|
Na podlagi
59. člena
Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti
2017 in 2018 (ZIPRS1718, Uradni list RS, št. 80/16, 33/17, 59/17), VI.
poglavja
Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85
– popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – Odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97
– ZSZ, 101/13 – ZDavNepr, 22/14 – Odl. US) in 16. člena
Statuta Občine
Ajdovščina (Uradni list RS, št. 44/12, 85/15) je Občinski svet Občine
Ajdovščina na 27. seji dne 14. 12. 2017 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Ajdovščina |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
V Občini Ajdovščina
se za uporabo stavbnega zemljišča, na območjih, ki jih določa ta odlok,
plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju:
nadomestilo). |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
Nadomestilo se
plačuje od površine zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
Za zazidana stavbna
zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so
gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi
objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista
zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja
začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture. |
|
Za določitev
površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva
stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe kot tudi površina
zemljišč, ki je namenjena poslovni dejavnosti, kot so: nepokrita
skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobne površine. |
|
Stanovanjska
površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju,
kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter
čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. |
|
Poslovna površina
je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so
funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
Za nezazidana
stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je
z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. |
|
Za določitev
površine za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se
upošteva površina nezazidanega stavbnega zemljišča iz prejšnjega
odstavka tega člena ter površina nezazidanega stavbnega zemljišča iz
5. člena tega odloka. |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
Če določena stavba še nima določene
gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče
šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna
stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1.5. Preostali del te zemljiške
parcele se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, če je njena površina
večja ali enaka kot 500 m2. |
|
Če gre v primeru iz prejšnjega
odstavka tega člena za stavbo, ki predstavlja eno ali dvostanovanjski
objekt, se šteje za gradbeno parcelo površina zemljišča do največ
700 m2, preostali del površine zemljiške parcele pa se šteje za
nezazidano stavbno zemljišče, če je njena površina večja ali enaka kot
500 m2. |
|
Če gre za objekt zaščitene kmetije,
ki je vpisana v register zaščitenih kmetij, se šteje za gradbeno parcelo
površina zemljišča do največ 1.500 m2, preostali del površine zemljiške
parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. |
|
V primeru dveh ali več nezazidanih
stavbnih zemljišč istega lastnika oziroma lastnikov, ki neposredno
mejijo ena na drugo, tako da jih je mogoče šteti kot zaključeno celoto,
se kot nezazidano stavbno zemljišče šteje skupna površina teh zemljišč. |
|
V osnovo za odmero nadomestila za
nezazidano stavbno zemljišče se ne upošteva tisti del zemljišča, na
katerem gradnja ni mogoča zaradi njegove oblike oziroma reliefnih
značilnosti zemljišča, omejitev zaradi poteka javne infrastrukture ter
zemljišč, ki nimajo urejenega dostopa do javne ceste. |
|
|
|
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
Glede na lego zemljišča, od katerega
se zajema nadomestilo, se teritorij občine razdeli na naslednja območja: |
|
I. območje – mesto Ajdovščina, |
|
II. območje – Grivče, Žapuže in
Kožmani, |
|
III. območje – stavbna zemljišča v
naseljih: Batuje, Brje, Budanje, Cesta, Col, Črniče, Dobravlje, Dolenje,
Dolga poljana, Gabrje, Gojače, Kamnje, Lokavec, Male Žablje, Malovše,
Plače, Planina, Potoče, Ravne, Selo, Skrilje, Stomaž, Šmarje, Tevče,
Ustje, Velike Žablje, Vipavski križ, Vrtovče, Vrtovin in Zavino, |
|
IV. območje – stavbna zemljišča v
naseljih: Bela, Gozd, Kovk, Križna gora, Malo polje, Otlica, Podkraj,
Predmeja, Višnje, Vodice, Žagolič, |
|
V. območje – območje lokacij
poslovnih prostorov izjemno ugodnih v zvezi s pridobivanjem dohodka. |
|
Meje območij za obračun nadomestila
so razvidne v prilogi 1 tega odloka. |
|
|
|
III. MERILA ZA DOLOČANJE NADOMESTILA |
|
|
|
Odsek A: za zazidana stavbna zemljišča |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
Višina nadomestila
za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se določi z metodo točkovanja,
pri kateri se upoštevajo naslednja merila: |
|
– lega in
namembnost ter smotrna uporaba zazidanega stavbnega zemljišča, |
|
– izjemne ugodnosti
v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, |
|
– opremljenost
zemljišča s komunalnimi objekti in napravami. |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
Glede na lego,
namembnost ter smotrno uporabo se zazidano stavbno zemljišče točkuje z
naslednjim številom točk: |
|
Vrsta
dejavnosti oziroma namen uporabe |
I. |
II. |
III. |
IV. |
1. Stanovanja in počitniški objekti, samski in dijaški domovi |
|
|
|
|
– enodružinske prosto stoječe stanovanjske hiše in počitniški
objekti |
130 |
80 |
45 |
20 |
– enodružinske vrstne stanovanjske hiše in strnjena pozidava |
120 |
75 |
40 |
15 |
– večstanovanjske hiše (stanovanjski bloki, samski in dijaški
domovi) |
110 |
70 |
35 |
10 |
2. Družbene
dejavnosti, javna uprava in druge negospodarske dejavnosti |
300 |
200 |
100 |
50 |
3. Gospodarska dejavnost |
600 |
400 |
200 |
100 |
|
|
Glede na lego, namembnost ter smotrno uporabo se zazidano stavbno
zemljišče točkuje z naslednjim številom točk:
Vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe |
I. |
II. |
III. |
IV. |
1. Stanovanja in počitniški objekti, samski in dijaški domovi |
|
|
|
|
– enodružinske prosto stoječe stanovanjske hiše in počitniški
objekti |
130 |
80 |
45 |
20 |
– enodružinske vrstne stanovanjske hiše in strnjena pozidava |
120 |
75 |
40 |
15 |
– večstanovanjske hiše (stanovanjski bloki, samski in dijaški
domovi) |
110 |
70 |
35 |
10 |
2. Družbene dejavnosti, javna uprava in druge negospodarske
dejavnosti |
300 |
200 |
100 |
50 |
3. Gospodarska dejavnost |
500 |
400 |
200 |
100 |
|
|
|
|
9. člen |
|
Znotraj območja, ki
je opredeljeno kot območje lokacij poslovnih prostorov, izjemno ugodnih
v zvezi s pridobivanjem dohodka, se pri uporabi zazidanega stavbnega
zemljišča upoštevajo dodatne točke za naslednje vrste dejavnosti:
|
|
– finančno
posredništvo, poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne
storitve |
300 točk |
– gostinstvo in trgovina |
200 točk |
– druge
storitvene dejavnosti |
100 točk. |
|
|
10. člen |
|
|
|
Opremljenost
zazidanega stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in
napravami individualne in kolektivne rabe se vrednoti glede na prisotno
število teh objektov in naprav v območju. |
|
Šteje se, da ima območje popolno
komunalno opremljenost, če je v območju:
– omrežje javnih cest,
– javno kanalizacijsko omrežje,
– javno vodovodno omrežje,
– distribucijsko elektroenergetsko
omrežje,
– javno telekomunikacijsko omrežje,
– javno distribucijsko plinovodno
omrežje. |
|
Popolna komunalna opremljenost se točkuje s 180 točkami, minimalna pa s
60 točkami. Za vmesne stopnje komunalne opremljenosti se točkuje
dejansko število prisotnih komunalnih objektov in naprav iz drugega
odstavka tega člena, in sicer po 30 točk za vsako vrsto. |
|
Območja, ki niso
opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem, se ne točkujejo, in se
od takih zazidanih stavbnih zemljišč ne plačuje nadomestilo. |
|
|
|
Odsek B: za nezazidana stavbna zemljišča |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
|
|
Višina nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega
zemljišča se določi z metodo točkovanja, pri kateri se
točkuje: |
– lego, |
– namembnost zemljišča in |
– opremljenost zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti
ter napravami. |
Namembnost zemljišča se glede na njegovo lego točkuje z
naslednjim številom točk: |
|
|
I. |
II. |
III. |
IV. |
1 |
gradnja stanovanjskih objektov: |
|
|
|
|
|
|
individualna gradnja |
130 |
80 |
50 |
20 |
|
|
strnjena gradnja |
120 |
75 |
40 |
15 |
2 |
mešana gradnja (stanovanjskih ali poslovnih
objektov) |
250 |
175 |
100 |
50 |
3 |
gradnja poslovnih objektov |
300 |
250 |
175 |
100 |
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi
objekti ter napravami se glede na njegovo lego točkuje tako,
da se na posameznih območjih znotraj območij iz 6. člena
tega odloka, to je v tistih conah, kjer je večja
opremljenost s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami,
številu točk iz drugega odstavka tega člena prišteje dodatne
točke, kot sledi: |
– cone v mestu Ajdovščina: površine za centralne
dejavnosti (CU, CDm) površine za trgovino in
storitve (BD) in |
gospodarske cone (IG) |
400 |
– cone v ureditvenih območjih naselij Batuje,
Črniče, Gojače in Selo: površine za centralne
dejavnosti (CDm), površine za trgovino in
storitve (BD) in gospodarske cone |
(IG): |
200 |
– ostala območja nezazidanih zemljišč kjer je
sprejet |
občinski podrobni prostorski načrt |
100. |
Meje območij iz tretjega odstavka tega člena so razvidne v
prilogi 2 tega odloka. |
|
|
IV. VIŠINA NADOMESTILA |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
Letna višina
nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se določi tako, da
se skupno število točk, prejetih po merilih iz 8., 9. in 10. člena tega
odloka, pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega
objekta in vrednostjo točke za izračun nadomestila. |
|
Letna višina
nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi tako,
da se skupno število točk, prejetih po merilih iz 11. člena tega odloka,
pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča in vrednostjo točke
za izračun nadomestila. |
|
Letna
vrednost točke za izračun nadomestila za 1 m2 zazidanega
in nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2020 znaša 0,00256.
Letna vrednost točke za izračun nadomestila za 1 m2 zazidanega
in nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2021 znaša 0,00256 eur. |
|
Letna vrednost
točke za izračun nadomestila za 1 m2 zazidanega in
nezazidanega stavbnega zemljišča za vsako naslednje leto, se pred
iztekom tekočega leta določi tako, da se letna vrednost točke iz
tekočega leta revalorizira s povprečno stopnjo inflacije za prihodnje
leto, po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj, razen če se
občinski svet odloči, da bo določil novo vrednost točke. Občinski svet
določi novo vrednost točke za naslednje leto s sklepom, ki ga sprejme do
konca tekočega leta. |
|
Za nepokrita
skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno se upošteva
vrednost točke v višini 50 %. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
Odmero, nadzor nad
obračunavanjem in plačevanjem ter izterjavo nadomestila opravlja
Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS preko pristojnega davčnega
urada. |
|
Pristojni davčni
urad ugotovi obveznost zavezancev za plačilo nadomestila z odločbo.
Obveznost se odmeri letno. |
|
Za vse postopke v
zvezi z odmero, pobiranjem in vračanjem, izterjavo, odpisom in
plačevanjem obveznosti v zvezi z nadomestilom, se uporabljajo določbe
zakona o davčnem postopku in določbe zakonov in drugih predpisov, ki se
nanašajo na odmero, obračun, plačilo in izterjavo nadomestila. |
|
|
|
V. ZAVEZANCI |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
Nadomestilo mora
plačati neposredni uporabnik stavbe ali dela stavbe oziroma zemljišča
kot lastnik, kot najemnik oziroma drug uporabnik stanovanja ali
poslovnega prostora oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča. |
|
Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to ali je stavbno
zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila za
zazidana stavbna zemljišča upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala
na stavbnem zemljišču. |
|
|
|
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
Poleg primerov iz 59. člena Zakona o
stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/19,
Uradni list RS, št. 24/92 – Odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ, 101/13 –
ZDavNepr, 22/14 – Odl. US) so plačila nadomestila oproščeni tudi: |
|
– zavezanci, ki predložijo dokazilo
centra za socialno delo, iz katerega je razvidna njegova socialna
ogroženost (mnenje, odločba), |
|
– lastniki oziroma uporabniki
poslovnih prostorov, ki so namenjeni dejavnosti društev oziroma
karitativni in humanitarni dejavnosti, |
|
– zavezanci, ki so kupili novo
stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradili, dozidali ali nadzidali
družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske
stanovanjske hiše ali neposredno plačan komunalni prispevek. 5-letna
oprostitev prične teči z dnem prijave stalnega bivališča, upošteva pa se
od dneva popolnosti vloge za priznanje 5-letne oprostitve. |
|
Pravico do oprostitve iz tega člena
zavezanci uveljavljajo z zahtevkom na občinsko upravo, ki o oprostitvi
odloči z odločbo. Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila morajo
zavezanci vložiti najkasneje do 31. januarja za tekoče leto. Zahtevku je
treba priložiti ustrezna dokazila, ki potrjujejo njihovo upravičenost do
oprostitve. Oprostitve oziroma delne oprostitve iz tega člena se ne
uporabljajo za nezazidana stavbna zemljišča.
Občina Ajdovščina in krajevne
skupnosti ne plačujejo nadomestila za zemljišča in objekte, ki jih same
uporabljajo. |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
Če zavezanec poda
pisni predlog, da se določenemu nezazidanemu stavbnemu zemljišču odvzame
status stavbnega zemljišča in občinska uprava po predhodnem mnenju
odbora za urejanje prostora in varstvo okolja presodi, da je ta predlog
utemeljen, se zavezanca za to nezazidano stavbno zemljišče oprosti
plačila nadomestila. Zavezanci morajo utemeljene predloge vložiti pri
občinski upravi do 31. januarja za tekoče leto. O oprostitvi izda
občinska uprava ustrezno odločbo. |
|
Kolikor se na
nezazidanem stavbnem zemljišču, za katerega je bil podan predlog za
odvzem statusa stavbnega zemljišča in se ni obračunavalo nadomestilo,
pridobiva gradbeno dovoljenje, je investitor dolžan za celotno obdobje
oprostitve poravnati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega
zemljišča z zakonitimi zamudnimi obrestmi. |
|
Zavezanca za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega
zemljišča se v letu 2021 oprosti plačila nadomestila za določeno
nezazidano zemljišče, če Občini Ajdovščina poda ponudbo za prodajo tega
nezazidanega zemljišča po ceni, ki ni višja od 50 % povprečne dosežene
cene, po kateri je Občina Ajdovščina v preteklem letu kupovala oziroma
prodajala zemljišča v primerljivih conah. |
|
Zavezanec se mora v ponudbi zavezati, da ga ponudba Občini Ajdovščina
veže za celotno tekoče leto. Zavezanec lahko nezazidano zemljišče proda
tudi drugim kupcem po drugačni ceni, vendar le do dneva prejetja
obvestila Občine Ajdovščina, da sprejema ponudbo. |
|
Ponudbo mora zavezanec podati Občini Ajdovščina do 31. januarja 2021. O
oprostitvi izda občinska uprava odločbo. |
|
Zavezanec, ki z Občino Ajdovščina v mesecu dni po sprejemu ponudbe ne
sklene pogodbe o prodaji zemljišča, mora za celotno obdobje oprostitve
poravnati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča z
zakonitimi zamudnimi obrestmi. |
|
|
|
16.a člen |
|
|
|
Zavezanca za
plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se v
letu, v katerem pridobi dokončno gradbeno dovoljenje na tem nezazidanem
stavbnem zemljišču, oprosti plačila nadomestila za to nezazidano
zemljišče. |
|
Za uveljavljanje
oprostitve po tem členu morajo zavezanci vložiti pisno vlogo s
potrebnimi dokazili o dokončnosti gradbenega dovoljenja v letu
uveljavljanja oprostitve, praviloma do prejema odločbe o odmeri
nadomestila. O oprostitvi izda občinska uprava ustrezno odločbo. |
|
Ne glede na določbo
drugega odstavka tega člena je oprostitev mogoče uveljavljati tudi po
prejetju odločbe o odmeri nadomestila in po plačilu nadomestila s tem,
da ob povračilu že plačanega nadomestila ni mogoče uveljavljati obresti. |
|
|
|
|
|
VII. PODATKI ZA IZRAČUN NADOMESTILA |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
Za izračun
nadomestila se uporabijo uradni podatki in evidence, s katerimi
razpolaga občinska uprava. Zavezanci so dolžni sporočiti pristojnemu
organu občinske uprave vse spremembe, ki vplivajo na višino nadomestila
(sprememba vrste dejavnosti, spremembe poslovne in stanovanjske površine
oziroma površine nezazidanega stavbnega zemljišča) najkasneje v 30 dneh
od nastanka spremembe. |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
Na zahtevo občinske
uprave in v roku, ki ga ta določi, so zavezanci dolžni sporočiti vse
zahtevane podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila. |
|
Zavezanci, ki
podatka o površini občinski upravi ne sporočijo, oziroma tega ne storijo
na njeno zahtevo ali se ugotovi, da so sporočili netočne podatke, se
odmeri nadomestilo od 200 m2 za stanovanjske površine in od
1000 m2 za poslovno površino. Če občinska uprava oceni, da je
stanovanjskih površin več kot 200 m2, poslovnih površin pa
več kot 1000 m2 in zavezanec podatkov ne prijavi oziroma tega
ne stori na njeno zahtevo ali se ugotovi, da je sporočil netočne
podatke, se nadomestilo odmeri na podlagi ocene površine celotne parcele
zavezanca. |
|
|
|
VIII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
Z globo v znesku 850 eur se kaznuje
za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost: |
|
– če pristojnemu organu ne sporoči
vseh sprememb, ki vplivajo na višino nadomestila (17. člen), |
|
– če na zahtevo pristojnega organa ne
sporoči zahtevanih podatkov ali če sporoči netočne podatke (18. člen). |
|
Z globo v znesku 250 eur se kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika
ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, kot tudi posameznik,
če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
Nadzor nad izvajanjem določb tega
odloka opravlja pristojni inšpektorat Občine Ajdovščina. |
|
|
|
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča – uradno prečiščeno besedilo (UPB1) (Uradni list RS,
št. 12/13). |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne 1. januarja 2018. |
|
|
|
Št. 422-011/2017 |
|
Ajdovščina, dne
14. decembra 2017 |
|
Župan |
|
Občine Ajdovščina |
|
Tadej Beočanin l.r. |
|
|
|
|
|
Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za
območje Občine Ajdovščina (Uradni list Republike Slovenije, št. 80/2019)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in
začne veljati s 1. 1. 2020. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah
Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine
Ajdovščina (Uradni list Republike Slovenije, št. 193/2020)
vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe: |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
KONČNA DOLOČBA |
|
|
|
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati
s 1. 1. 2021. |