|
Na podlagi 149. člena
Zakon
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187,
20/06, 28/06 – sklep US RS, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odločba US RS), 29.
člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno
prečiščeno besedilo in 21/06 – odločba US RS), 3., 7. in 35. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS,
št. 7/03, 86/04, 7/05 – sklep US RS, 34/05 – odločba US RS, 44/05,
40/06, 51/06 – popr., 115/06 in 139/06 – odločba US RS) ter 16. in 79.
člena
Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno
besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet Občine Krško na 5. seji dne
22. 3. 2007 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o ravnanju s
komunalnimi odpadki v Občini Krško |
|
|
I. PREDMET UREJANJA |
|
|
1. člen |
|
|
(vsebina javne službe) |
|
|
Ta odlok ureja način opravljanja obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb zbiranja, prevoza in odlaganja komunalnih
odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju občine Krško
(v nadaljevanju: občina) tako, da določa: |
|
|
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne
službe, |
|
|
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo
prostorsko razporeditev, |
|
|
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne
službe, |
|
|
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, |
|
|
– vire financiranja javne službe in način njihovega
oblikovanja, |
|
|
– vrsto in obseg zemljišč, objektov, naprav in opreme
potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, ter javno
dobro (v nadaljevanju: javne površine) in varstvo, ki ga ta
infrastruktura lokalnega pomena uživa (v nadaljevanju: infrastruktura). |
|
|
2. člen |
|
|
(opredelitev pojmov) |
|
|
(1) Komunalni odpadki po tem odloku so odpadki, ki
nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in
kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v
industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke
sodijo tudi odpadki z vrtov in parkov, odpadki pri čiščenju cest, ulic,
odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s
klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov in parkov iz podskupine
s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi komunalni odpadki iz
podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter embalaža, ki je
komunalni odpadek iz podskupine s klasifikacijsko številko 15 01. |
|
|
(2) V ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma
biorazgradljivih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: biološki odpadki)
štejejo odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z
izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo
komunalnih odpadkov sodijo predvsem ostanki hrane ter zeleni odpad z
vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki
biološkega izvora. |
|
|
(3) Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov
rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada
posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje. |
|
|
(4) V ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov, ki so
primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo (v nadaljnjem besedilu:
sekundarne surovine) štejejo odpadki iz gospodinjstva, proizvodnje in
porabe, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem
procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (na
primer papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno) ali pa jih je mogoče
izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov.
Ločeno se zbira tiste komunalne odpadke z značajem sekundarnih surovin,
ki jih je po ustrezni predelavi mogoče tržiti ali katerih ločeno
zbiranje je smotrno zaradi izogibanja uporabi kapacitet urejenih
odlagališč odpadkov. |
|
|
(5) V kosovno frakcijo komunalnih odpadkov (v nadaljnjem
besedilu: kosovni odpadki) štejejo večji odpadni predmeti iz
gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo,
neuporabni gospodinjski stroji, električna in elektronska oprema (OEEO)
in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme. |
|
|
(6) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so tisti nevarni
odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v
gospodinjstvih ter mora biti njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje v
skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki
iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali neporabljena oziroma nerabna
odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski
vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro ter drugi
odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo ob porabi v
gospodinjstvih. |
|
|
(7) Ostanek odpadkov so neopredeljivi in nerazgradljivi
komunalni odpadki, torej tisti komunalni odpadki, ki jih ni mogoče
razvrstiti med biološke odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke
iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke
ter nastajajo ob porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi
drugih subjektov, ki ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov
sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov;
ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče; za povzročitelja
veljajo kot ostanek odpadkov vsi odpadki, ki jih ne more z
vzpostavljenim sistemom ni mogoče zbirati in obdelati. |
|
|
(8) Predpisana posoda za odpadke je posoda, v katero
povzročitelj zbira odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema;
predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja
z odpadki določene s pravilnikom iz 4. člena tega odloka in so različnih
prostornin in različnih karakteristik za različne namene (namenske
posode za odpadke). |
|
|
(9) Namenske predpisane posode za odpadke so namenjene
zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo
ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za zbiranje bioloških
odpadkov, za zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za
zbiranje ostanka odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno). |
|
|
(10) Namenska predpisana vreča za odpadke je vreča iz
primernega materiala in z ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja
povzročiteljem za občasno zbiranje ostanka odpadkov. |
|
|
(11) Odjemni prostor je prostor, s katerega izvajalec
prazni namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek
odpadkov; ta prostor je praviloma na javni površini, lahko pa je tudi na
funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno
dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov določi izvajalec v soglasju s
povzročitelji, pri čemer je lokacija odjemnega prostora lahko oddaljena
praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega vozila
(kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka odvoz odpadkov;
transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza). Dostop do
odjemnega prostora mora biti svetle širine vsaj 3 m in svetle višine
vsaj 3,6 m. Kadar dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni
prostor določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. V
primeru, če med izvajalcem in povzročiteljem ni soglasja glede lokacije
odjemnega prostora, določi odjemni prostor pristojni organ. |
|
|
(12) Zbirni prostor je prostor, na katerem so postavljene
namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov v
času, ko se ti odpadki zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi
odjemni prostor, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov. |
|
|
(13) Ekološki otok je prostor, na katerem stojijo namenske
predpisane posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin (na primer za
steklo, papir, kovine, pločevinke, plastične mase in podobno).
Zbiralnica je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za
ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij, kjer jih
povzročitelji prepuščajo izvajalcu. Zbiralnica je praviloma na javni
površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Lokacije, zemljišče, objekte
in potrebni dostop z vozilom za odvoz odpadkov zagotavlja pristojni
organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa izvajalec sam. Kadar je
ogrožena funkcija javne površine, zagotovi pristojni organ drugo
primerno zemljišče in dostop. Za namene tega odloka se za ekološki otok
in zbiralnico uporablja pojem zbiralnica. |
|
|
(14) Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno
vozilo, opremljeno (lahko tudi s samostojnim zabojnikom) za ločeno
zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih omogoča,
da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu te frakcije oddajajo. |
|
|
(15) Zbirni center je pokrit posebej urejen in opremljen
prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzročitelji iz
gospodinjstev, ki se nahajajo na območju občine, lahko brezplačno
prepuščajo izvajalcu, in frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v
zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega
prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno
uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen
kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno
skladiščijo. V zbirnem centru se lahko, v kolikor to ni v neskladju s
predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki, izvaja tudi
dejavnosti razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih
frakcij. Te dejavnosti lahko izvajajo le osebe, ki so za to pooblaščene
s strani izvajalca. |
|
|
(16) Gospodarjenje z odpadki zajema preprečevanje in
zmanjševanje nastajanja odpadkov ter njihovih škodljivih vplivov na
okolje in ravnanje z odpadki. |
|
|
(17) Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje,
predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja
in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave
za predelavo ali odstranjevanje odpadkov. |
|
|
(18) Predelava odpadkov so postopki, določeni v predpisih,
ki urejajo ravnanje z odpadki. Predelava odpadkov je namenjena koristni
uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo
odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo
odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo
odpadkov za pridobivanje goriva. Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov
s toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni predelava
odpadkov. |
|
|
(19) Odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v
predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Odstranjevanje odpadkov je
namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema
predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali
kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov. |
|
|
(20) Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih
njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali
mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali
odstranjevanja. |
|
|
(21) Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje
odpadkov zaradi ustreznega zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega
nastajanja pred zagotovitvijo predelave ali odstranitve. |
|
|
(22) Pristojni organ je organ občinske uprave, pristojen
za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka (v nadaljnjem
besedilu: pristojni organ). |
|
|
(23) Program odvoza je program ravnanja z odpadki, z
vsebino določeno v 11. točki tega člena, 19. in 22. členu tega odloka,
ki ga pripravi in sprejme izvajalec ob soglasju pristojnega organa. |
|
|
II. ORGANIZACIJSKA IN
PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
|
3. člen |
|
|
(oblika izvajanja
javne službe) |
|
|
Javno službo na celotnem območju občine izvaja fizična ali
pravna oseba, ki se ji podeli koncesijo (v nadaljevanju: koncesionar,
izvajalec) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. |
|
|
4. člen |
|
|
(Tehnični pravilnik o
zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov) |
|
|
(1) Občinski svet sprejme, v obliki pravilnika, na predlog
župana, kateremu poda obrazloženo pobudo izvajalec, Tehnični pravilnik o
zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov (v nadaljevanju:
Pravilnik). V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve
in spremembe pravilnika. |
|
|
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega: |
|
|
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki z določitvijo
postopka njihovega prebiranja, prekladanja, naknadnega ločevanja ločenih
frakcij, kompostiranja bioloških odpadkov in drugih načinov predelave; |
|
|
– način določitve števila odvozov odpadkov po posameznih
kategorijah, skladno s tem odlokom; |
|
|
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov; |
|
|
– standardizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z
natančnimi merili za določanje izhodiščnega prostornine posod,
potrebnega posameznemu povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev; |
|
|
– standardizacijo predpisanih vreč za odpadke in pogoje
njihove uporabe; |
|
|
– minimalni standard opreme zbiralnic (katere posode, kako
vzdrževane, nalepke …); |
|
|
– postopek izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih
iz tega odloka; |
|
|
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in odjemnih
prostorov ter zbiralnic; |
|
|
– druge sestavine, določene s tem odlokom (pojem občasne
uporabe oziroma začasnega izostanka iz 8. člena …); |
|
|
– druge pogoje, merila in pravila, potrebna za
organizirano in s predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno
delovanje javne službe. |
|
|
(3) Pravilnik iz prejšnjega odstavka mora biti tekoče
usklajevan z spremembami tehnološkega, kulturnega in sociološkega
značaja ter drugimi dogajanji v prostoru. |
|
|
5. člen |
|
|
(pravice in dolžnosti
izvajalca javne službe) |
|
|
(1) Izvajalec ima pravice in dolžnosti: |
|
|
– v sodelovanju s pristojnim organom skrbeti za razvoj,
načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko
načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi,
potrebnimi za izvajanje javne službe; |
|
|
– pripraviti besedilo osnutka in obrazložitve Pravilnika
iz tretjega odstavka 4. člena; |
|
|
– pripravljati predlog programa odvoza odpadkov iz 19.
člena; |
|
|
– pripravljati predlog letnega plana gospodarske javne
službe; |
|
|
– voditi kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter
zbiralnic; |
|
|
– v imenu in za račun občine voditi kataster divjih
odlagališč; |
|
|
– voditi podatkovno baze za obračun smetarine; |
|
|
– voditi in trajno hraniti evidenco o količini in sestavi
odpadkov, odloženi na odlagališče, ter voditi stalno evidenco o vplivih
odlagališča na okolje; |
|
|
– sklepati pogodbe s pogodbenimi povzročitelji odpadkov
(30. člen) in povzročitelji iz šestega odstavka 32. člena, |
|
|
– pripravljati letne in dolgoročne plane izvajanja
gospodarske javne službe po tem odloku ter poročila o poslovanju in
izvajanju gospodarske javne službe (34. člen). |
|
|
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom,
zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav,
vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in
normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe
ravnati po predpisih pristojnega ministra. |
|
|
6. člen |
|
|
(javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij) |
|
|
(1) Upravljavec ima, glede na potrebe izvajanja javne
službe in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok, javno
pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij,
kolikor to ni v nasprotju z zakonom: |
|
|
– k lokacijskim načrtom oziroma drugim prostorskih aktom; |
|
|
– k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku
izdaje gradbenega dovoljenja; |
|
|
– v drugih primerih določenih z zakonom. |
|
|
(2) Upravljavec je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi
predhodne strokovne pogoje ali mnenje. |
|
|
(3) Do sprejema ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja
zakon o urejanju prostora, ima upravljavec tudi javno pooblastilo za
izdajo soglasja na projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
|
|
(4) Koncesionar je pogoje za izdajo soglasij dolžan
predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima pravico pred izdajo
soglasja seznaniti se z le-tem. |
|
|
(5) Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku
določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve upravljavca, ki jih ta v
upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča
župan. |
|
|
7. člen |
|
|
(uporabniki storitev
javne službe) |
|
|
(1) Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet
urejanja v tem odloku, so povzročitelji odpadkov (v nadaljnjem besedilu:
povzročitelj odpadkov). |
|
|
(2) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, katere delovanje
ali dejavnost na območju občine povzroča nastajanje odpadkov, in sicer
predvsem: |
|
|
a) fizične osebe, kot gospodinjstva, |
|
|
b) fizične osebe, kot samostojni podjetniki in obrtniki, |
|
|
c) lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških
objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi, |
|
|
d) pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, v
oziroma ob katerih nastajajo komunalni odpadki, |
|
|
e) osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice,
sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike
in podobno), |
|
|
f) osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne
prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge
nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne
rabe. |
|
|
(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z
več oblikami delovanja ali dejavnosti (npr. fizična oseba hkrati kot
gospodinjstvo in kot lastnik ali najemnik gospodarskih in počitniških
objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi), je
dolžan storitve javne službe plačevati za vsako obliko delovanja ali
dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki, posebej. |
|
|
8. člen |
|
|
(povzročitelji
odpadkov) |
|
|
(1) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo
oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem,
dejanska uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti, in jo v razmerju
do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v
gospodinjstvu, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva
nerazdelno odgovorna v razmerju do izvajalca. |
|
|
(2) Oseba, ki oddaja v najem stanovanjski ali drug prostor
(v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna v najemni pogodbi določiti
povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom
najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu
posredovati en izvod te pogodbe ali pisno obvestilo podpisano s strani
najemnika in najemodajalca. V nasprotnem se šteje za povzročitelja
najemodajalec stanovanjskega ali drugega prostora. |
|
|
(3) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe
objekta, v zvezi s katerim se povzročitelju obračunava smetarina,
zavezanca ne odvezuje plačila smetarine. Pojem občasne uporabe oziroma
začasnega izostanka se podrobneje definira v pravilniku iz 4. člena tega
odloka. |
|
|
(4) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni
obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja dejstva opuščenosti posesti
je na strani lastnika. |
|
|
(5) Kot povzročitelji odpadkov oziroma kot uporabniki
storitev javne službe, se lahko obravnavajo upravniki stanovanjskih in
poslovnih objektov ali upravljavci javnih in drugih površin ter
izvajalci javnih služb, ki so pristojni za zbiranje odpadkov v okviru
ali zaradi storitev, ki jih zagotavlja ustrezna javna služba. |
|
|
(6) V primeru ko upravnik nastopa naproti izvajalcu javne
službe v svojem imenu in na račun lastnika ali skupnosti lastnikov
stanovanj ali poslovnih prostorov, pridobi v razmerju do izvajalca
pravice in obveznosti sam. |
|
|
9. člen |
|
|
(uporaba storitev
javne službe) |
|
|
(1) Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje
odpadkov obvezna v okvirih, ki jih določa ta odlok. |
|
|
(2) Zbiranje in odlaganje odpadkov, za katere ta odlok
posebej ne ureja ravnanja, organizirajo povzročitelji sami v skladu s
predpisi in po potrebi v skladu z navodili izvajalca. |
|
|
III. ZBIRANJE ODPADKOV |
|
|
10. člen |
|
|
(zbiranje odpadkov) |
|
|
(1) Vse odpadke se zbira ločeno na izvoru. |
|
|
(2) Pogoje in načine ločenega zbiranja odpadkov ter
posebne primere drugačnega načina ravnanja z odpadki, kolikor niso
posebej opredeljeni s tem odlokom, ureja Pravilnik iz 4. člena tega
odloka. |
|
|
11. člen |
|
|
(ločeno zbiranje) |
|
|
(1) Povzročitelji odpadkov so po vrstah ločene komunalne
odpadke dolžni odlagati v namenske predpisane posode, postavljene na
zbirnih prostorih ter na zbiralnicah v obsegu in na način, kot je
določeno s Pravilnikom iz 4. člena tega odloka. |
|
|
(2) Z ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni
začeti takoj, ko izvajalec določi način in kraj zbiranja ter zagotovi
namenske predpisane posode za odpadke in to na način, kot ga omogočajo
razpoložljive posode. |
|
|
12. člen |
|
|
(predpisana posoda za
odpadke, predpisana vreča za odpadke) |
|
|
(1) Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena
tako, da je ni mogoče zapreti. |
|
|
(2) Večje količine odpadkov, ki se pojavijo občasno, se
lahko odloži v namensko predpisano vrečo za odpadke, ki jo je potrebno
postaviti na zbirni oziroma odjemni prostor poleg predpisane posode na
dan odvoza. |
|
|
(3) Če količina odpadkov redno (dvakrat mesečno) presega
prostornina predpisane posode za odpadke, izvajalec povzročitelju določi
ustrezno povečanje prostornine posode. |
|
|
13. člen |
|
|
(določitev zbirnih in
odjemnih prostorov ter zbiralnic) |
|
|
(1) Načrtovalci prostora in projektanti stanovanjskih
sosesk, proizvodnih in drugih poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer
bodo nastajali odpadki, morajo določiti zbirne in odjemne prostore ter
zbiralnice, kot jih določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni
zagotoviti njihovo izgradnjo in jih morajo prvič opremiti z namenskimi
predpisanimi posodami za biološke odpadke, ostanek odpadkov in posebne
odpadke v okviru dejavnosti (drugi odstavek 13. člena). |
|
|
(2) V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih
obratih in drugih objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne
prostore lastniki objektov na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja,
zbiralnice pa ureja izvajalec. V kolikor je zbirni prostor hkrati tudi
odjemni prostor ga urejajo (vzdržujejo red in čistočo, dostopi v zimskem
času) lastniki objektov, oziroma izvajalec na njihov račun. Z ureditvijo
zbirnega prostora na javni površini, ki ni hkrati tudi odjemni prostor,
mora soglašati pristojni organ. |
|
|
(3) Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih
zgradb, parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na
njih postaviti koše za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov
oziroma zbiralnice. Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih
zgradb in drugih javnih površin lahko skupaj za več objektov ali površin
skupno uredijo zbiralnice, če to omogočajo prostorske razmere in pogoji
in je to smiselno ter racionalno. Lastniki oziroma uporabniki v tem
odstavku opredeljenih objektov in površin so dolžni koše za odpadke
nabaviti, jih postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke,
upoštevajoč pri tem tudi določila odloka, ki ureja gospodarsko javno
službo urejanja in čiščenja javnih površin. Odpadke na javnih površinah
je dolžan zbirati upravljalec javne površine in jih predati izvajalcu
javne službe ravnanja z odpadki. |
|
|
14. člen |
|
|
(lastništvo) |
|
|
(1) Zbiralnice so občinska infrastruktura. |
|
|
(2 Prva nabava predpisanih posod za odpadke bremeni
investitorja oziroma lastnika objekta. Izvajalec vodi predpisane posode
za odpadke v evidenci osnovnih sredstev in skrbi za njihovo vzdrževanje,
pranje in obnavljanje v breme javne službe. |
|
|
(3) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se
v primeru, ko do poškodovanja ali uničenja predpisane posode pride
zaradi neustreznega krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja
povzročitelja, za stroške popravila ali zamenjave posode bremeni
povzročitelja. |
|
|
(4) Redno in investicijsko vzdrževanje zbiralnic bremeni
sredstva javne službe. |
|
|
15. člen |
|
|
(pogoji, ki jih morajo
izpolnjevati zbirni in odjemni prostor) |
|
|
Zbirni prostor izven objekta in odjemni prostor za odpadke
morata ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim
pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih
površinah. |
|
|
16. člen |
|
|
(prostornina in
število predpisanih posod za odpadke) |
|
|
(1) Prostornina in število predpisanih posod za odpadke na
posameznem zbirnem prostoru po merilih iz Pravilnika iz tretjega
odstavka 4. člena določa izvajalec ter jih sproti prilagaja tehnologiji
ravnanja z odpadki, obsegu in strukturi odpadkov ter izkušnjam ob
izvajanju javne službe. |
|
|
(2) Izvajalec lahko določi eno ali več predpisanih posod
za odpadke za več povzročiteljev skupaj. |
|
|
17. člen |
|
|
(vodenje katastra
zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic) |
|
|
(1) Izvajalec vodi kataster zbirnih in odjemnih prostorov
ter zbiralnic s podatki o vrstah, tipih in prostornini predpisanih posod
za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o
povzročiteljih. Podrobnejšo vsebino katastra določa Pravilnik. |
|
|
(2) Uskladitev, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi
z uskladitvijo in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska pogodba. |
|
|
(3) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine
Krško in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega
katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in
normativi geografskega informacijskega sistema. |
|
|
(4) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov,
ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«). |
|
|
(5) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz
katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu
izkazanega upravičenega interesa. |
|
|
(6) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati
vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti
zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije
javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu
dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij
javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške
skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja. |
|
|
(7) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati
na predpisan način. |
|
|
IV. ODVOZ ODPADKOV |
|
|
18. člen |
|
|
(priprava odpadkov za
odvoz) |
|
|
(1) Povzročitelj pred predvidenim časom odvoza, določenim
s programom iz tretjega odstavka 19. člena tega odloka, prestavi
predpisane posode za odpadke z zbirnega prostora na odjemni prostor, po
odvozu pa prazne takoj vrne na zbirni prostor oziroma to stori izvajalec
na osnovi naročila povzročitelja (šesti odstavek 32. člena odloka). |
|
|
(2) Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih
in odjemnim prostorih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. V zimskem
času so dolžni omogočiti izvajalcu dostop do odjemnega prostora. |
|
|
(3) Če povzročitelj ne ravna v skladu z drugih odstavkom
izvajalec očisti odjemni prostor in račun izstavi povzročitelju ali
upravniku, ki zastopa skupnost lastnikov stanovanja ali poslovnih
prostorov oziroma drugi osebi, ki za obveznosti po tem odloku nerazdelno
odgovarja (prvi odstavek 8. člena). |
|
|
(4) Kadar izvajalec onesnaži zbirni ali odjemni prostor,
ga je dolžan takoj očistiti. |
|
|
(5) Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa
do odjemnega prostora ali zbiralnice. |
|
|
(6) Osebam, ki za to nimajo pisnega dovoljenja izvajalca,
je prepovedano prebiranje, prelaganje ali odvažanje odpadkov iz zbirnih
ali odjemnih mest. |
|
|
19. člen |
|
|
(potek zbiranja,
odvoza in odlaganja odpadkov) |
|
|
(1) Tehnologijo in časovni potek zbiranja, odvoza in
odlaganja odpadkov določi izvajalec v soglasju s pristojnim organom. |
|
|
(2) Izvajalec mora opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo
določeni kraji težko dostopni ali nedostopni za njegova vozila. |
|
|
(3) Zbiranje odpadkov poteka po programu odvoza, ki ga
sprejme izvajalec ob soglasju pristojnega organa. Program mora biti
tekoče usklajevan z ugotovitvami iz presoj vplivov na okolje in z
drugimi spremenjenimi okoliščinami. |
|
|
20. člen |
|
|
(vozila za odvoz
odpadkov, biološki odpadki) |
|
|
(1) Izvajalec je dolžan vse odpadke odvažati s posebej
urejenimi vozili, ki omogočajo brezprašno nakladanje in odvažanje
odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi, iz njih pa se tudi ne smejo
izcejati tekočine. |
|
|
(2) Izvajalec je dolžan odpadke odvažati na določen dan
odvoza in namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek
odpadkov izprazniti tudi, če niso polne. |
|
|
(3) V naseljih z več kot 500 prebivalci ter v drugih
naseljih, ki jih določi pristojni organ, se morajo namenske predpisane
posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov prazniti, razen v
zimskem času, praviloma enkrat tedensko, druge namenske predpisane
posode pa po potrebi. Na drugih območjih se odpadki odvažajo praviloma
enkrat na dva tedna. Število odvozov odpadkov po posameznih kategorijah
in glede na letne čase, se podrobno določi s Pravilnikom iz 4. člena
tega odloka. |
|
|
(4) V primeru, da izvajalec sam ne zmore opraviti nalog iz
tega odloka, je dolžan poskrbeti, da to v njegovem imenu in na njegov
račun opravi drug usposobljen izvajalec oziroma v najkrajšem možnem
času. |
|
|
21. člen |
|
|
(izpad odvoza) |
|
|
V primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile ali
večjih ovir na dovozu (sneg, zapora ceste ipd.) je izvajalec dolžan
opraviti delo takoj po odstranitvi ovire oziroma v najkrajšem možnem
času zagotoviti začasno odjemno mesto. |
|
|
22. člen |
|
|
(kosovni odpadki,
nevarni odpadki iz gospodinjstva, drugi odpadki) |
|
|
(1) Odvoz kosovnih odpadkov in prevzem nevarnih odpadkov
iz gospodinjstev se izvajata na način in po programu iz tretjega
odstavka 19. člena. |
|
|
(2) Prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev poteka po
programu odvoza iz 19. člena, ki ga določi izvajalec ob soglasju
pristojnega organa tako, da je zagotovljen strokoven prevzem teh
odpadkov od povzročiteljev. |
|
|
(3) Izvajalec lahko ob soglasju pristojnega organa občasno
organizira tudi zbiranje drugih odpadkov z značajem sekundarnih surovin,
za katere ni organiziranega rednega ločenega zbiranja. S soglasjem se
določi program in tehnologijo zbiranja. V času obratovanja zbirnega
centra, na območju občine Krško, je možno te odpadke oddati brezplačno. |
|
|
V. ODSTRANJEVANJE
ODPADKOV |
|
|
23. člen |
|
|
(odlaganje odpadkov) |
|
|
(1) Ostanek odpadkov, kot je opredeljen s tem odlokom, je
dovoljeno odlagati samo na urejeno odlagališče. |
|
|
(2) Določene vrste odpadkov je možno uporabiti za sanacijo
degradiranih površin. Pogoje za ureditev teh površin, izvedbo odlaganja
oziroma takšne sanacije in vrste odpadkov, ki jih je dovoljeno odlagati
na ta način, izvajalec določi z ustreznim upravnim dovoljenjem po
predpisih o posegih v prostor, izdanim ob soglasju pristojnega organa. |
|
|
24. člen |
|
|
(odlagališče odpadkov) |
|
|
(1) Ostanek odpadkov izvajalec odstranjuje skladno z
veljavno zakonodajo. Odlagališče odpadkov mora biti vidno označeno in
redno vzdrževano. |
|
|
(2) Z odlagališčem odpadkov na območju občine upravlja
izvajalec. |
|
|
25. člen |
|
|
(priprava in vrste
odpadkov, ki se smejo odlagati na odlagališču) |
|
|
Na odlagališče je dovoljeno odlagati odpadke, ki so
predhodno obdelani (prebrani, dehidrirani ipd), skladno s tehnologijo iz
Pravilnika iz 4. člena tega odloka. |
|
|
26. člen |
|
|
(vodenje evidenc o
odlagališču) |
|
|
(1) Izvajalec mora tekoče voditi in trajno hraniti
evidenco o količini in sestavi odpadkov, odloženi na odlagališče. |
|
|
(2) Izvajalec mora voditi stalno evidenco o vplivih
odlagališča na okolje, vključno s podatki o izcednih vodah, smradu in
raznašanju odpadkov. Ta obveznost preneha po rekultiviranju površine
odlagališča in ugotovitvi pristojnega organa, da ni več škodljivih in
neprijetnih emisij v okolje. |
|
|
27. člen |
|
|
(divja odlagališča) |
|
|
(1) Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana
ustrezna dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: divja odlagališča), se
sanirajo v skladu z odločbo pristojne inšpekcije ali nalogom pristojnega
organa. |
|
|
(2) Sanacijo odlagališč iz prejšnjega odstavka izvaja v
okviru javne službe izvajalec, ki vključi v izvajanje tudi društva in
drugo zainteresirano javnost. |
|
|
(3) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu
ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za
to določenih krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije. Če
povzročiteljev ni mogoče ugotoviti, se stroški krijejo iz sredstev
občine. |
|
|
28. člen |
|
|
(kataster divjih
odlagališč) |
|
|
(1) Divje odlagališče se do sanacije registrira v katastru
divjih odlagališč, ki ga v imenu in za račun občine vodi izvajalec in
obravnava v skladu z normativi za sanacijo divjih odlagališč. |
|
|
(2) Kataster divjih odlagališč se vodi v grafični in
tekstualni oblik, skladno z občinskim geografskim sistemom, vsebuje pa
podatke o lokaciji posameznega odlagališča, vrstah in količini odloženih
odpadkov. |
|
|
VI. FINANCIRANJE JAVNE
SLUŽBE |
|
|
29. člen |
|
|
(viri financiranja) |
|
|
(1) Financiranje javne službe se zagotavlja: |
|
|
a) iz plačil uporabnikov storitev javne službe, to je: |
|
|
– plačil pogodbenih povzročiteljev; |
|
|
– smetarine, ki jo plačujejo drugi povzročitelji; |
|
|
– pristojbine za neposredno odlaganje odpadkov na
odlagališču. |
|
|
b) od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali
energetske uporabe, |
|
|
c) iz proračuna občine za namene določene s tem odlokom in
drugimi predpisi, |
|
|
d) iz dotacij, donacij in subvencij, |
|
|
e) sredstva EU, pridobljena iz strukturnih in drugih
skladov, |
|
|
f) drugih virov. |
|
|
(2) Podrobnejši način obračunavanja obveznosti po viru iz
točke a) prejšnjega odstavka se določi v pravilniku o načinu
obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe, ki ga
sprejme občinski svet v obliki predpisa. |
|
|
(3) Obveznosti po viru iz točke a) prvega odstavka tega
člena se uporabnikom zaračunavajo po tarifi, ki jo na pobudo upravljavca
in na predlog župana v obliki predpisa sprejme občinski svet.
Upravljavec je pripravljeni predlog tarife dolžan uskladiti z občinsko
upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem
svetu. |
|
|
(4) Obveznosti po viru iz točke a) prvega odstavka ter
sredstva iz točke b) prvega odstavka tega člena v svojem imenu in za
svoj račun (račun javne službe) zaračunava in pobira izvajalec. |
|
|
30. člen |
|
|
(pogodbeni
povzročitelji) |
|
|
(1) Pogodbeni povzročitelji, ki javno službo financirajo s
plačili iz 1. alineje točke a) prvega odstavka 29. člena tega odloka, so
tisti, ki s povzročeno količino odpadkov omogočajo izvajanje posameznega
odvoza odpadkov izključno za njihove potrebe. Odvoz se izvaja po
potrebi. Cena je lahko različna za različne kategorije povzročiteljev.
Predpisane posode za odpadke, v katere zbira odpadke pogodbeni
povzročitelj, so praviloma last povzročitelja, ki jih je dolžan tudi
vzdrževati in čistiti. Pogodbeni povzročitelj se lahko dogovori tudi za
najem posod pri izvajalcu ali se z njim dogovori za njihovo čiščenje in
vzdrževanje. |
|
|
(2) Povzročitelj pridobi status pogodbenega povzročitelja
s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem. Sklenitev pogodbe z izvajalcem je
skladno z zakonom in tem odlokom obvezna. |
|
|
(3) Pogodbeni povzročitelj je dolžan izvajalcu predajati
ločeno zbrane biološke odpadke in ostanek odpadkov, lahko pa se z
izvajalcem dogovori tudi za predajo sekundarnih surovin. |
|
|
31. člen |
|
|
(vsebina plačil
uporabnikov storitev javne službe) |
|
|
(1) Smetarina in plačila pogodbenih povzročiteljev
predstavljajo prihodek, ki ga za ravnanje z odpadki, ki ga zagotavlja
javna služba, plačujejo povzročitelji. |
|
|
(2) Pristojbina iz 3. alineje točke a) prvega odstavka 29.
člena tega odloka smiselno zajema le elemente, ki se nanašajo na
delovanje odlagališča. Merilo za njeno določanje je količina odloženih
odpadkov, izražena v ustrezni prostorninski enoti. Pristojbina je lahko
različna za različne kategorije povzročiteljev. |
|
|
32. člen |
|
|
(smetarina) |
|
|
(1) Smetarino plačujejo vsi povzročitelji odpadkov, ki
nimajo statusa pogodbenega povzročitelja (drugi povzročitelji).
Smetarina se zaračunava in plačuje mesečno. |
|
|
(2) Merilo za določitev višine smetarine je prostornina
posode, ki jo za odlaganje ločeno zbranega ostanka odpadkov uporablja
povzročitelj. Smetarina je lahko različna za različne kategorije
povzročiteljev. |
|
|
(3) Smetarino so na podlagi obveznosti, določene z zakonom
in tem odlokom, dolžni plačevati vsi povzročitelji, ki so po tem odloku
dolžni zbirati odpadke, ne glede na to, ali odpadke odlagajo ali ne in
ne glede na vrsto oziroma način odvoza odpadkov, razen pogodbenih
povzročiteljev in razen primerov iz četrtega odstavka 8. člena tega
odloka. |
|
|
(4) Obveznost plačevanja smetarine nastane za
povzročitelja z dnem začetka izvajanja odvoza odpadkov na njegovem
območju oziroma z dnem, ko povzročitelj na takšnem območju pridobi v
last, posest, uporabo, najem ali upravljanje objekt, prostor ali
površino. |
|
|
(5) V kolikor povzročitelj ne ločuje odpadkov ali drugače
ravna v nasprotju z navodili za odlaganje ga je izvajalec dolžan na to
na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posodi). Če
povzročitelj tudi po pridobitvi opozorila ne upošteva navodil za
odlaganje, mu lahko izvajalec, ne glede na druge določbe tega odloka, v
okviru smetarine, zaračuna dodatne stroške zaradi nepravilnega odlaganja
odpadkov. |
|
|
(6) Kolikor se povzročitelj in izvajalec dogovorita o
storitvi, ki presega vsebino javne službe, ki je predpisana s tem
odlokom (npr. odvoz iz zbirnega mesta, namesto iz odjemnega …), je
plačilo povzročitelja v tem delu prihodek javne službe. |
|
|
33. člen |
|
|
(dolžnost obveščanja) |
|
|
(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in
odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj o začetku povzročanja odpadkov
takoj pisno obvestiti izvajalca. |
|
|
(2) Povzročitelj je dolžan najkasneje v petih dneh po
nastanku pisno obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki
vplivajo na obračun smetarine. |
|
|
(3) V primeru, ko se ugotovi, da je povzročitelj izvajalca
oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz
prejšnjega odstavka ali če mu ustreznih podatkov ni posredoval oziroma
ni pravočasno posredoval, lahko izvajalec povzročitelju zaračuna razliko
med zaračunano in dejansko smetarino, ki bi mu jo zaračunal, če bi
povzročitelj posredoval pravilne podatke ali bi mu jih posredoval
pravočasno, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne obračuna po
nepravilnih oziroma lažnih podatkih. |
|
|
VII. PROGRAMI JAVNE
SLUŽBE IN POROČANJE |
|
|
34. člen |
|
|
(programi javne
službe, poročanje) |
|
|
(1) Upravljavec je dolžan vsako leto pripraviti predlog
letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z
devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne
službe najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti
pristojnemu organu. Letni program sprejema občinski svet. |
|
|
(2) Najkasneje v roku šestih mesecev po pričetku izvajanja
gospodarske javne službe po tem odloku mora upravljavec pripraviti in
pristojnemu organu predložiti predlog dolgoročnega plana javne službe za
obdobje naslednjih petih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje
infrastrukture. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je upravljavec
dolžan pripravljati vsakih pet let, za obdobje naslednjih petih let.
Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejema občinski
svet. |
|
|
(3) Upravljavec je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega
naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in
izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu. |
|
|
(4) Podrobnejša vsebina programov iz prvega in drugega
odstavka ter poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe
iz prejšnjega odstavka se določi v koncesijski pogodbi. |
|
|
VIII. NADZOR |
|
|
35. člen |
|
|
(izvajanje nadzora,
obveščanje) |
|
|
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo organi
občinskega nadzora, pristojne državne inšpekcijske službe ter policija v
okviru svojih pristojnosti. |
|
|
(2) Pooblaščene osebe izvajalca so dolžne ugotovljene
kršitve določil odloka dokumentirati in o tem obvestiti organ občinskega
nadzora. |
|
|
36. člen |
|
|
(ravnanje v primeru
ugotovljenih kršitev) |
|
|
V primeru kršitve določil tega odloka organ občinskega
nadzora ali pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo
stanja, uvede postopek za kaznovanje kršilca odloka in o tem obvesti
pristojni organ. |
|
|
IX. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
37. člen |
|
|
(opredelitev prekrškov
in glob) |
|
|
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba,
če: |
|
|
– odloži odpadke, ki bi jih morala predati izvajalcu, ali
druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to
določenih krajev (tretji odstavek 27. člena), |
|
|
– kot upravljavec trgovskega ali gostinskega lokalov,
javne zgradbe, parkirišča ali druge javne površine ob objektu oziroma na
njem ne postavi košev za odpadke in posod za ločeno zbiranje odpadkov
oziroma zbiralnic, kot tudi, če košev za odpadke ne prazni redno v
tipizirane posode za odpadke (tretji odstavek 13. člena), |
|
|
– kot upravljavec javne površine ne zbira odpadkov z javne
površine oziroma jih ne predaja izvajalcu javne službe ravnanja z
odpadki (tretji odstavek 13. člena). |
|
|
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka. |
|
|
(3) Za storitev katerega od prekrškov iz prvega odstavka
tega člena se posameznik, ki tak prekršek stori zvezi s samostojnim
opravljanjem dejavnosti, kaznuje z globo 1400 EUR. |
|
|
(4) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje posameznik –
fizična oseba, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
|
(5) Plačilo stroškov sanacije iz tretjega odstavka 27.
člena ne izključuje odgovornosti za prekršek. |
|
|
38. člen |
|
|
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba
ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem
dejavnosti, če: |
|
|
1. brez pooblastila izvajalca na zbirnem centru izvaja
razvrščanje, prebiranje, obdelavo ali predelavo posameznih frakcij
odpadkov (16. točka 2. člena); |
|
|
2. nepooblaščeno izvaja dejavnost z elementi javne službe
na območju občine (3. člen odloka); |
|
|
3. ne oddaja izvajalcu javne službe komunalnih odpadkov
ali jih ne oddaja na ustrezen oziroma predpisan način (prvi in drugi
odstavek 9. člena); |
|
|
4. ne zbira in odlaga odpadkov ločeno na predpisan način
(prvi in drugi odstavek 10. člena); |
|
|
5. kot investitor ne izvede izgradnje zbirnega ali
odjemnega prostora ali zbiralnice skladno z upravnim aktom, ki omogoča
investicijo ali zbirnega prostora prvič ne opremi z namenskimi
predpisanimi posodami za biološke odpadke in za ostanek odpadkov (prvi
odstavek 13. člena); |
|
|
6. uredi ali preuredi ali vzdržuje zbirni prostor izven
objekta oziroma odjemni prostor v nasprotju s pogoji iz 15. člena; |
|
|
7. brez predpisanega dovoljenja uporablja odpadke za
sanacijo degradiranih površin ali jih odlaga v nasprotju z pogoji in
predpisano obliko izvedbe iz dovoljenja ali ob uporabi vrste odpadkov,
ki ni dovoljena (drugi odstavek 23. člena); |
|
|
8. ne obvesti takoj izvajalca o začetku povzročanja
odpadkov na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz
odpadkov (prvi odstavek 33. člena); |
|
|
9. ne obvesti izvajalca v petih dneh po nastanku o
spremembi, ki vpliva na izračun smetarine (drugi odstavek 33. člena) ali
mu posreduje nepravilne datum ali da drugačne napačne podatke (tretji
odstavek 33. člena). |
|
|
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka. |
|
|
(3) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje posameznik –
fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka. |
|
|
39. člen |
|
|
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba
ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem
dejavnosti, če: |
|
|
1. na zbirnem prostoru ali na zbiralnici ne odloži
odpadkov v ustrezno namensko predpisano posodo (prvi odstavek 11.
člena); |
|
|
2. odpadkov ne zbira ločeno na način kot ga določi
izvajalec ali drugače ravna v nasprotju z navodili za odlaganje (drugi
odstavek 11. člena, peti odstavek 32. člena); |
|
|
3. napolni predpisano posodo tako, da je ni mogoče zapreti
(prvi odstavek 12. člena); |
|
|
4. večje količine odpadkov, ki presega prostornina
razpoložljivih namenskih predpisanih posod, ne odloži poleg ustrezne
posode v namenski predpisani vreči (drugi odstavek 12. člena); |
|
|
5. po odvozu odpadkov takoj ne prestavi predpisane posode
z odjemnega prostora nazaj na zbirni prostor (prvi odstavek 18. člena); |
|
|
6. onesnaži zbirni ali odjemni prostor ali pot med zbirnim
in odjemnim prostorom in ne poskrbi za takojšnje očiščenje onesnažnosti
(drugi odstavek 18. člena); |
|
|
7. s čemer koli ovira dostop do odjemnega prostora ali
zbiralnice (tretji odstavek 18. člena); |
|
|
8. brez dovoljenja izvajalca prebira, prelaga ali odvaža
odpadke iz zbrinih ali odjemnih mest (šesti odstavek 18. člena). |
|
|
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka. |
|
|
(3) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje posameznik –
fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka. |
|
|
(4) Plačilo stroškov sanacije iz drugega odstavka 18.
člena ne izključuje odgovornosti za prekršek. |
|
|
40. člen |
|
|
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izva-jalec,
če: |
|
|
1. odvaža odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena (prvi
odstavek 20. člena); |
|
|
2. ne odvaža odpadkov na dan, ki je za to določen, ali ne
prazni vseh namenskih predpisanih posod, ne glede na njihovo
napolnjenost (drugi in tretji odstavek 20. člena); |
|
|
3. ne poskrbi za pravočasno dopolnitev kapacitet za
opravljanje javne službe, če njegove kapacitete občasno ali zaradi višje
sile tega ne omogočajo (četrti odstavek 20. člena); |
|
|
4. v rokih iz 34. člena odloka pristojenmu organu ne
predloži letnega ali dolgoročnega programa gospodarske javne službe po
tem odloku oziroma poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne
službe. |
|
|
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka
kaznuje odgovorna oseba izvajalca. |
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
41. člen |
|
|
(obstoječi ekološki
otoki) |
|
|
Površine, ki so na dan sprejema tega odloka v funkciji
ekoloških otokov, se z dnem uveljavitve tega odloka štejejo za
zbiralnice v smislu 13. točke 2. člena tega odloka, kar se ustrezno
zaznamuje tudi v prostorskih aktih in ob izdajanju lokacijskih
informacij. |
|
|
42. člen |
|
|
Kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic (17.
člen) in kataster divjih odlagališč (28. člen) mora izvajalec z
dejanskim stanjem uskladiti najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi
tega odloka. |
|
|
43. člen |
|
|
(tehnični pravilnik) |
|
|
Predlog tehničnega pravilnika iz 4. člena tega odloka
upravljavec v sodelovanju s pristojnim organom pripravi najkasneje v 12
mesecih po uveljavitvi tega odloka. |
|
|
44. člen |
|
|
(prenehanje
veljavnosti starega odloka) |
|
|
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o
ravnanju z odpadki v Občini Krško (Uradni list RS, št. 36/00 in 108/01 –
obvezna razlaga). |
|
|
45. člen |
|
|
(začetek veljavnosti) |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 007-5/2007-O602 |
|
|
Krško, dne 22. marca 2007 |
|
|
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič, l.r. |
|
|
|