|
Na podlagi 29. in 36. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 73/93 in 57/94) in 20.
člena Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št.
2/99), je občinski svet Občine Preddvor na svoji 32. seji, dne
08.05.2002 sprejel |
|
|
POSLOVNIK
Občinskega sveta Občine Preddvor |
|
|
I. Splošne določbe |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela |
|
|
Občinskega sveta občine Preddvor in njegovih delovnih teles (v
nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih
teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njihovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
kiso v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
občinskega sveta in njegovih teles določa ta poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih in izrednih sejah. |
|
|
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec, vendar pa najmanj
štirikrat letno. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet uporablja pečat občine.
|
|
|
Pečat občine uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta
in nadzorni odbor Pečat občine hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik
občine. |
|
|
II. Konstituiranje občinskega sveta |
|
|
7. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov,
vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik(ca) volilne komisije. |
|
|
8. člen |
|
|
Prvo sejo sveta vodi župan. |
|
|
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko
mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak
član sveta. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni
izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi,
dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet
ne odloča. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne
komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane
občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov
kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
|
9. člen |
|
|
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije
potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini
in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem
mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature
oziroma kandidatne liste. |
|
|
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. |
|
|
10. člen |
|
|
Ko se svet konstuituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat
novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim
članom občinskega sveta in županu pa preneha. |
|
|
Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v
vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, v katera so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed svojih članov komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. |
|
|
Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v
občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. |
|
|
III. Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
12. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in
sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih
člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico: |
|
|
- predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana,
ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
- glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
|
- sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta; |
|
|
- predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles
občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v
katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
|
|
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so
kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
|
|
13. člen |
|
|
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja,
izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
|
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso
povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko
in kazensko odgovoren. |
|
|
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta |
|
|
14. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih
organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v
zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član
občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma
posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
|
15. člen |
|
|
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki
ali ustno. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude članov. |
|
|
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to
opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo
ustrezno dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
|
Pisno zastavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna
župan in tajnik občine. |
|
|
Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal
in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
|
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši
pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine
oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. |
|
|
Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik, lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na
vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor
mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje
pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
16. člen |
|
|
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje
oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni
zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi
razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
|
|
17. člen |
|
|
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih
teles, katerih član je. Sej delovnih teles se morajo udeleževati tudi
ostali člani delovnih teles. |
|
|
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je,
mora o tem in razlogih za odsotnost obvestiti župana oziroma predsednika
delovnega telesa ali tajništvo občine najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti o svoji
odsotnosti župana oziroma tajništvo občine, mora to storiti takoj, ko je
to mogoče. |
|
|
Če župan oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o
tem, kateri člani sveta so na prejšnji seji izostali neupravičeno. |
|
|
Če član brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora župan na to
opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere
član je. O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se
lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje
sveta. |
|
|
IV. Delovno področje sveta |
|
|
18. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
|
|
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi
ustave in zakona statut občine. |
|
|
V. Seje sveta |
|
|
1. Sklic seje |
|
|
19. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Seje sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na
predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih
sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
20. člen |
|
|
Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najmanj
7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se članom pošlje
tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. |
|
|
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku
nadzornega odbora in tajniku občine. |
|
|
21. člen |
|
|
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o
nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
|
|
Izredno sejo sveta skliče župan na svojo pobudo, na predlog delovnega
telesa sveta ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta. |
|
|
V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj
občinski svet odloča. |
|
|
Če seja ni sklicana v roku 7 dni od predložitve pisnega obrazloženega
predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo
lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. |
|
|
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta
skliče v krajšem roku in to v takem, da so s sklicem seje seznanjeni vsi
člani sveta in da se seje lahko tudi udeležijo. |
|
|
V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na tej pa
se lahko predloži članom sveta gradivo za sejo. |
|
|
Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. |
|
|
Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
|
22. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega
reda, ki jih določi župan. |
|
|
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je,
zaradi nemotenega dela na seji, potrebna. |
|
|
Po odločitvi župana so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe. |
|
|
23. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
24. člen |
|
|
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če
članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega
mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen
v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
|
|
25. člen |
|
|
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega
sveta pooblasti podžupana, ali drugega člana občinskega sveta. |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti
župan niti podžupan, vodi sejo najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
Seje občinskega sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. |
|
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z
osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. |
|
|
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so
predložena članom občinskega sveta za to sejo. |
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem je
seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo
občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. |
|
|
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega
sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega
obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori,
če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga
odstrani iz prostora. |
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v
celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega
reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg
župana, oziroma predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na
seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
27. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega
sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. |
|
|
Prav tako obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
|
28. člen |
|
|
Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje
seje. |
|
|
Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in
zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
|
29. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo iz dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
|
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja
umaknejo iz dnevnega reda. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O
predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
|
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
|
30. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda. |
|
|
31. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali
oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar ta ni župan,
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 5
minut, izjemoma dalj. |
|
|
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno
obrazložitev. |
|
|
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan
oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. |
|
|
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
|
|
Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet
minut. Svet lahko sklene, da posamezni član iz utemeljenih razlogov
lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
|
|
Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljalca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ 3 minute. |
|
|
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po tri minute. |
|
|
32. člen |
|
|
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. |
|
|
Če se ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če setudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsedujoči lahko
vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko član ugovarja. O ugovoru odloči
svet brez razprave. |
|
|
33. člen |
|
|
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o
kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega
reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju
brez razprave. |
|
|
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo,
ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo
po osebnem pojasnilu, mu predsedujoči da besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Pri tem se mora član sveta omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme
trajati več kot tri minute. |
|
|
34. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posameznih
točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališče, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj in podobno. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
35. člen |
|
|
Seje občinskega sveta se sklicujejo praviloma pozno popoldne in morajo
biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
|
|
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
|
|
Občinski svet pa lahko sklene, da bo sejo nadaljeval brez odmora. |
|
|
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega
ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali
pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
36. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo in
predsedujoči objavi zaključek seje. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
37. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
38. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
- opomin |
|
|
- odvzem besede |
|
|
- odstranitev s seje ali z dela seje |
|
|
39. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni
dobil besedo, ali če na drug način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta,
oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
Član občinskega sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
40. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja v
katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na
seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
|
|
|
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo
poslušalci. |
|
|
41. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta,
sejo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
42. člen |
|
|
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v
sejni dvorani. |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
občinskega sveta. |
|
|
Navzočnost članov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem
in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. |
|
|
43. člen |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je
sprejeta, če se je večina opredeljenih navzočih članov izrekla »ZA« njen
sprejem. |
|
|
44. člen |
|
|
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali najmanj četrtina članov sveta. |
|
|
45. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta
poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega
glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
|
46. člen |
|
|
Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. |
|
|
47. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
|
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če tako odloči svet na
predlog predsedujočega ali najmanj ene tretjine vseh članov sveta. |
|
|
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali
»NE GLASUJEM«. |
|
|
48. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno – tehnična opravila v zvezi z tajnim glasovanjem
opravlja delavec občinske uprave, ki ga določi predsedujoči. |
|
|
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
|
|
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
|
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi,
kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen
za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga o katerem se glasuje, na desni strani, »PROTI« pa na levi
strani glasovnice. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
|
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimkov
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako,da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
|
|
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v
glasovalno skrinjico. |
|
|
49. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
- število razdeljenih glasovnic |
|
|
- število oddanih glasovnic |
|
|
- število neveljavnih glasovnic |
|
|
- število glasov »ZA« |
|
|
- število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih |
|
|
- število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat |
|
|
- ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je
izvoljen. |
|
|
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
|
50. člen |
|
|
Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali
ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog
predsedujočega. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
51. člen |
|
|
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na
seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni
razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih
glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original
ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
|
Za pripravo skrajšanega zapisnika skrbi tajnik občine. |
|
|
Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti
drugega delavca občinske uprave. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in
tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil
zapisnik. |
|
|
Za pravočasno sestavitev zapisnika, pravilnost podatkov v njem in hrambo
zapisnika je odgovoren tajnik občine. |
|
|
52. člen |
|
|
Potek seje občinskega sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani
še eno leto po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali
občinski svet, katerega seja je bila snemana. |
|
|
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
|
|
Član občinskega sveta in drug udeleženec seje, če je zato dobil
dovoljenje župana, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se
opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti tajnika občine, ali od
njega pooblaščene osebe. |
|
|
Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno
prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis,
razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in
naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. |
|
|
53. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je
bilo obravnavano na seji in se hrani v občinski upravi. |
|
|
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan
v skladu zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
|
54. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi
občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki
sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani
v arhivu občinske uprave. |
|
|
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila župan
v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko
gradivo. |
|
|
6. Strokovno administrativno tehnična opravila |
|
|
55. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa
občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski
upravi. |
|
|
Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi
in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
|
7. Delovna telesa občinskega sveta |
|
|
56. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
ki jo imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane. |
|
|
Komisija opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
- občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
- občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
- pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, |
|
|
- obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet.
|
|
|
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski
svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo
je bil izvoljen za župana. |
|
|
57. člen |
|
|
Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja
delovna telesa. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
Odbori občinskega sveta lahko opravljajo tudi druge zadeve, ki mu jih
poveri občinski svet iz svoje pristojnosti. |
|
|
58. člen |
|
|
Kot stalna delovna telesa občinskega sveta sta s statutom ustanovljeni
komisiji |
|
|
- komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in |
|
|
- statutarna komisija |
|
|
Druge komisije in odbore občinski svet ustanovi s posebnim aktom. |
|
|
59. člen |
|
|
Odbori so ustanovljeni za nedoločen čas, vendar najdalj do izteka
mandata članom občinskega sveta. |
|
|
Člane odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi
izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. |
|
|
Odbor vodi član občinskega sveta, izmed svojih članov pa odbor lahko
izvoli namestnika predsednika odbora. |
|
|
Članstvo v odboru ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine in
z delom v občinski upravi. |
|
|
60. člen |
|
|
Pristojnosti odborov so poleg splošnih in naštetih v statutu občine
določene v aktu o njihovi ustanovitvi. |
|
|
Župan občine je upravičen in pooblaščen, da v posamičnih primerih
posreduje kateremukoli odboru določeno vprašanje v preučitev in
obravnavanje, hkrati pa tudi da določi rok, v katerem se naj zadeva
obravnava in poroča o njej na občinskem svetu. |
|
|
Administrativno pomoč pri delu odborov in komisij daje občinska uprava. |
|
|
61. člen |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
62. člen |
|
|
Število članov odborov in komisij ter njihove predsednike, namestnike in
člane imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
|
Predsednika odbora imenuje občinski svet vedno izmed svojih članov. |
|
|
63. člen |
|
|
Prvo sejo odbora in komisij in drugih delovnih teles vedno skliče župan,
ki poskrbi, da se na prvi seji izvoli predsednika oz. namestnika
predsednika. |
|
|
64. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora
občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov
občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov oz. drugih
delovnih teles pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
65. člen |
|
|
Občinski svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o
ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in
naloge. |
|
|
66. člen |
|
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
|
|
67. člen |
|
|
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na
zahtevo župana ali na podlagi odločitev sprejetih v delovnem telesu. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
|
|
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med
navzočimi člani večina tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno
telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino
glasov navzočih članov. |
|
|
Glasovanje v delovnih telesih je javno. |
|
|
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika,
ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
|
68. člen |
|
|
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega
sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
VI. Akti občinskega sveta |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
69. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom
naslednje akte: |
|
|
- poslovnik o delu občinskega sveta; |
|
|
- proračun občine in zaključni račun; |
|
|
- planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte; |
|
|
- odloke, odredbe, navodila in sklepe. |
|
|
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja
in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
70. člen |
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni
račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu
ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti. |
|
|
71. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema občinski svet podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske
uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
72. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. |
|
|
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član
občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu, oziroma
članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta
(v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
73. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah
občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
74. člen |
|
|
Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega
sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred
dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
75. člen |
|
|
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, k zahtevajo
sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka |
|
|
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zvrne. |
|
|
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega
sveta |
|
|
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odlok dopolni predlog odloka
na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi
predloga odloka. |
|
|
76. člen |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem
členu predloga odloka. |
|
|
Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti. |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali
drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet. |
|
|
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako
besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na
predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se
prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
|
|
77. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan
amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena
četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. |
|
|
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj
odloka. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
78. člen |
|
|
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji
občinskega sveta glasuje večina navzočih članov. O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
|
|
79. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po
enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
|
|
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča
občinski svet na eni obravnavi. |
|
|
80. člen |
|
|
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma
zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih
aktov bo postopek nadaljeval, katere bo znova začel obravnavati ter
katerih ne bo obravnaval. |
|
|
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma
obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova
pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski
funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
|
81. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku
sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov
občine. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka
na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do
konca obravnave predloga odloka. |
|
|
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. |
|
|
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
|
|
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki velja z prvo obravnavo
predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
|
82. člen |
|
|
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na
isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se
sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
|
|
- manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov; |
|
|
- prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih
določb v skladu z zakonom; |
|
|
- uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi
državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta; |
|
|
- spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami Ustavnega sodišča
in drugih pristojnih organov; |
|
|
- če tako sklene občinski svet. |
|
|
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in
dopolnitev odloka, ne pa k samemu odloku. |
|
|
Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
|
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta
(pripomba: minimum 2 glasova). |
|
|
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da
občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in
da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski
svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
83. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu Občine Preddvor in pričnejo veljati v 15 dneh po objavi, če ni
drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet oz. župan občine. |
|
|
Če tako določa zakon ali drug predpis državnih organov ali pa tako
odloči občinski svet, se odloki in drugi splošni akti objavijo v Uradnem
vestniku Gorenjske oziroma Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
|
84. člen |
|
|
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine.
Predstavitev ni časovno omejena. O predstavitvi ni razprave. |
|
|
85. člen |
|
|
Predsedniki delovnih teles lahko v 15 dneh od vložitve predloga
proračuna občine skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in
predstavniki občinske uprave pojasnijo predlog proračuna občine. |
|
|
Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna občine
najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega
člena. |
|
|
Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek
sprejemanja predloga proračuna občine, v skladu s statutom občine in tem
poslovnikom, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati določi
rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna. |
|
|
86. člen |
|
|
V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega
sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge. |
|
|
Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
|
87. člen |
|
|
Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in
predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče
sejo občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o
sprejetju proračuna. |
|
|
88. člen |
|
|
Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. |
|
|
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu.
Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki
in izdatki. |
|
|
89. člen |
|
|
Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih
delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik
občinske uprave oz. strokovne organizacije, ki je pripravila predlog
proračuna dodatno obrazloži predlog proračuna občine. |
|
|
Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in
šele nato o drugih amandmajih. |
|
|
90. člen |
|
|
Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun
medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov. Če je
proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. |
|
|
91. člen |
|
|
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma
trajanje odmora, v katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve. |
|
|
Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan
obrazloži. Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog
sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti. |
|
|
92. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski
svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo
za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
93. člen |
|
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračun občine. |
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku.
Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti
predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. |
|
|
6. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
|
94. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določb občinskih splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarna komisija, ki
lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
|
|
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem
poslovnikom določen za sprejem odloka po rednem postopku |
|
|
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
|
95. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb
in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj
občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v
prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. |
|
|
Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik
določa za sprejem odloka. |
|
|
VII. Volitve in imenovanja |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
96. člen |
|
|
Imenovanje funkcionarjev, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje
občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. Če občinski svet
odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
97. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. Če se glasuje za ali proti listi kandidatov,
se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala večina članov občinskega
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
|
98. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na
glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih
priimkov. |
|
|
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem
redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
99. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
2. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
|
100. člen |
|
|
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov, ki
jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede posamično imenovanje članov. |
|
|
Če na ta način niso izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi
kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh
članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
3. Imenovanje podžupana |
|
|
101. člen |
|
|
Na predlog župana imenuje občinski svet podžupana izmed članov
občinskega sveta. |
|
|
O tem ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanja, odloči občinski svet pred glasovanjem o imenovanju. Za
podžupana je imenovan kandidat, ki dobi večino glasov navzočih članov
občinskega sveta na seji sveta. |
|
|
4. Postopek za razrešitev |
|
|
102. člen |
|
|
Občinski svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih voli
oziroma imenuje po enakem postopku, kot je določen za izvolitev in
imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s
statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za
določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje njihovih razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov in izvolitev oziroma
imenovanje, je pristojen tudi za predlaganje njihove razrešitve. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za
njihovo izvolitev ali imenovanje. |
|
|
5. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih
organov ter funkcionarjev občine |
|
|
103. člen |
|
|
Člani občinskega sveta in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti.
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani, tudi če niso funkcionarji. Izjava o odstopu
mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva v organu oz. funkciji zaradi
odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata, ali pa
predlagati kakšen drug ukrep. |
|
|
VII. Razmerja med županom in občinskim svetom |
|
|
104. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno reševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi
župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
in drugih aktov sodelovali. |
|
|
105. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji
sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik
občine, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov
občinskega sveta. |
|
|
V poročilo o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklep sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep,
ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov občinskega sveta.
|
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela občinskega sveta, zato je dolžan občinski
svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v
skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
VIII. Javnost dela |
|
|
106. člen |
|
|
Delo občinskega sveta in njegovih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom (županove
novice in podobno) in sredstvom javnega obveščanja na sejah organov
občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o
delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave. |
|
|
107. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih
občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov občinskega sveta, obvestila in poročila o delu
sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta delovnih teles, ki so
zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
IX. Delo občinskega sveta v izrednem stanju |
|
|
108. člen |
|
|
V izrednem stanju oziroma v izrednih razmerah, ko je delovanje
občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina
delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanjasej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči
oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
|
X. Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika |
|
|
109. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. Spremembe in dopolnitve
poslovnika sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih
članov. |
|
|
110. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga
poslovnik med sejo predsedujoči. Če se predsedujoči glede razlage ne
more odločiti, umakne obravnavano točko z dnevnega reda in naloži
statutarni komisiji, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe
do naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
Izven seje daje razlago poslovnika statutarna komisija. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga
je dala statutarna komisija ali predsedujoči, odloči občinski svet. |
|
|
XI. Končni določbi |
|
|
111. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
Občine Preddvor. |
|
|
112. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik občinskega
sveta Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 2/99). |
|
|
Številka: posl. 02/02 |
|
|
Preddvor, 08. 05. 2002 |
|
|
Župan Občine Preddvor: Miran Zadnikar |
|
|
|
|