|
|
II. Meja in opis območja obdelave
|
|
|
3. člen
|
|
|
|
Območje se nahaja v ravninskem delu Sp. Hoč. Leži v središču naselja, zahodno od občinske ceste, ki v smeri sever - jug vodi do cerkve. V planskih aktih predstavlja del območja S 46/1.
|
|
|
Velikost območja je približno 2,8 ha.
|
|
|
Območje je delno pozidano.
|
|
|
Območje zazidalnega načrta sestavljajo naslednje parcele: 740, 741/1, 741/2, 742, 748/1, 748/2, 748/3, 748/5, 1473/8, 1473/9 in 1473/10, vse k.o. Hoče.
|
|
|
|
III. Funkcija območja
|
|
|
4. člen
|
|
|
|
Dejavnosti v območju so sledeče:
|
|
|
1. proizvodne,
|
|
|
2. poslovne,
|
|
|
3. trgovske,
|
|
|
4. skladiščne ter
|
|
|
5. servisne dejavnosti.
|
|
|
|
IV. Urbanistični pogoji in pogoji za oblikovanje objektov
|
|
|
5. člen
|
|
|
|
Grafične priloge zazidalnega načrta prikazujejo:
|
|
|
- razporeditev obstoječih in predvidenih objektov in odprtih površin,
|
|
|
- namembnost objektov in odprtih prostorov,
|
|
|
- maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov,
|
|
|
- smeri dostopov in dovozov,
|
|
|
- usmeritve za oblikovanje objektov,
|
|
|
- ureditev utrjenih in zelenih površin.
|
|
|
|
6. člen
|
|
|
|
Novogradnje:
|
|
|
Predvidena je izgradnja več poslovno proizvodnih objektov in dovozne ceste s priključkom na Slivniško cesto.
|
|
|
|
7. člen
|
|
|
|
OPIS NAMEMBNOSTI POSEGOV
|
|
|
Zazidalni načrt predvideva poslovno proizvodni program ob cesti Hoče - Slivnica. Med poslovni program spadajo tiste poslovne dejavnosti, ki se dopolnjujejo s proizvodnim. To so pisarne in industrijske trgovine. Proizvodne objekte predstavljajo delavnice in skladišča.
|
|
|
Vsi predvideni objekti so obojestransko nanizani ob novi dovozni cesti v območje, ki je priključena pravokotno na Slivniško cesto.
|
|
|
Ob objektih je na južni strani dovozne ceste urejen pločnik za pešce.
|
|
|
Severno od ceste so urejena parkirišča. Vrsta parkirišč, ki je dostopna direktno z dovozne ceste, je namenjena južno ležečim objektom. Dodatna parkirišča je možno urediti tudi znotraj funkcionalnega zemljišča posameznega objekta.
|
|
|
Druga vrsta parkirišč je dostopna preko individualnih vhodov v posamezna območja proizvodnih enot. Tako imajo severno od dovozne ceste ležeča območja organizirano parkiranje na lastnem funkcionalnem zemljišču.
|
|
|
|
8. člen
|
|
|
|
FUNKCIONALNO OBLIKOVALSKI POGOJI
|
|
|
Razdelitev območja na proizvodne enote, ki jo predstavlja grafična priloga št.4 "Zazidalna situacija" ni obvezna. Velikost in število proizvodnih enot se lahko glede na zahteve investitorjev spreminja. Obvezno je potrebno zagotoviti določene odmike od dovozne ceste in določene minimalne odmike od zunanje obodne meje (meje ureditvenega območja) na severu, jugu in zahodu. Prostor med proizvodnimi enotami pa se deli tako, da so obvezni minimalni odmiki objekta na eni strani 5,0m, na drugi strani pa 15,0m od ograje, ki predstavlja mejo med posameznimi proizvodnimi enotami.
|
|
|
|
Tipologija objektov
|
|
|
|
V območju je predvidena gradnja industrijskih objektov.
|
|
|
Poslovne dele objektov je potrebno načrtovati tako, da se poti obiskovalcev ne bodo mešale z manipulacijskimi površinami skladišč ali proizvodnje.
|
|
|
Vertikalni gabariti objektov so odvisni od tehnoloških zahtev proizvodnega procesa. Največja etažnost je P+1.
|
|
|
Dovozi in dostopi so iz nove dovozne ceste znotraj območja obravnave.
|
|
|
|
Urbanistični pogoji
|
|
|
|
Pri vseh objektih je potrebno upoštevati regulacijske elemente, ki so razvidni iz grafične priloge št.5 "Urbanistični pogoji".
|
|
|
Pomen regulacijskih elementov:
|
|
|
1. gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad
|
|
|
2. gradbena meja je linija, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost
|
|
|
3. vhod, dovoz je označena smer glavnega dostopa do objekta
|
|
|
obvezen najmanjši odmik je minimalni odmik, ki ga je nujno potrebno upoštevati
|
|
|
4. meja posameznega območja je meja med posameznimi investitorji v območju ali meja med javnim in zasebnim zemljiščem (po potrebi je to lokacija ograje)
|
|
|
5. zelenica je urejena zelena površina, na katero je možno postavljati neprometne znake
|
|
|
6. drevored je obveznost zasaditve visoke vegetacije
|
|
|
|
V. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN
|
|
|
9. člen
|
|
|
|
Vse ograje morajo biti transparentne. Ograje je možno kombinirati z žično ograjo zaradi neprehodnosti.
|
|
|
Zasaditev drevoredov je razvidna iz grafične priloge št. 4 "Zazidalna situacija". Zasadijo se na javnih površinah.
|
|
|
Navedeno je potrebno upoštevati v projektni dokumentaciji, kjer se izberejo rastlinske vrste in mikrourbana oprema.
|
|
|
|
VI. UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN
|
|
|
10. člen
|
|
|
|
Pozidani del območja je dovozen po dveh obstoječih priključkih na Slivniško cesto. Za dovoz v nepozidani del območja je treba zgraditi javno cesto, ki se bo navezovala na Slivniško cesto.
|
|
|
Predvidena cesta je dvosmerna in dvopasovna. Na njo se priključujejo posamezna ograjena območja, ki imajo v odvisnosti od tehnološkega procesa in vrste tovornih vozil enega ali več priključkov.
|
|
|
V območju priključka na Slivniško cesto je treba zagotoviti prometno preglednost.
|
|
|
|
11. člen
|
|
|
|
Parkirne površine za osebna vozila so predvidene ob javnih cestah in znotraj ograjenih območij.
|
|
|
Število potrebnih parkirnih mest za osebna vozila za posameznega investitorja je treba določiti v odvisnosti od dejavnosti.
|
|
|
Investitor je dolžan urediti te parkirne površine znotraj ograjenega območja in urediti parkirna mesta v sklopu cestnega sveta javnih cest.
|
|
|
Na parkirnih površinah za osebna vozila je potrebno 5 % parkirnih površin urediti kot parkirna mesta za invalide.
|
|
|
|
12. člen
|
|
|
|
Območje leži znotraj 400 m radija dostopnosti do avtobusnih postajališč javnega potniškega prometa. Dodatna postajališča niso predvidena.
|
|
|
Kolesarski promet je zaradi nizke prometne obremenitve predviden na vozišču javnih cest. Znotraj posameznih ograjenih območij je treba urediti odstavna mesta za kolesa.
|
|
|
Dostop pešcev je zagotovljen z obstoječimi in predvidenimi pločniki ob javnih cestah.
|
|
|
|
13. člen
|
|
|
|
Območje je zasnovano tako, da so vsi objekti dostopni za interventna vozila iz javnih cest in notranjih manipulativnih površin.
|
|
|
|
VII. Pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture
|
|
|
14. člen
|
|
|
SPLOŠNO
|
|
|
|
Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Obstoječo infrastrukturo, ki bo prizadeta ob izgradnji novih objektov je treba prestaviti oz. prilagoditi zazidavi.
|
|
|
Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljalcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.
|
|
|
Vse ureditve, navedene v tem odloku, morajo biti povzete in natančneje določene v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.
|
|
|
Pri realizaciji zazidalnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem zazidalnim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
|
|
|
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
|
|
|
Za oskrbo predvidene ureditve je potrebno izvesti naslednje:
|
|
|
|
15. člen
|
|
|
VODOOSKRBA
|
|
|
|
Zamenjati je treba obstoječ cevovod AC DN 200 v Slivniški cesti, na razdalji od Glazerjevega trga do roba zazidave v smeri Slivnice. Istočasno je treba zgraditi nov povezovalni cevovod min. dimenzije DN 100 mm z dvojno navezavo na obstoječe omrežje (zankasti potek). Priključitev objektov ob obstoječem cevovodu je možna z izvedbo samostojnih vodovodnih priključkov za posamezne objekte. Požarno varnost je treba zagotoviti z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov.
|
|
|
Zaradi nizkega tlaku na področju Sp. Hoč je ob navezavi obroča zazidave in še pred priključitvijo objektov treba sočasno s širitvijo vodovodnega omrežja izvesti izgradnjo prečrpalne postaje za področje Sp. Hoč.
|
|
|
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. l. SFRJ, št. 30/91). Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti naj bodo ločeni od prometnih površin tako, da so dostopni ob vsakem času.
|
|
|
|
Investitorji si morajo pridobiti predhodno strokovno mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor na osnovi Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. l. RS, št. 46/97).
|
|
|
|
16. člen
|
|
|
ODVAJANJE ONESNAŽENIH VODA
|
|
|
|
Za odvajanje fekalnih voda je treba na obravnavanem območju zgraditi fekalno kanalizacijo z navezavo na obstoječo čistilno napravo ATMOS. Sestavni del izvedbene dokumentacije mora vsebovati prevero prostih kapacitet obstoječe čistilne naprave. Po izgradnji kanalizacije je priključitev objektov na njo obvezna po veljavnem Odloku o odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju mariborskih občin (MUV, št. 18/88).
|
|
|
Za odvajanje meteornih voda je treba zgraditi meteorno kanalizacijo. Odvajanje meteornih voda iz nepozidanih utrjenih površin in parkirišč mora biti niveletno urejeno s primernimi padci in iztokom v Sp. Hočki potok preko kontrolnih jaškov oz. lovilca olj.
|
|
|
Meteorna kanalizacija znotraj območja ureditve se rešuje v sklopu cestne kanalizacije.
|
|
|
Pri gradnji kanalizacijskih vodov je treba upoštevati minimalne potrebne odmike med vodovodom in kanalizacijo (min. horizontalni odmik 3,0 m in min. vertikalni odmik 0,5 m). V primeru, da te odmike ni mogoče doseči, je potrebno predvideti tehnično zaščito vodovoda.
|
|
|
Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi.
|
|
|
V kolikor se na obravnavanem območju pojavijo tudi tehnološke vode, jih je pred izpustom v kanalizacijo ali vodotok potrebno očistiti in nevtralizirati do take stopnje, da ustreza zahtevam Zakona o vodah in njegovim podzakonskim predpisom. Za nevtralizacijo je potrebno predvideti ustrezno nevtralizacijsko napravo.
|
|
|
Izgradnja proizvodnih in poslovnih objektov brez ustrezne izgradnje objektov za odvajanje in čiščenje onesnaženih voda ni dopustna.
|
|
|
|
17. člen
|
|
|
ELEKTRO OMREŽJE
|
|
|
|
Demontirati je treba 20 kV daljnovod smer TP Hoče 1 vas - Reka, ter ukiniti 20 kV kablovod - od 20 kV DV do TP Atmos. Investitorji morajo zaradi odstranitve 20 kV daljnovoda zgraditi nadomestno 20 kV kabelsko povezavo na zaključnem oporišču ob Slivniški cesti do TP Atmos in od te postaje zgraditi 20 kV kabel ob novi cesti med predvidenimi objekti poslovno proizvodne dejavnosti. Novo nadomestno kabelsko povezavo je treba zgraditi pred odstranitvijo 20 kV DV.
|
|
|
Napajanje predvidenih objektov poslovno proizvodne dejavnosti podjetij MIBRA, INSEM in DOORSON, skupne priključne moči 180 kW, je treba izvesti iz obstoječe, toda preurejene transformatorske postaje ATMOS.
|
|
|
Zgraditi je treba ustrezen nizkonapetostni razvod od transformatorske postaje do prostostoječe omarice in od tu kabelske priključke do novih potrošnikov. V novo načrtovanih ulicah je treba rezervirati trase za nizkonapetostno omrežje in omrežje javne razsvetljave.
|
|
|
Za napajanje ostalih predvidenih objektov poslovno proizvodne dejavnosti, skupne priključne moči 280 kW, je treba zgraditi novo transformatorsko postajo ustrezne moči, jo vključiti v 20 kV srednjenapetostno omrežje in zgraditi ustrezen nizkonapetostni kabelski razvod iz nove TP do objektov.
|
|
|
|
18. člen
|
|
|
JAVNA RAZSVETLJAVA
|
|
|
|
Zgraditi je treba javno razsvetljavo.
|
|
|
Omrežje javne razsvetljave naj poteka skupaj s kabelskim nizkonapetostnim omrežjem, napajano bo iz obstoječe TP Atmos, oziroma za predvidene objekte na zahodnem delu zazidave iz predvidene transformatorske postaje.
|
|
|
Načrtovani objekti in dovozne poti naj bodo osvetljeni z enotnimi svetilkami.
|
|
|
|
19. člen
|
|
|
TK IN CATV OMREŽJE
|
|
|
|
Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje je treba dograditi kabelsko omrežje in kabelske priključke do posameznih objektov. Posamezni uporabniki se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet telefonske centrale Hoče, za kar je potrebno naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni gospodarski družbi.
|
|
|
V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežje je treba zgraditi CATV omrežje.
|
|
|
Zagotavljanje CATV signalov preko CATV omrežja bo možno zagotavljati s priključki na kablirano omrežje, za kar je potrebno naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni gospodarski družbi. Montaža satelitskih anten (krožnikov) na tem območju ni dopustna.
|
|
|
|
20. člen
|
|
|
OGREVANJE
|
|
|
|
Ogrevanje objektov na obravnavanem območju se bo vršilo individualno z ekstra lahkim kurilnim oljem ali utekočinjenim naftnimi plinom.
|
|
|
Investitorji novih objektov, ki že imajo lastne kotlovnice, naj izkoristijo le te za potrebe ogrevanja. Po potrebi se obstoječe kotlovnice sanirajo, oz. se povečajo kapacitete.
|
|
|
Rezervoarje za utekočinjeni naftni plin je treba vizualno osamiti in postaviti v skladu s tehničnimi predpisi o utekočinjenem naftnem plinu (Ur. l. RS, št. 22/91).
|
|
|
Način skladiščenja EL kurilnega olja mora biti v skladu s Pravilnikom o hrambi in spravljanju kurilnega olja (Ur. l. SFRJ, št. 45/67).
|
|
|
|
21. člen
|
|
|
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
|
|
|
|
Odvoz in deponiranje odpadkov se zagotovi v skladu z veljavno zakonodajo.
|
|
|
Odpadke, ki jih ni možno odlagati skupaj s komunalnimi, je potrebno zbirati posebej in se s pristojno komunalno organizacijo dogovoriti o njihovem odvozu.
|
|
|
Industrijske odpadke je potrebno zbirati v posebej za to namenjenih kontejnerjih v ločenem prostoru.
|
|
|
Odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih mestih, vendar dostopnih vozilom za odvoz smeti.
|
|
|
|
VIII. pogoji za varovanje okolja
|
|
|
22. člen
|
|
|
ZAŠČITA PRED ONESNAŽEVANJEM PODTALNICE
|
|
|
|
Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice in drugih tekočih in stoječih voda upoštevati sledeče:
|
|
|
Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/95),
|
|
|
Zakon o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81, 4/89 in 15/91),
|
|
|
Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/98, 23/98),
|
|
|
Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Ur. list SRS, št. 18/85),
|
|
|
Pravilnik o tehničnih normativih za skladiščenje vnetljivih in nevarnih snovi (Ur. list SFRJ, št. 14/80),
|
|
|
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96),
|
|
|
Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. SRS, št. 3/79).
|
|
|
|
23. člen
|
|
|
ZAŠČITA PRED ONESNAŽENJEM ZRAKA
|
|
|
|
Treba je upoštevati:
|
|
|
Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 73/94) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 68/96),
|
|
|
Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. list RS, št. 73/94),
|
|
|
Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur. list RS, št. 73/94),
|
|
|
Uredbo o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena (Ur. list RS, št. 8/95),
|
|
|
Odlok o varstvu zraka na območju Mestne občine Maribor (MUV, št. 13/98).
|
|
|
|
24. člen
|
|
|
POŽARNA VARNOST
|
|
|
|
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/93).
|
|
|
Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati:
|
|
|
Pravilnik o požarnovarstvenih pogojih, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega ureditvenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Ur. list SRS št. 42/85)
|
|
|
Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ št. 30/91)
|
|
|
Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Ur. list RS št. 22/91)
|
|
|
Pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin (Ur. list SFRJ št. 20/71)
|
|
|
SIST DIN 14090 - površine za gasilce na zemljišču
|
|
|
O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.
|
|
|
Po Pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91) je treba zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode na sekundo, v kolikor poseben izračun za industrijske objekte po pravilniku ne pokaže potrebe po največji količini gasilne vode, in zagotoviti zadostne količine vode za gašenje (ocena 25 do 30 l/sek.).
|
|
|
Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN.
|
|
|
|
25. člen
|
|
|
HRUP
|
|
|
|
Glede hrupa je treba upoštevati:
|
|
|
Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95).
|
|
|
Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 66/96)
|
|
|
Uredbo o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95).
|
|
|
|
IX. Faznost izvajanja zazidalnega načrta
|
|
|
26. člen
|
|
|
1. FAZA
|
|
|
|
Predvidena je gradnja objekta št.3.
|
|
|
Treba je predvideti začasni priključek na Slivniško cesto v skrajnem jugovzhodnem delu območja.
|
|
|
Treba je zgraditi vodovodni priključek iz Slivniške ceste do objekta št.3 in zamenjati vodovodni cevovod AC DN 200 v Slivniški cesti (od Glazerjevega trga do roba predvidene zazidave v smeri Slivnice) z litoželeznim cevovodom O200.
|
|
|
Treba je zgraditi celotno fekalno kanalizacijo s priključkom na ČN ter del meteorne kanalizacije na jugovzhodnem delu zazidave, vključno z lovilcem olj in izpustom, dimenzioniranim za celotno prispevno območje.
|
|
|
Treba je zgraditi nizkonapetostni priključek iz TP Atmos do objekta št. 3.
|
|
|
Treba je zgraditi TK priključek do objekta št. 3.
|
|
|
Istočasno je možno graditi objekta št.1 in št.2 tako, da se kot dostop in dovoz do objektov uporabljata obstoječa priključka na severovzhodnem delu območja obravnave ter obstoječe komunalne, energetske ter telekomunikacijske napeljave, če s tem niso presežene dopustne obremenitve obstoječih omrežij.
|
|
|
|
2. FAZA
|
|
|
|
Izgradnja ostalega dela zazidalnega območja bo možna po izgradnji dovozne ceste in priključka na Slivniško cesto ter vse komunalne, energetske in telekomunikacijske opreme stavbnega zemljišča.
|
|
|
|
X. Tolerance pri izvajanju zazidalnega načrta
|
|
|
27. člen
|
|
|
|
Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta, glede horizontalnih gabaritov, so možna. Lokacijsko se presodijo z izdelavo izrisa iz zazidalnega načrta.
|
|
|
|
XI. Prehodne in končne določbe
|
|
|
28. člen
|
|
|
|
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi občine Hoče-Slivnica.
|
|
|
|
29. člen
|
|
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.
|
|
|
|
30. člen
|
|
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št. 26/98) na območju obdelave predmetnega zazidalnega načrta.
|
|
|
Vse obstoječe objekte je možno v skladu z določili tega odloka rekonstruirati v obstoječih gabaritih in v skladu s 4. členom tega odloka.
|
|
|
|
31. člen
|
|
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
|
|
|
Župan Občine Hoče-Slivnica
Anton Obreht, prof., s.r.
|
|
|
Številka: 03200/00002/2001-06
Datum: 5. marec 2001
|
|