podlagi 59. člena v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 14. in 29. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je Občinski svet Občine Ljutomer na svoji 15. redni seji dne 30. 5. 2017 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA UREDITEV POSLOVNO PROIZVODNE CONE V LJUTOMERU (OPPN KRKA)

I.              Splošne določbe

1. člen

(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za ureditev poslovno proizvodne cone v Ljutomeru (OPPN Krka)«, v nadaljevanju: OPPN.

(2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2015/OPPN-012.

2. člen

(vsebina odloka)

(1)           OPPN vsebuje besedilo odloka, kartografski del in priloge.

(2)           Odlok določa opis prostorske ureditve v območju obdelave, ki se načrtuje z OPPN, in sicer umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po ureditvi območja OPPN.

II.             Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1) Z OPPN se načrtuje gradnja sodobnih poslovno proizvodnih objektov s primerno pripadajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo. Del območja je že pozidan in urejen ter v uporabi.

(2) Predvidene ureditve:

·       izgradnja proizvodno poslovnih prostorov (proizvodne hale s pisarniškimi in ostalimi spremljajočimi prostori),

·       gradnja prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture,

·       ureditev manipulativnih površin in zunanjih ureditev,

·       gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.

III.            Območje oppn

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve ter spremljajoči objekti.

(2) Območje obdelave predmetnega OPPN obsega zemljišče, ki je že delno pozidano v vzhodnem delu območja. Na območju je več obstoječih objektov. Večina objektov je poslovnih, proizvodnih, skladiščnih in podobnih dejavnosti. V severovzhodnem delu območja je stanovanjski objekt. Zahodno od stanovanjskega objekta ob železnici je zapuščen stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem.   

(3) Območje načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parcele v k.o. Ljutomer: 1081/9, 1084/1, 1085/1, 1087/1, 1087/2, 1082/3, 1086, 1082/5, 1081/2, 1343/1, 1090/2, 1090/3, 1090/4, 1090/5,  1089, 1081/25, 3002/1-del, 3002/4, 3002/2, 3002/3, 1343/2, 1083/1 in del 1368/1.

(3) Velikost območja OPPN je 66 093 m².

5. člen

(obstoječi objekti v območju OPPN)

1. Na območju predmetnega OPPN se nahajajo obstoječi objekti:

·       na parceli št. 1086/1 k.o. Ljutomer se nahajajo obstoječi obratovalni objekti proizvodno poslovnega kompleksa podjetja Krka;

·       na parceli št. 1082/5 k.o. Ljutomer se nahaja plinska postaja (MRP) družbe Plinovodi d.o.o.;

·       na parcelah št. 1087/1-del, 1087/2 in 1085/1-del se nahaja zapuščen stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem. Stanovanjski objekt se nahaja v registru kulturne dediščine evidentiran kot profana stavbna dediščina, z evidenčno številko 23019.

·       na parcelah št. 1090/4, 1090/2, 1090/3, se nahaja obstoječa stanovanjska stavba z gospodarskim objektom.

2. Dovoljeni posegi in pogoji na obstoječih objektih:

·       Na obstoječih stanovanjskih objektih z gospodarskim poslopjem (brez spremembe namenske rabe) je dovoljeno redno vzdrževanje in obnova objektov v okviru obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritov.

·       Namen objektov se v skladu z OPN Ljutomer lahko spremeni iz stanovanjskih v proizvodno, poslovne objekte. V tem primeru, je dovoljena porušitev obstoječih objektov, razen v primeru zavarovane kulturne dediščine. Možna je rekonstrukcija, dozidava, v skladu z določili tega odloka ter novogradnje pod pogoji in v okviru tega odloka.

·       Obstoječi objekti poslovno proizvodnega kompleksa Krka se urejajo v skladu s členom št. 9 (pogoji glede vrste dopustnih gradenj in objektov na območju OPPN) tega odloka.

IV.           Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor

6. člen

(umestitev načrtovane ureditve v prostor)

 (1) Območje OPPN se nahaja v severozahodnem delu Ljutomera, ob glavni železniški progi št. 41 Ormož-Hodoš in Kolodvorski ulici (1309), na robu območja namenjenem poslovno proizvodni coni Ljutomer, kjer že stojijo poslovno proizvodni prostori naročnika.

(2) Območje meji na jugu na obstoječo dovozno cesto Ulico Rade Pušenjaka, na vzhodu na kmetijske obdelovalne površine in poslovno proizvodne prostore, na severu na obstoječe stanovanjske objekte in železniško progo, na zahodni strani na njive in gozd.

(3) Obstoječi poslovno proizvodni objekt leži v jugovzhodnem delu območja OPPN, ob katerem je glavni dovoz in dostop na območje. V tem delu so tudi obstoječa parkirišča. Glavna dovozna cesta se na jugu priključuje na Ulico Rade Pušenjaka.

7. člen

(opis prostorskih ureditev)

(1)           S predmetnim OPPN se načrtuje gradnja sodobnih poslovno proizvodnih objektov s primerno pripadajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo.

(2)           Na območju se razen predmetnih proizvodnih in skladiščnih, načrtujejo tudi upravno poslovni prostori. Na ostalem delu območja se  uredijo manipulativne površine za dostavo.

(3)           V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

8. člen

(pogoji glede vrste dopustih dejavnosti)

(1) Z OPN je območje opredeljeno kot stavbno zemljišče z namensko rabo prostora oznako IP, kar pomeni da so površine namenjene površinam za industrijo. Območje OPPN je del območja enote urejanja prostora EUP LJ8 in del EUP LJ9.

(2) Vrste dopustnih dejavnosti: industrijske dejavnosti – predelovalne dejavnosti, proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, poslovne dejavnosti.

9. člen

(pogoji glede vrste dopustnih gradenj in objektov na območju OPPN)

(1) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:

·       dozidave in nadzidave obstoječih in novih objektov s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti objektov,

·       povezovanje objektov (lahko v eni ali več etažah),

·       gradnja nadstrešnic,

·       rekonstrukcija objektov in naprav,

·       gradnja novih objektov,

·       funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije, energetske sanacije,

·       gradnja in rekonstrukcija objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

·       urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

·       gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,

·       spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti,

·       rušitve.

(2)           Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka.

Nestanovanjske stavbe, v katere se lahko umestijo zgoraj navedene dejavnosti:

·       industrijske stavbe in skladišča,

·       druge poslovne stavbe v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti,

·       garaže in pokrita parkirišča, kolesarnice.

·       Gradbeno inženirski objekti:

·       ceste,

·       cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

·       industrijski gradbeni kompleksi (elektrarne in drugi energetski objekti)

·       drugi gradbeno inženirski objekti (ograje, oporni zid, škarpe)

·       postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega odloka,

·       postavitev pomožnih objektov v javni rabi, kamor sodi postavitev urbane opreme,

·       postavitev začasnih, montažnih, nadomestnih objektov v času gradnje.

10. člen

(pogoji za projektiranje in gradnjo)

(1)           V kartografskih prilogah je podano območje pozidave, kamor se lahko umesti objekt ali več objektov. Število objektov, tlorisne dimenzije in oblike objektov so lahko različne in se natančneje opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju izbrane tehnologije, potrebe investitorja in območja pozidave.

(2)           Objekti so lahko zidani ali montažni, skeletne konstrukcije (betonske ali kovinske), s togimi vmesnimi ploščami in strehami z minimalnim naklonom. Pri večjih fasadnih površinah naj bodo fasade členjene, bodisi z različnimi materiali ali barvami.

(3)           Z nadstrešnico se lahko pokrije tudi manipulativne površine ali parkirišča v območju.

(4)           Vhodi v objekte se natančneje določijo v projektni dokumentaciji.

(5)           Uvozi na zemljišče se lahko poljubno locirajo glede na potrebe investitorja in pozidave.

(6)           Novo načrtovani objekti morajo biti enotni v izgledu in materiali z obstoječimi objekti oziroma z osnovnim objektom.

(7)           Območja pozidave ni dovoljeno presegati.

(8)           Vse novogradnje morajo biti izvedene nad poplavno varno koto. Poplavno varna kota za celotno območje znaša 176.36 m n.m. (t.j. gladina poplave pri Q100 po izvedbi celovitega omilitvenega ukrepa z 0.53 m varnostnega nadvišanja).

(9)           Zasnova objektov in ureditve okolice naj bo takšna, da omogoča čim večje zadrževanje padavinske vode, kot npr. ravne zelene strehe, mikro zadrževalniki, zadrževanje za robniki, v poglobljenih zelenih pasovih ipd.

11. člen

(merila in pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

·       Nezahtevni objekti:

·       majhna stavba,

·       pomožni objekti v javni rabi,

·       ograje,

·       podporni zidovi,

·       vodnjak, vodomet,

·       samostojna parkirišča,

·       objekt za oglaševanje.

·       Enostavni objekti:

·       majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave,

·       pomožni objekt v javni rabi,

·       ograje,

·       podporni zidovi,

·       rezervoarji,

·       vodnjak, vodomet,

·       priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,

·       objekt za oglaševanje,

·       pomožni komunalni objekti,

·       pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(2) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.

(3) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

12. člen

(pogoji za urejanje odprtih površin)

(1)           Urejanje odprtih površin se podrobneje obdela v projektni dokumentaciji. Predvidene so parkirne in manipulativne površine.

(2)           V sklopu zunanje ureditve je potrebno lokacije zastav, izveskov, informacijskih tabel predvideti tako, da njihova postavitev ne bo ovirala preglednosti.

V.            Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

13. člen

(skupne določbe glede prometnega urejanja)

(1) Za potrebe predmetne pozidave v območju OPPN je potrebno zagotoviti prometne, parkirne in manipulativne površine.

(2) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko predvidenega priključka ter notranjih prometnih in manipulativnih površin po vsem območju OPPN.

(3) Vse povozne, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.

(4) Kinematični elementi v priključku morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom in tovornim vozilom.

(5) Možna je etapna izvedba, vendar mora vsaka etapa predstavljati funkcionalno in prometno-tehnično zaključeno celoto.

14. člen

(prometno omrežje)

Načrtovano območje se naveže na obstoječo ulico Rade Pušenjaka. Zaradi načrtovanih novogradenj se predvidi tudi možnost ureditve novega vhoda/uvoza v podaljšku dovozne ceste oziroma na lokaciji, ki jo pogojujejo tehnološke zahteve.

Dovozi in dostopi do obstoječih objektov se ohranijo. V primeru, da se območje deli na več manjših proizvodnih enot, se dostopi ohranijo oziroma prilagodijo zasnovi.

15. člen

(parkirne in manipulativne površine)

Parkirni prostori so zagotovljeni in se predvidijo vzhodno od Ulice Rada Pušenjaka. Notranje manipulativne in parkirne površine se natančneje opredelijo v projektni dokumentaciji.

Število parkirnih mest se natančneje opredeli v projektni dokumentaciji za vsak posamezni poseg, v skladu z normativi iz občinskega prostorskega načrta za to vrsto dejavnosti.

16. člen

(železnica)

Načrtovano območje se nahaja v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru območja glavne železniške proge, št 41 Ormož-Hodoš-d.m. Za vsako gradnjo znotraj obravnavanega območja je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.

17. člen

(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)

(1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.

(2) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega načrta. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, etapnost izvedbe), ki so usklajene s posameznimi upravljavci infrastrukture. Dopustna je etapna in začasna izvedba.

(3) Pri izdelavi tehnične dokumentacije (nadaljnjem načrtovanju pred izvedbo del) je obvezno sodelovanje z upravljavcem z upoštevanjem katastra obstoječih objektov in naprav. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamične posege v prostor, ki so možni tudi v primerni fazni izvedbi, si je pred izdelavo projektne dokumentacije potrebno pridobiti projektne pogoje in nato še soglasje.

18. člen

(vodovodno omrežje)

Na območju proizvodno poslovne cone je zgrajeno javno vodovodno omrežje. V primeru povečanja kapacitet oziroma odvzema vode iz javnega vodovoda, večjem od 40 000 m³/leto, je potrebno zagotoviti dodaten vodni vir v omrežju.

19. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1)           Na obravnavanem območju je zgrajena javna kanalizacija, ki se zaključuje s CČN Ljutomer. Vse odpadne vode iz območja je potrebno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo odpadne vode, ki ustrezajo veljavnim predpisom za odvajanje odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(2)           V primeru, da na območju v proizvodnem procesu nastajajo odpadne vode, ki ne ustrezajo predpisom za odvod v javno kanalizacijo je potrebno takšne odpadne vode predhodno očistiti na lastni čistilni napravi.

(3)           Meteorna kanalizacija naj se, kjer je to mogoče, vodi izven območja industrijske cone. Preostala odvodnja naj bo speljana proti stari Globetki oz. črpališču.

20. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1)           Za priklop poslovno proizvodne cone Krka s povečano priključno močjo do 3,5 MW bo treba povečati kapacitete v transformaciji 20/0,4 kV na sami lokaciji, ne bo pa potrebno okrepiti obstoječega 20 kV omrežja.

(2)           Pred povečanjem priključne moči poslovno proizvodne cone nad 3,5 MW do 8,5 MW bo treba:

·       zgraditi nova lastna 20 kV kablovoda za normalno in rezervno obratovalno stanje direktno iz 20 kV stikališča RTP 110/20 kV Ljutomer;

·       v 20 kV stikališču RTP Ljutomer opremiti dve vodni 20kV stikalni celici za priključitev 20 kV kablovodov;

·       ustrezno razširiti kapacitete v transformaciji 20/0,4 kV na lokaciji poslovno proizvodne cone;

·       pridobiti potrebno investicijsko tehnično dokumentacijo za 20 kV kablovoda in transformatorske postaje 20/0,4 kV.

(3) Za 20kV in 0,4 kV elektroenergetske vode na območju poslovno proizvodne cone Krka, ki so v lasti Elektro Maribor d.d., za predvidene novogradnje 20 kV vodov in širitev transformacije 20/04 kV, mora investitor smiselno upoštevati zahteve iz navedenih smernic (1 do 16, razen pogojev pod 4,5 in 6).

21. člen

(kabelsko in telekomunikacijsko omrežje)

(1)           Na obravnavanem območju poteka obstoječe TK omrežje v upravljanju Telekom Slovenija d.d. Obstoječe omrežje se po potrebi prestavi oziroma ustrezno zaščiti. Natančne rešitve se prikažejo in obdelajo v projektni dokumentaciji PGD in PZI.

(2)           Za širitev načrtovanega območja se v dostopni cesti predvidi položitev nove TK kanalizacije – PVC cevi DN 110. Priključno mesto za širitev območja se določi v projektni dokumentaciji.

(3)           Na obravnavanem območju ni obstoječega KKS omrežja v upravljanju podjetja Teleing d.o.o. Ob načrtovani širitvi območja se v dostopnih cestah zagotovi prostor za položitev KKS kabelske kanalizacije s cevmi 2xDN 50 in pripadajočimi kabelskimi jaški. Natančne rešitve se prikažejo in obdelajo v projektni dokumentaciji PGD in PZI.

22. člen

(prenosno plinovodno omrežje)

(1)           Preko zadevnega ureditvenega območja načrtovanega OPPN poteka obstoječi prenosni plinovod P1534, od P153 v km 1-910 – MRP Krka Ljutomer (premer 100 mm, tlak 10 bar), v katerem se nahaja tudi plinska postaja (MRP) Krka Ljutomer. Obstoječi prenosni plinovod in plinska postaja sta v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o., kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina.

(2)           Pri nadaljnjem načrtovanju uporabe prostora in projektiranju (objekti s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo) je potrebno skladno z zakonodajo upoštevati prenosni sistem zemeljskega plina z omejitvami v pripadajočem varovalnem (2x65 m) oz. varnostnem pasu. V tem pasu se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja družbe Plinovodi d.o.o.

(3)           Potrebno je omogočiti stalen dostop in dovoz do obstoječe plinovodne postaje.

VI.           Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

23. člen

(kulturna dediščina)

(1)           Na območju OPPN je evidentirana nepremična kulturna dediščina:

·       V severovzhodnem delu območja OPPN, ob Kolodvorski ulici 13, ob cesti Ljutomer - Križevci pri Ljutomeru, južno od železniške proge Ormož - Hodoš, na parceli 1087/2 k.o. Ljutomer, se nahaja obstoječa stavba (št. stavbe 892), ki je v registru kulturne dediščine evidentirana kot profana stavbna dediščina, z evidenčno številko 23019.

·       Stavba je enonadstropna, s konca 19. stoletja s triosno glavno fasado, poudarjeno z enoosnim rizalitom in dvoosnima bočnima fasadama.

Osnovni objekt ob železnici je potrebno ohraniti. Podaljšek objekta se lahko odstrani. Pri umeščanju in načrtovanju objektov se naj iščejo rešitve za povezavo novogradnje z ohranjenim objektom in umestitvijo ustrezne dejavnosti v objekt.

·       Na večjem delu območja OPPN se nahaja registrirano arheološko najdišče Babinci – Arheološko najdišče Babinci, EŠD 30141. Za območje arheološkega najdišča Babinci so bile izdelane predhodne arheološke raziskave, kjer je bilo ugotovljeno, da je potrebno pred začetkom gradbenih aktivnosti izvesti dodatne arheološke raziskave in arheološke ostaline nadzorovano odstraniti (opraviti arheološka izkopavanja).

(2)           V skladu  s 34. členom ZVKD-1 stroške raziskave na registriranem arheološkem najdišču, ki je potrebna zaradi graditve ali drugega posega, krije investitor gradnje ali drugega posega.

(3)           Metodologijo arheološke raziskave, s katero bodo arheološke ostaline nadzorovano odstranjene, in natančen obseg raziskave bo Zavod predpisal v skladu z 29. členom ZVKD-1 v obliki kulturnovarstvenih pogojev, v okviru postopka priprave projekta in pridobitve gradbenega dovoljenja za poseg.

(4)           Za izvedbo arheološke raziskave je potrebno skladno s prvim odstavkom 31. člena ZVKD-1 pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine.

Za poseg v registrirano kulturno dediščino je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (28.-30. člen ZVKD-1).

VII.          Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

24. člen

(varstvo zraka)

(1)           Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.

(2)           Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.

(3)           Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

·       vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

·       preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

·       čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;

·       protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

25. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivoje hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

(2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.

26. člen

(varstvo voda)

(1)           Območje OPPN leži izven vodovarstvenega območja.

(2)           Zbiranje in odvajanje odpadnih voda mora biti ločeno za padavinske, komunalne in industrijske odpadne vode in usklajeno s predpisi s področja varstva okolja. Kanalizacijski sistemi morajo biti zgrajeni v neprepustni izvedbi. Izvesti je potrebno preizkus tesnosti v skladu z veljavnimi standardi (EN 1610, EN 805…). Vse elemente kanalizacije je treba dimenzionirati na podlagi korektno narejenega hidravličnega izračuna. Sestava industrijske odpadne vode mora ustrezati zahtevam Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(3)           Komunalne odpadne vode se morajo po ločeni kanalizaciji odvajati v javno kanalizacijsko omrežje občine Ljutomer, ki se zaključi s komunalno čistilno napravo (KČN Ljutomer).

(4)           Padavinske vode, ki odtekajo s streh, očiščene skladno s predpisi s področja varstva okolja, se lahko zbirajo v zbiralnikih deževnice in ponovno uporabljajo, oziroma jih je treba odvajati posredno v podzemne vode (razpršeno odvajanje – na teren ali po odvodnih in ponikovalnih jarkih). Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba načrtovati na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda ( čas zadrževanja mora biti daljši od 12 ur) z urbanih površin, potrebno je predvideti ukrepe za upočasnitev odtoka padavinskih voda v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, ponikanje…). Kot lokalni omilitveni ukrep zaradi gradnje na poplavnem območju in zagotovitev zmanjšanja hipnega odtoka padavinskih voda, se morajo zgraditi zadrževalniki padavinskih odpadnih vod z zadrževalnim časom vsaj 12 ur.

Padavinske odpadne vode, ki odtekajo iz utrjenih površin (parkirišča, dovozne ceste, okolica objektov) se lahko predhodno očiščene v skladu s predpisi odvajajo  v vode na enak način kot strešnica. Očiščene padavinske odpadne vode se v podzemne vode lahko odvajajo le posredno in sicer razpršeno (odvodni jarki, zelenice) ali preko ponikovalnic, ki morajo biti zgrajene skladno s predpisi ter tako, da bo plast neomočenih sedimetov ali kamnin, debeline najmanj 1,0 m, pri čemer se za gladino podzemne vode upošteva srednje visoka gladina podzemne vode, ki se ji prišteje najmanj 50% kapilarnega dviga, katerega višina ne sme biti manjša od 1,0 m (torej min 2,0 m nad gladino srednje visoke višine podtalnice). Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Prav tako morajo biti dimenzionirane na podlagi hidrogeološkega poročila.

Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi morajo biti izvedene tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali v tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija…).

Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz parkirišča in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj (SIST EN 858-2).

(5)           Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(6)           V skladu z zakonom si mora investitor po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje.

(7)           Za vsako rabo vode za drugo rabo, ki presega splošno rabo mora investitor pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu s 125. členom ZV-1 (vodno dovoljenje) ali 136. členom ZV-1 (koncesijo). Vodno dovoljenje izda MOP, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, na podlagi posebne vloge. Koncesijo se podeli na podlagi javnega razpisa na pobudo investitorja ali druge pravne ali fizične osebe, ki se jo vloži pri vladi RS. Vodno dovoljenje ali odločbo o izbiri koncesionarja je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.

(8)           Gradnja bo potekala na območju, za katerega na podlagi podatkov o poplavnih dogodkih in strokovne podlage izhaja, da je izpostavljeno poplavam. Na poplavnih območjih ni dopustna gradnja ali kakršnikoli drugi posegi, ki bi lahko povečali poplavno ogroženost območja. Zato je pred oziroma, istočasno z gradnjo kateregakoli objekta na ureditvenem območju OPPN treba izvesti ustrezne lokalne ali celovite omilitvene ukrepe določene v študiji poplavne ogroženosti, ki je sestavni del OPPN.

27. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost (Natura 2000, EPO).

28. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)           Ravnanje z odpadki se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in določili občinskega odloka. Na območju se izvaja ločeno zbiranje odpadkov. V sklopu funkcionalnega zemljišča je investitor dolžan zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij.

(2) Vse odpadke je potrebno ločevati ter predati v uporabo ustreznim prevzemnikom.

(3) V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, v skladu z veljavno zakonodajo.

VIII.         Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

29. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)           Območje OPPN se nahaja v območju poplavne ogroženosti.  Za območje je izdelana karta razredov poplavne nevarnosti (DHD d.o.o., št. 170, november 2016) iz katere izhaja, da je območje OPPN uvrščeno v območje male in srednje poplavne varnosti. Zaradi navedenega je potrebno pred izgradnjo objektov izvesti celovit omilitveni ukrep. Gradnja na navedenem poplavnem območju, ki je v strokovni podlagi označeno z rumeno in oranžno barvo, ni dopustna brez poprejšnje izvedbe celovitih omilitvenih ukrepov in sicer je to izgradnja prečrpališča zalednih in lastnih padavinskih vod na iztoku Stare Globetke v reko Ščavnico, s kapaciteto vsaj 3,5 m³/s. Na celotnem ureditvenem območju OPPN pa, kot lokalni omilitveni ukrep, morajo biti zgrajeni zadrževalniki padavinskih odpadnih vod z zadrževalnim časom vsaj 12 ur.

Dodatni ukrepi na območju so:

·       vse novogradnje morajo biti izvedene nad poplavno varno koto. Poplavno varna kota za celotno območje znaša 176.36 m n.m. (t.j. gladina poplave pri Q100 z 0.2 m varnostnega nadvišanja);

·       zasnova objektov in ureditve okolice naj bo takšna, da omogoča čim večje zadrževanje padavinske vode, kot npr. ravne zelene strehe, mikro zadrževalniki, zadrževanje za robniki, v poglobljenih zelenih pasovih ipd.;

·       meteorna kanalizacija naj se vodi izven območja industrijske cone. Preostala odvodnja naj bo speljana proti stari Globetki oz. črpališču;

·       obstoječi jarki in predvsem ostanki starih strug naj se ohranjajo.

Na območju ne obstaja nevarnost erozije ter plazovitosti terena.

(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g.

(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

·       nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

·       nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

·       nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter

·       nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

(4) V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče skladno z veljavnimi predpisi.

30. člen

(varstvo pred požarom)

(1)           Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja srednje velika. Načrtovana stavba ali stavbe se uvrščajo med požarno zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:

·       širjenjem požara na sosednje objekte,

·       nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,

·       evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,

·       napravami za gašenje in dostopom gasilcev.

Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta.

(2)           Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.

(3)           Za OPPN bodo požarni ukrepi opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(4)           Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.

VIII.         Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje oppn

31. člen

(etapnost gradnje)

Možna je izgradnja v več etapah (posameznega, več ali dela objekta), ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno, energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki,  zunanjimi ureditvami ter omilitvenimi ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti glede na lokacijo, kjer se poseg nahaja.

IX.           Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

32. člen

(dopustna odstopanja)

(1)           Prikaz dostopov, uvozov in vhodov je informativne narave. Dopustna so odstopanja pri lokaciji vhodov in dostopov v posamezne objekte in lokacije uvozov na zemljišče.

(2)           Velikost in oblika gradbenih parcel (zemljiških parcel) se določi skladno s potrebami investitorja v projektni dokumentaciji.

(3)           Dopustna so odstopanja glede komunalne in energetske ureditve od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanju veljavne zakonodaje ter predpisanih odmikov med posameznimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi zaradi težav pri pridobivanju zemljišč.

X.            Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev

33. člen

(pogoji za vzdrževalna in druga dela)

(1) Za vzdrževalna in investicijska dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.

(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

34. člen

(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)

(1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

(2) Po končanem projektiranju in pred gradnjo posameznega objekta mora investitor pri naslovnem organu s področja varstva vodnih virov pridobiti tudi vodno soglasje.

(3) Pred začetkom gradnje mora investitor pridobiti geotehnične pogoje gradnje za  predviden objekt.

35. člen

(obveznost v času gradnje)

(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

·       pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

·       zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

·       promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

·       sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

·       skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

·       zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

·       v času gradnje zagotoviti vse potrebne okoljevarstvene varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka ter varstvo pred hrupom pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

·       v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

·       zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

·       sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

XI.           KONČNE DOLOČBE

36. člen

(vpogled v OPPN)

(1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Ljutomer v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.

37. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Celotno gradivo Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev poslovno proizvodne cone v Ljutomeru (OPPN Krka), je v tiskani obliki na vpogled na Razvojno – projektnem oddelku Občine Ljutomer.

Številka: 354/2017-10-211

Datum: 30. 5. 2017