Na podlagi petega
odstavka 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 27/08 Odl. US:
Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09,
14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10) in 16. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica
na redni 4. seji dne 13. aprila 2011 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za del stanovanjskega območja v naselju Spodnja
Polskava |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del stanovanjskega območja
v naselju Spodnja Polskava, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal Biro
za urbanizem Maribor urbanizem in projektiranje, pod št. naloge 9026. |
2. člen |
(vsebina odloka) |
Odlok o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za del stanovanjskega območja v naselju
Spodnja Polskava, v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN,
umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in
pogojev glede priključevanja objektv na gospodarsko jvno infrastrukturo
in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih
virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske
ureditve, odstopanja, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter
usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
|
Sestavni del OPPN so
poleg tega odloka tudi priloge in grafični del. |
II.
UREDITVENO OBMOČJE OPPN |
3. člen |
(ureditveno območje
OPPN) |
Ureditveno območje
OPPN, predstavljajo parcele št. 89/5, 89/7, 89/8, 89/9, 89/10, 122/1,
122/2, 122/3, 122/4 in 122/5 vse k.o. Spodnja Polskava, leži v
ureditvenem območju naselja Spodnja Polskava. Velikost celotnega območja
obdelave je ca. 0,3707 ha. |
4. člen |
(funkcija
ureditvenega območja OPPN) |
Ureditveno območje
OPPN je namenjeno stanovanjskim hišam. |
III.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
(vplivi in povezave
prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
Ureditveno območje
OPPN se nahaja v bližini središča naselja Spodnja Polskava ob lokalni
cesti – javna pot št. 940822 Sp. Polskava I, na katero bo priključeno z
dvosmernim dvopasovnim cestnim priključkom. |
Gre za individualno
stanovanjsko gradnjo treh dvojčkov. Izgradnja novih stanovanjskih
objektov na doslej nezazidanem stavbnem zemljišču bo posledično izražena
z majhno dodatno obremenitvijo na cestno in komunalno omrežje. Z
izgradnjo novega oziroma rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja je
prometna pretočnost ustrezno rešena. Z izgradnjo in ustrezno ureditvijo
vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je ustrezno rešena vodooskrba in
odvodnjavanje meteornih voda. Predvidena je tudi navezava na obstoječo
energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter omrežje zvez. |
6. člen |
(načrtovani objekti
in površine) |
Načrtovana je
novogradnja 6 enostanovanjskih nepodkletenih stavb z garažami (3
dvojčki), objektov gospodarske javne infrastrukture (poglavje IV),
nadstrešnic, gradnja enostavnih objektov ter ureditev odprtih površin. |
7. člen |
(pogoji za
urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj) |
Večstanovanjske
stavbe: |
– Načrtovani so 3
stanovanjski dvojčki s skupno 6 stanovanji. |
– Etažnost: P+M.
|
– Osnovnemu tlorisu v
pritličju ne bo možno dodajati ali odvzemati določene gradbene mase
(izzidke, erkerje …). |
– Glavni vhodi v
stavbe bodo iz dostopne ulice na severu – vzhodnih fasadah. |
– Oblikovanje stavb
bo enotno. |
– Strehe bodo
simetrične – dvokapne. Sleme bo vzporedno z dostopno ulico. |
– Obdelava fasad je z
dekorativnimi ometi pastelnih barv v kombinaciji z lesom. |
– Parkirna mesta za
obiskovalce bodo tlakovana in nenadkrita. |
8. člen |
(gradnja enostavnih
objektov) |
V ureditvenem območju
je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradnje enostavnih
objektov, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
|
– pomožni objekti za
lastne potrebe, |
– ograje,
|
– pomožni
infrastrukturni objekti, |
– začasni objekti, ki
ne zahtevajo novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in
bistveno ne povečujejo potrebnih kapacitet teh priključkov, |
– urbana oprema ter
|
– izvedba nujnih
posegov in ureditev, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
Ekološki otok je
treba pokriti z nadstrešnico in ograditi. Velikost ekološkega otoka
zagotavlja prostor za postavitev treh zbirnih posod s prostornino 1100l
in ima možnost širjenja. Pogoji oblikovanja se določijo v projektni
dokumentaciji. |
Objekti javne
razsvetljave – imeti morajo enotno oblikovane elemente. Pri lociranju
drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih
površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj
funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj
objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo
oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma
preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. |
Postavitev urbane
opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
9. člen |
(pogoji za urejanje
odprtih površin) |
Zelene površine
funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo stanovanjsko sosesko. Sestavljajo
jih drevesa, grmovnice in tratne površine. |
Funkcionalno oviranim
osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so
namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri
gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo
biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. |
IV. ZASNOVE
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
Zasnova projektnih
rešitev prometne infrastrukture |
10. člen |
(navezava na javno
cestno omrežje) |
Obravnavano območje
je treba prometno navezati na lokalno cesto v naselju. Na prometno
podrejen dvosmerni dvopasovni priključek se navezujejo notranje prometne
površine: dovoz do objektov in zunanjih parkirišč. |
Predvidene prometne
ureditve so razvidne iz grafične priloge št. 5/1 “Zasnova projektnih
rešitev prometne infrastrukture”. |
11. člen |
(ureditve na cesti) |
Treba je izgraditi
dvosmerni, dvopasovni, prometno podrejeni priključek na regionalno
cesto. Priključek mora zagotavljati prevoznost merodajnega tipskega
intervencijskega gasilskega vozila in vozila za odvoz smeti.
|
Preglednost v območju
priključka je določena s preglednimi trikotniki, v katerih ne sme biti
vertikalnih ovir, ki bi omejevale preglednost. |
12. člen |
(notranje prometne
površine) |
Izgraditi je treba
notranjo cesto, ki mora zagotavljati prevoznost merodajnega vozila. Na
notranjo cesto so navezani dostopi do garaž in odprtih parkirišč pred
hišami, ki so istočasno obračališča za vozila. |
Parkirna mesta za
stanovalce je treba urediti v garaži vsake stanovanjske enote in na
nenadkriti ploščadi pred garažo. Minimalno potrebno število parkirnih
mest je treba določiti po normativu 1,5 PM / stanovanje. |
Obravnavanemu območju
je zagotovljena povezava z linijami javnega avtobusnega prometa preko
postajališč v centru naselja, ki ležijo v radiju 5-minutne dostopnosti.
|
Priključek na lokalno
cesto in notranje cestno omrežje je zasnovano tako, da zagotavlja dovoz
intervencijskih in dostavnih vozil. |
Pogoji za komunalno
in energetsko urejanje |
13. člen |
(splošno) |
Za načrtovano
energetsko, komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je
treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te
infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih
upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem
odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega,
higienskega in požarnega varstva. Upoštevati je treba predpisane
minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni
odmik je 0.5 m in minimalni vertikalni odmik je 3.0 m. Kolikor tega
odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni
naboj). |
Potek komunalnih in
energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja zvez je
razviden v kartografskem delu karta 5/2 “Zasnova komunalne in energetske
infrastrukture ter omrežja zvez”. |
14. člen |
(vodovodno omrežje) |
Za potrebe nove
zazidave je treba obstoječi vodovodni cevovod prestaviti in zgraditi
vodovodne cevovode za priključevanje novih porabnikov v dovozni cesti.
|
Dimenzije novih
cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku
je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti
morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času. |
15. člen |
(odvajanje meteornih
in komunalnih odpadnih vod) |
Za nemoteno zbiranje
in odvajanje fekalnih vod je potrebno zgraditi novo čistilno napravo za
24 PE z internim razvodom po obravnavanem območju. Vsa kanalizacija mora
biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno
pridobiti atest o vodotesnosti. Potrebno je upoštevati Pravilnik o
tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije. |
V lokalni cesti se
nahaja meteorna kanalizacija. |
Za odvajanje odpadnih
meteornih voda je potrebno zgraditi interno meteorno kanalizacijo.
Meteorna kanalizacija se priključi na obstoječo meteorno kanalizacijo.
|
Odvajanje čistih
padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti
tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z
urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene
z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo v meteorno kanalizacijo.
|
Odvodnjo padavinskih
vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko
peskolovov in lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz katerih se nato vode
speljejo v meteorno kanalizacijo. |
16. člen |
(elektroenergetska
infrastruktura) |
Za napajanje nove
zazidave z električno energijo, bo potrebno: |
– zgraditi ustrezni
nizkonapetostni izvod od obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4kV
Sp. Polskava (t – 009 OE Slovenska Bistrica) do nove prostostoječe
priključne omarice (PSO) in v transformatorski postaji zamenjati
obstoječ transformator 250 kVA z novim transformatorjem ustreze izvedbe
in moči |
– zgraditi ustrezne
nizkonapetostne priključke iz nove prostostoječe priključne omarice
(PSO) do novih objektov. |
Za osvetlitev območja
bo potrebno zgraditi javno razsvetljavo pod pogoji upravljavca.
Napajanje predvidene javne razsvetljave bo iz nove prostostoječe
priključne omarice (PSO). |
V skladu z 71. členom
Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 51/04) si bodo morali
investitorji posameznih objektov pred izdajo gradbenih dovoljenj za
predvidene objekte pridobiti soglasja za priključitev, v katerih bodo
natančno določeni vsi pogoji za priključitev na distribucijsko omrežje. |
17. člen |
(TK in CATV omrežje) |
Na področju izgradnje
novih objektov je upravljavec TK omrežja Telekom Slovenije. V južnem
delu lokalne ceste poteka TK vod na katerega je možna priključitev
načrtovanega TK omrežja v coni. Za načrtovano gradnjo je treba naročiti
projektno dokumentacijo. |
V ureditvenem območju
je moč zgraditi omrežje kabelsko razdelilnega sistema pod pogoji
upravljavca. |
18. člen |
(ogrevanje) |
Treba je predvideti
ogrevanje na ekološko primerna goriva: elektriko – s pomočjo toplotnih
črpalk, ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, zemeljski
plin. Rezervoarji za utekočinjen naftni plin morajo biti locirani na
vizualno neizpostavljenih mestih. |
Ogrevanje na ekološko
nesprejemljive energente ni dopustno. |
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
19. člen |
(zrak) |
Preprečevati je treba
prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontrolirani raznos
gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi.
Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in redno čiščene. V času
gradnje je treba upoštevati predpise, ki določajo emisijske norme pri
uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
|
Vsi izpusti iz
objektov (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na strehe stavb
in objektov. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo
biti opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami.
Vse naprave naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam. |
20. člen |
(tla) |
Med gradnjo je treba:
|
– gradbišče
zavarovati in stalno nadzorovati. Pred pričetkom gradbenih del mora biti
izdelan načrt ravnanja v primeru nezgodnega razlitja raznih mineralnih
olj; |
– posege v tla
izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal; |
– z viški materiala
iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim
pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov; |
– gradbene odpadke,
ki niso zemljine odstraniti v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju
z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter pravilnikom o ravnanju z
embalažo in odpadno embalažo; |
– na celotnem območju
gradbišča, transportnih in manipulativnih površin zagotoviti zbiranje in
odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo; |
– za začasne prometne
in gradbene površine (skladišča gradbenih materialov, lokacije za
parkiranje gradbene mehanizacije) prednostno uporabljati obstoječe
infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki se določijo pred
začetkom izvajanja del; |
– posebno pozornost
posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih
tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi
material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati
skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred
začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega
odlagališča; |
– na območju
gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po
katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala,
uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati
tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo. |
21. člen |
(odpadki) |
Komunalne odpadke je
treba zbirati, deponirati in odvažati skladno z veljavnim Odlokom o
ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Slovenska Bistrica.
Komunalne odpadke je treba zbirati v ustrezne tipizirane posode za
odpadke in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov. Posode za odpadke je
treba namestiti na vizualno neizpostavljenih mestih ali jih zakriti,
dostopne morajo biti s smetarskim vozilom. Odpadna olja je treba zbirati
ločeno in sicer v kontejnerju lociranem v pokritem prostoru. Urediti je
treba zbirna in odjemna mesta za ločeno zbiranje odpadkov (ekološki
otok). |
Z zemeljskim
materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim
pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
Investitor mora zagotoviti prevzem zemeljskega materiala odpadkov od
pooblaščenega zbiralca gradbenih odpadkov ali oddajo gradbenih odpadkov
neposredno v predelavo odpadkov, ki jo opravlja pooblaščeno podjetje. V
dogovoru z javnimi komunalnimi službami, ki so zadolžene za zajem in
odvoz odpadkov na območju občine se sklene dogovor za odvoz zemeljskega
materiala in oblikovanje začasnih deponij tega materiala. Investitor je
dolžan pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo o gospodarjenju z
gradbenimi odpadki, iz katerega so razvidni naslednji podatki:
|
– količina gradbenih
odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih odpadkov, |
– količina gradbenih
odpadkov, oddanih neposredno v predelavo ali odstranjevanje,
|
– količina nevarnih
odpadkov, oddanih zbiralcem ali neposredno v predelavo ali
odstranjevanje, |
– količina predelanih
gradbenih odpadkov na kraju nastanka, |
– količina predelanih
gradbenih odpadkov, ki jih je predelal sam na gradbišču itd. |
22. člen |
(varstvo voda) |
Odvajanje čistih
padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti
tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z
urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene
z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo v meteorno kanalizacijo.
|
Odvodnjo padavinskih
vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko
peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode speljejo v meteorno
kanalizacijo. |
Negativne vplive na
vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja
omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi: |
– Odpadne in izcedne
vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih
na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je potrebno
ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja
škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro
ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na
gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža
zalog pitne vode. |
– Na gradbišču ni
dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk). |
– Vsa začasna
skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi
je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.
|
– Vsa dela po
projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi,
ki veljajo za tovrstna dela. |
– Za primere nesreče
z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je
treba ravnati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z
odpadki. Oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih
površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na
gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen
poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo
zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom. |
23. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Skladno z veljavno
zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva
pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal
predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih
naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za
emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo
v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del. |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
24. člen |
Požarno varnost je
treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri
projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s
povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi
ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotoviti je
treba: |
– pogoje za varen
umik ljudi in premoženja. Pogoje za odmike med stavbami se izdajajo na
podlagi slovenski ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi
tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan
dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče
na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant,
|
– v hidrantnem
omrežju zadostno količino vode za gašenje požarov (če v stavbi ni
vgrajen sprinklerski sistem, je potrebna količina pretoka vode za en
požar 10 l/s), |
– dovozne poti za
gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da
omogočajo osni pritisk 100 kN, |
– potrebne površine
za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za
gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska
vozila. |
V primeru nezgod v
času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih
količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba
z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in
takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko
enoto. |
Območje predmetnega
OPPN ne sodi med ogrožena področja glede poplavnosti, visoke podtalnice,
erozivnosti ter plazovitosti. |
Naselje ima manj kot
5000 prebivalcev, zato ni potrebna gradnja zaklonišč in ojačitev prve
plošče. |
Območje sodi v
najnižjo cono potresne nevarnosti (projektni pospešek tal v (g): 0.1),
zato ni potrebno predvideti posebnega načina predvidene gradnje.
|
Opredeliti in
upoštevati je treba ogroženost pred možnostjo razlitja nevarnih snovi in
temu primerno predvideti način gradnje. |
VII. ETAPNOST |
25. člen |
Načrtovane ureditve
je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da
predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi
potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se
podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji. |
VIII. ODSTOPANJA |
26. člen |
(odstopanja glede
oblikovanja novogradenj in odprtih površin) |
Pri gradbenih mejah
je možno odstopanje za 1 m. Odstopanja se presodijo v projektni
dokumentaciji. |
Tehnični elementi za
zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu
določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
|
Vse višinske kote se
natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot
objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov. |
27. člen |
(glede
infrastrukturnih ureditev) |
Odstopanja od
tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura,
omrežje zvez), določenih s tem prostorskim aktom, so dopustna, če se v
nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali
geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer
ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali
okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo
povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in
parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo
poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih
vplivov na okolje. |
Tehnični elementi za
zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu
določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
|
Pri vseh večjih
odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih
nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu.
V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje
pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v
nasprotju z javnimi interesi. |
IX. USMERITVE ZA
DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
28. člen |
V novem prostorskem
izvedbenem aktu, ki bo urejal predmetno območje po prenehanju
veljavnosti tega OPPN, naj se upoštevajo naslednje usmeritve:
|
– investicijska
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah; |
– gradnja enostavnih
objektov, opredeljenih v tem odloku. |
X. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
29. člen |
Financiranje
izgradnje infrastrukture je obveza investitorja. Če bo investitor
sočasno pridobival gradbeno dovoljenje za gradnjo komunalne
infrastrukture in objektov se pred izdajo gradbenega dovoljenja obvezno
sklene pogodba o opremljanju na osnovi 78. člena ZPNačrt. V pogodbi se
podrobneje definirajo obveznosti posameznih strank v skladu s 7. členom
Odloka o opremljanju stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega
prispevka na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št.
5/10). |
Zaradi predvidenih
prostorskih ureditev mora investitor izgraditi dvosmerni, dvopasovni,
prometno podrejeni priključek na lokalno cesto. |
XI.
KONČNE DOLOČBE |
30. člen |
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti OPPN) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o začasnih prostorskih
ureditvenih pogojih za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni
list SRS, št. 29/89, dopolnjen Uradni list RS, št. 43/92, 3/93, 35/94 in
45/00) za območje obdelave tega OPPN. |
31. člen |
(vpogled v OPPN) |
OPPN je
stalno na vpogled na sedežu Občine Slovenska Bistrica. |
32. člen |
(uveljavitev) |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 9000-6/2011-7 |
Slovenska Bistrica,
dne 13. aprila 2011 |
Župan |
Občine Slovenska
Bistrica |
dr. Ivan Žagar l.r. |