Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP, 43/2011–ZKZ-C, 57/2012, 57/2012–ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014–odl. US, 14/2015–ZUUJFO in 61/2017 – ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) je Občinski svet Občine Šenčur na 29. seji dne 26. 9. 2018  sprejel

ODLOK

O 1. FAZI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

ZA DEL OBMOČJA VI-08

I. Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se, ob upoštevanju določil Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2017-UPB in 4/2018) (v nadaljevanju: OPN), sprejme 1. faza občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja VI-08 (v nadaljevanju OPPN).

2. člen

(namen OPPN)

(1) Namen OPPN je določitev podrobnih lokacijskih pogojev za gradnjo objektov in drugih ureditev s pripadajočo komunalno infrastrukturo.

3. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki se nanaša na: mejo območja, lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, komunalnih naprav in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe.

(2) Tekstualni del obsega:

·   uvodne določbe,

·   opis prostorske ureditve,

·   umestitev načrtovane ureditve v prostor,

·   zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno

·     infrastrukturo in grajeno javno dobro,

·   rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

·   rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,

·   rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z

·     varstvom pred požarom,

·   etapnost izvedbe prostorske ureditve,

·   velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,

·   končne določbe.

(3) Grafični del obsega:

·   izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom  prostorske ureditve na širšem območju,

·   izsek iz kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture na širšem območju,

·   območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,

·   prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,

·   ureditveno situacijo,

·   prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro,

·   prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave,

·   prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

·   načrt parcelacije.

(4) Priloge obsegajo:

·   izvleček iz strateških prostorskih aktov,

·   prikaz stanja prostora,

·   seznam strokovnih podlag,

·   smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

·   obrazložitev in utemeljitev,

·   povzetek za javnost.

II. Opis prostorske ureditve

4. člen

(ureditveno območje in opis ureditve)

(1) Območje OPPN posega na parcele oziroma dele zemljišč s parcelnimi št. 944/9, 944/10 in 944/11-del, vse k.o. Visoko. Velikost območja je 0,20 ha. Predlaga se zazidava z individualno stanovanjsko gradnjo.

(2) Ureditveno območje je prikazano v grafičnem načrtu (Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem - karta št. 3).

(3) Predmetno območje se po OPN nahaja v enoti urejanja VI-08.

III.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

5. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) V naravi tangirana zemljišča predstavljajo še nezazidano stavbno zemljišče. Lokacijsko je območje pozicionirano ob regionalni cesti R1-210 (odsek 1107 Preddvor-Kranj (Primskovo), pododsek Hotemaže-Britof) oziroma občinski cesti JP 890331.

(2) Predvidena stanovanjska objekta bosta priključena na komunalno infrastrukturo, ki je predvidena oziroma že zgrajena pod obstoječo dostopno cesto.

(3) Ureditev predlaganih stanovanjskih objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo se v tlorisnih in višinskih gabaritih zgleduje po primerljivi tipologiji obstoječih okoliških objektov.

6. člen

(namembnost, dejavnosti)

(1) Namembnost:

·   SSe

·   Območje stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš.

(2) Osnovna dejavnost:

·   Bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem.

(3) Spremljajoče dejavnosti:

·   centralne dejavnosti,

·   gostinstvo in turizem,

·   poslovne dejavnosti,

·   trgovske dejavnosti (na drobno).

(4) Vrsta objektov:

·   eno in dvo stanovanjske stavbe,

·   nezahtevni in enostavni objekti skladno s področnim predpisom.

7. člen

(gabariti, arhitekturno oblikovanje)

(1) Gabariti - stanovanjski objekt:

·   oblika:     podolgovat (min 1:1,4), lahko sestavljen,

·   tloris:      8,50 m x 12,00 m, dovoljeni izzidki do 1,50 m, ob vhodu ali stiku sestavljenih tlorisov dovoljen poudarek (v tlorisu in gabaritu),

·   pritličje:   do 0,30 m nad koto urejenega terena pri vhodu v objekt,

·   etažnost: (K)+P+M.

(2) Gabariti - nezahtevni/enostavni objekti:

·   skladno z določili področnega predpisa.

(3) Arhitekturno oblikovanje – stanovanjski objekti:

·   fasada:    fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v spektru svetle barve oz. zemeljskih tonov, možna je kombinacija z lesom v naravni barvi in naravnim kamnom, detajli na objektu lahko sledijo tudi oblikovanju na ohranjenih tradicionalnih objektih v bližji okolici, uporaba kričečih in florescentnih barv ni dovoljena,

·   balkoni:   dovoljeni do širine 1,50m,

·   streha:    simetrična dvokapnica, naklon 38-42°, kritina betonski ali opečni strešnik, za osvetlitev mansarde se v strešino lahko vgradijo frčade ali strešna okna, oblika frčad: trikotna, hišica, na plašč, dovoljeni so tudi čopi,

·   napušči:  dovoljeni tudi večji, lahko segajo čez tlorisno projekcijo balkonov,

·   kritina:    kritina mora biti izvedena v enotni sivi ali opečno rdeči barvi.

(4) Arhitekturno oblikovanje - nezahtevni/enostavni objekti:

·   skladno z določili področnega predpisa.

8. člen

(nezahtevni/enostavni objekti in drugi objekti)

(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov znotraj pripadajoče gradbene parcele je dovoljena skladno s področnimi predpisi.

(2) Od vsake vrste objektov je dovoljeno znotraj pripadajoče gradbene parcele postaviti le en istovrstni objekt. Oblikovanje in lokacijska postavitev se dovoli skladno z določili OPN.

(3) Zunanja enota toplotne črpalke se lahko postavi do 0,50 m od meje s sosednjim zemljiščem, oziroma skladno s pogoji soglasodajalcev.

9. člen

(zunanja ureditev)

(1) Zunanja ureditev:

·   utr. površine   tlakovane ali asfaltirane,

·   ostalo:     ostale površine znotraj pripadajoče gradbene parcele se ozelenijo z avtohtono vegetacijo,

·   ograja:    dovoljena s soglasjem mejaša do parcelne meje, odmik ograje ob kategorizirani cesti je pogojen s soglasjem upravljavca,

·   parkiranje:     2 PM/stanovanje, znotraj pripadajoče gradbene parcele, v stanovanjskem objektu, v sklopu nezahtevnega/enostavnega objekta ali na dvorišču.

(2) Okolica objekta je namenjena dvorišču (dovoz in manipulativne površine), ostale površine se ozeleni in hortikulturno uredi (zelenica, zasaditve). V območju dostopa hortikulturne ureditve ne smejo ovirati preglednosti na cesti. Površine namenjene dvorišču morajo biti utrjene, lahko asfaltirane ter izvedene v ustreznih naklonih z urejenim odvodnjavanjem znotraj pripadajoče gradbene parcele.

(3) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material pa odpeljati na ustrezno deponijo. Plodno zemljo se uporabi za ponovno ureditev zelenih površin.

10. člen

(lega objektov na zemljišču)

(1) Odmiki objektov od parcelnih meja morajo biti v skladu z ureditveno situacijo oz. v okviru dopustnih odstopanj.

(2) Lega objektov:

·   fiksna točka:  JV stranica objekta je vzporedna z dostopno cesto,

·   odmiki:    stanovanjski stavbi morata biti (merjeno od gotovega zunanjega zidu), oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4,00 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,50 m, s soglasjem mejaša je odmik (ob pogoju da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele objekta), lahko manjši.

(3) Lega objektov je prikazana na načrtu (Ureditvena situacija - karta št. 5).

11. člen

(urbanistični parametri)

(1) Pri načrtovanju objektov na gradbeni parceli se upošteva:

·   zelene povr.:  minimalno 20 %,

·   zazidanost:     maksimalno0,30 30 %

12. člen

(parcelacija)

(1) Oblikovanje gradbenih parcel se izvede skladno z besedilnim in grafičnim delom tega odloka.

IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

13. člen

(skupni pogoji)

(1) Predvideni objekti znotraj območja predmetnega OPPN se morajo priključiti na gospodarsko javno infrastrukturo, ki je bila na območju naselja Visoko že zgrajena ob ureditvi obstoječe javne poti JP 890331 (zemljišči 1773/2 in 1773/3 k.o. Visoko).

(2) Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi, ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da s posegi soglašajo njihovi upravljavci.

(3) Poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih (mimobežnih) vodov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, v kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju, pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku.

(4) Pri izgradnji komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati zahtevane minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove skladno s področnimi predpisi. Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.

14. člen

(cestno in drugo prometno omrežje, parkiranje)

(1) Načrtovana prometna ureditev se preko obstoječega skupnega priključka (zemljišča 944/4, 944/7 in 944/11 k.o. Visoko) navezuje na javno pot JP 890331 (zemljišči 1773/2, 1773/3 k.o. Visoko). Predlagani priključek na JP 890331 je usklajen z OPPN za prostorsko ureditev skupnega pomena za regionalno cesto R1-210 (odsek 1107 Preddvor-Kranj (Primskovo), pododsek Hotemaže-Britof).

(2) Upravljavec državnih cest ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje hrupno občutljivih dejavnosti, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oz. bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja. Pri obravnavanih posegih v varovalnem pasu državne ceste Direkcija RS za infrastrukturo ne prevzema nikakršne finančne ali druge odgovornosti, kot posledico hrupa, vibracij in ostalih vplivov prometa, ki se pojavljajo na cesti.

(3) Parkiranje vozil se ureja znotraj pripadajoče gradbene parcele posameznega stanovanjskega objekta. Velikost manipulacijskih površin znotraj dvorišča omogoča, da se vozila vključujejo na javno cesto čelno.

15. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na obravnavanem območju elektro energetsko omrežje še ni prisotno. V sosednjih območjih EG izvaja elektro kabelske kanalizacije (EKK), ter izgradnjo SN in NN kabelskega omrežja, ki bo nadomestilo obstoječe prosto zračno omrežje.

(2) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov, oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska.

(3) Za potrebe napajanja novih porabnikov na obravnavanem območju je potrebno zgraditi nov NN kabelski izvod iz obstoječe prosto stoječe razdelilne omarice na meji zemljišč parc. št. 953/4 k.o. Visoko do priključno merilne omarice locirane na parcelni meji obravnavanega območja. Priključno merilna omarica mora biti dostopna iz javnih površin. Njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja. NN omrežje mora biti zgrajeno v kabelski kanalizaciji. Za izgradnjo novega NN kablovoda se lahko koristi obstoječa elektro-kabelska kanalizacija, ki poteka po zemljiščih 1773/2 in 1773/3 k.o. Visoko.

16. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Na predmetnem območju se predvideva izgradnja telekomunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij v ustrezni kabelski kanalizaciji.

(2) Priključna točka, od koder se območje smiselno poveže na obstoječe TK omrežje, se nahaja na zemljiščih 1773/2 in 1887/3 k.o. Visoko. Kabelska instalacija do načrtovanih gradbenih parcel bo potekala po zemljiščih 944/7 in 944/11 k.o. Visoko.

17. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Oskrba s pitno vodo je zagotovljena preko obstoječega priključka na vodovodno omrežje, ki poteka po zemljišču 1773/2 k.o. Visoko. Individualno omrežje do posamezne gradbene parcele bo potekalo po zemljiščih 944/7 in 944/11 k.o. Visoko.

(2) Na koncu vodovoda se vgradi hidrant ali blatni izpust za praznjenje in čiščenje cevovoda. Voda za požarno varnost se zagotavlja iz sistema javnega vodovoda v količini 10 l/s.

(3) Posamezen objekt bo priključen na javno vodovodno omrežje s samostojno priključno cevjo. Vodomerni jašek se postavi na nepovozno površino.

18. člen

(meteorna in fekalna kanalizacija)

(1) Kanalizacijsko omrežje je na območju urejanja že zgrajeno (zemljišče 1773/2 k.o. Visoko), zato se fekalne vode iz načrtovanih stanovanjskih objektov vodijo v javno fekalno kanalizacijo, ki se zaključi v Centralni čistilni napravi Kranj. Ureditve potekajo izven gradbenih parcel še po zemljiščih 944/7 in 944/11 k.o. Visoko.

(2) Padavinske vode iz utrjenih površin načrtovanih stanovanjskih objektov je potrebno preko lovilca olj, s strešin pa preko peskolovov, ponikati znotraj območja posamezne gradbene parcele.

(3) Padavinske vode iz območja posamezne gradbene parcele objektov ne smejo pritekati na javno cesto.

19. člen

(ogrevanje)

(1) Predlagana stanovanjska objekta bosta ogrevana individualno. Kot energent se uporablja biomasa. Kotlovnica je predvidena v sklopu objekta oziroma znotraj pripadajočega nezahtevnega/enostavnega objekta. Dopustna je uporaba drugih obnovljivih virov energije (tudi plina) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(2) V kolikor bodo objekti priključeni na plinovodno omrežje je do območja potrebno zgraditi distribucijsko plinovodno omrežje delovnega tlaka 1 bar. Načrtovana trasa je predmet projektne dokumentacije.

20. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Za zbiranje odpadkov je potrebno znotraj pripadajoče gradbene parcele zagotoviti mesto za odpadke. To je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavi zabojnik za mešane odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dostop vozilom za odvoz odpadkov.

V.  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

21. člen

(varovanje kulturne dediščine)

(1) Območje OPPN leži v vplivnem območju kulturne dediščine Šenčur EŠD 14469 Šenčur-vas, v katerem se varuje tudi prostorski pomen cerkve sv. Vida na Visokem. Zato načrtovane rešitve ne izstopajo iz silhuete naselja. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.

VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

22. člen

(varstvo voda)

(1) Obravnavano območje se nahaja izven površin, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, zato posebne ureditve s področja varstva voda niso predvidene.

23. člen

(varstvo zraka)

(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka. Pri gradnji se zagotavlja racionalna raba energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov. Znotraj posamezne gradbene parcele se uredi zelene površine in zasadi visoka vegetacija za boljši lokalni pretok zraka.

24. člen

(varstvo zemlje)

(1) Za preprečitev onesnaževanja tal z nevarnimi snovmi (motorna olja, goriva, hidravlična olja,..) je potrebno pri gradnji objektov ali drugih ureditev uporabljati le dobro vzdrževana vozila in gradbene stroje.

25. člen

(varstvo narave)

(1) Na predmetnem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, območij Natura 2000 ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zato posebne ureditve s področja varstva narave niso predvidene.

26. člen

(varstvo gozda)

(1) Predmetno območje v naravi ni gozd, območje ne meji na gozdni prostor, zato posebne ureditve s področja gozdarstva in lovstva niso predvidene.

VII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

27. člen

(varstvo zračnega prometa)

(1) Območje predvidene gradnje se nahaja pod konično ravnino letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, v kateri so glede na določila področnega predpisa posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo. Omejitvena ravnina se na območju urejanja nahaja na nadmorski višini 431 metrov, kota terena predvidene gradnje pa je višja od definirane omejitvene višine. Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov (gradnja) ne smejo segati nad konično omejitveno ravnino, razen če so zakriti z drugimi, enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa.

(2) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti soglasje tangiranega upravljavca k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

28. člen

(naravne in druge nesreče)

(1) Na obravnavanem območju ni poplavne, erozijske in plazovite ogroženosti ter požarne ogroženosti naravnega območja, zato posebne ureditve s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami niso predvidene.

(2) Pri načrtovanju ureditev se upošteva projektni pospešek tal 0,20 (g).

(3) V kolikor obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, se gradnje in ureditve načrtujejo temu primerno.

29. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Pri načrtovanju predvidenih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara ter z možnostjo širjenja požara.

(2) Požarna tveganja zaradi uporabe požarno nevarnih snovi pri individualni stanovanjski gradnji ob upoštevanju področnih predpisov niso velika.

(3) Potrebni odmiki od meje sosednjih zemljišč so minimalno 4,00 m, med objekti pa znašajo več kot je njihova višina.

(4) Oskrba virov vode za gašenje je zagotovljena preko hidrantnega omrežja.

(5) Neoviran in varen dostop za intervencijska vozila z ustrezno nosilnostjo se zagotavlja po dostopni poti širine 3,50 m, delovna površina pa je zagotovljena znotraj utrjenega dvorišča posameznega stanovanjskega objekta, znotraj pripadajoče gradbene parcele.

VIII.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve

30. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Faznost gradnje ni predpisana.

(2) Za vsako individualno stanovanjsko enoto je predhodno ali sočasno potrebno zagotoviti/omogočiti priključevanje na (obvezno) komunalno infrastrukturo in dostop do javne ceste. Obvezna komunalna infrastruktura obsega: priklop na vodovodno, elektro omrežje, zbiranje fekalnih voda ter dostop do javne ceste.

IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

31. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Splošno: Pri realizaciji prostorskega akta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri natančnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega, komunalnega ali okoljevarstvenega vidika.

(2) Objekti: Odstopanja pri gabaritih stanovanjskih objektov so dovoljena v toleranci 15 %.

(3) Nezahtevni/enostavni objekt in dvorišče sta v situaciji prikazana le informativno z namenom da se preveri ustreznost načrtovanega programa na predmetni gradbeni parceli.

(4) Namembnost: Predlagana namenska raba določena za objekte lahko odstopa znotraj istega klasifikacijskega razreda, skladno s področnim predpisom.

(5) Infrastrukturno omrežje (komunalni priključki, prometna ureditev in dostop): Odstopanja pri komunalni infrastrukturi (z upoštevanjem obstoječega omrežja) so dovoljena pri legi oziroma poteku le te.

(6) Soglasja tangiranih upravljavcev: Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

X.  Končne določbe

32. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

33. člen

(vpogled)

(1) OPPN je na vpogled na sedežu Občine Šenčur in na pristojni upravni enoti.

34. člen

(veljavnost odloka)

(1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-18/2017-014

Datum: 26.9.2018