Na podlagi 66. člena
zakona o vodah
(Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91) in 15.
člena
statuta Občine Cerkvenjak
(Uradni list RS, št. 26/99) sprejme Občinski svet občine Cerkvenjak na
9. redni seji dne 8. 12. 1999 |
O D L O K |
o varovanju virov
pitne vode |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Odlok določa
varstvene pasove za vodne vire pitne vode na območju Občine Cerkvenjak
in ukrepe za zavarovanje podzemne vode in črpališč pred onesnaževanjem. |
2. člen |
Gospodarjenje z
vodnimi viri iz 1. člena mora biti skladno z določbami tega odloka. |
II.
VARSTVENI PASOVI |
3. člen |
Meje varstvenih pasov
so določene na podlagi strokovnih osnov, opisane s številkami mejnih
parcel vrisane v prostorskih katastrskih načrtih 1:5000, ki so na
vpogled pri občinskih upravnih organih, pristojnih za urbanizem in
varstvo okolja... |
Seznam strokovnih
osnov, na podlagi katerih so določene meje varstvenih pasov, je sestavni
del tega odloka. |
Opis meja ožjega in
širšega varstvenega pasu je sestavni del tega odloka. |
Varstvene pasove je
izdelal Geološki zavod Slovenije. |
4. člen |
Vodovarstvena območja
|
– ZUNANJE VARSTVENO
OBMOČJE oziroma VODOVARSTVENO OBMOČJE III; območje z blagim režimom
varovanja |
– NOTRANJE VARSTVENO
OBMOČJE oziroma VODOVARSTVENO OBMOČJE II; območje s strogim režimom
varovanja |
– OBMOČJE ZAJEMA
oziroma VODOVARSTVENO OBMOČJE I; območje z najstrožjim režimom
varovanja. |
5. člen |
Za vsak poseg v
varstvenih pasovih morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko
soglasje pristojnega upravnega organa in sanitarnega inšpektorata. |
III.
VARSTVENI UKREPI |
6. člen |
Za varstvene ukrepe
velja načelo, da se ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju.
Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, prepovedi in obveznosti, ki
veljajo za zunanje varstveno območje, veljajo tudi za ožja varstvena
območja. In obratno, kar je dovoljeno za ožja varstvena območja, je
dovoljeno tudi za zunanje varstveno območje. |
III. Varstveni pas –
zunanje varstveno območje |
7. člen |
V zunanjem varstvenem
območju je prepovedano: |
1. graditi:
|
a) proizvodne
objekte, ki predstavljajo nevarnost za kvaliteto zalog pitne vode zaradi
proizvodnega procesa, transportov ali emisij, |
b) energetske
objekte, ki predstavljajo nevarnost za kvaliteto zalog pitne vode,
|
c) nove industrijske
objekte in živinorejske farme, |
d) skladišča vseh
vrst odpadkov ter odlagališča posebnih odpadkov in nevarnih ter
škodljivih snovi, |
e) podzemne
skladiščne naprave nevarnih snovi, |
f) ponikovalnice
odpadnih voda, |
h) nove stanovanjske
ali gospodarske objekte, če ni urejeno higiensko odvajanje odplak
(priključek na kanalizacijo ali odvoz iz vodotesne greznice),
|
i) čistilne komunalne
naprave za odpadne vode, |
j) nova pokopališča;
|
2. spreminjati
namembnost ali dejavnost objekta, če se s tem poveča nevarnost za zaloge
ali kvaliteto pitne vode (mnenje podata strokovnjak utrezne stroke in
hidrogeolog); |
3. opredeljevati nova
ureditvena območja naselij; |
4. skladiščiti lahko
tekoče naftne derivate in druge nevarne snovi; |
5. gnojiti z blatom
iz čistilnih naprav; |
6. odpirati nove
glinkope in peskokope; |
7. opravljati cestni
tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi; |
8. uporabljati
biocide na bazi cianvodikove kisline, fenola, živosrebrnih spojin,
svinca, arzena in drugih vodi škodljivih snovi; |
9. predelava,
skladiščenje in transport lahkotekočih naftnih derivatov, če niso
storjeni vsi ukrepi, ki preprečujejo ponikanje teh tekočin v podzemlje. |
8. člen |
V zunanjem varstvenem
območju je obvezno: |
1. opravljati
kmetijsko dejavnost v skladu z določbami varstvenega območja pitne vode;
|
2. graditi vodotesno
javno in interno kanalizacijsko omrežje oziroma sanirati staro do
vodotesnosti; |
3. graditi in
preurediti obstoječa gnojišča in silose tako, da so zavarovana pred
nevarnostjo pronicanja in prelivanja v talno vodo; |
4. graditi nove in
preurediti obstoječe magistralne in regionalne ceste ter manipulativne
površine tako, da bo zagotovljena največja možna varnost zalog pitne
vode; |
5. gnojiti v skladu z
“Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla“ in gnojilnim
načrtom; |
6. pri gozdarstvu
paziti, da ne pride do onesnaženja z nafto in olji; |
7. da je tranzitni
promet dovoljen le po zavarovanih prometnicah; |
8. opravljati lokalni
cestni promet nevarnih in škodljivih snovi le po cestah, ki jih določi
pristojna služba. Oskrba lokalnih potrošnikov se izvaja z vozili, ki
imajo atestirane cisterne velikosti do 5 m3. Hitrost teh vozil je na
vodovarstvenem območju omejena na 40 km/h. |
9. člen |
V zunanjem varstvenem
območju je dovoljeno: |
1. graditi
stanovanjske hiše, objekte družbenega standarda za osnovno preskrbo
prebivalstva in objekte za potrebe kmečkih gospodarstev v ureditvenem
območju naselij; |
2. graditi nove
objekte, potrebne za zaokrožitev obstoječe dejavnosti, če se s tem ne
ogroža zalog pitne vode; |
3. uporabljati naftne
derivate ob predpisani zaščiti in skladiščenju v nadzemnih skladiščnih
napravah v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in
opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive
snovi; |
4. rediti živino v
hlevih na nastilj z največ 20 glavami živine in urejenim gnojiščem, da
ni nevarnosti ponikanja in prelivanja gnojnice v podtalno vodo. |
II. Varstveni pas –
notranje varstveno območje |
10. člen |
V notranjem
varstvenem območju je prepovedano: |
1. graditi nove:
|
a) silose za
siliranje zelene krme, |
b) gozdne, lokalne,
magistralne in regionalne ceste, |
c) stanovanjske ali
gospodarske objekte; |
2. rediti in pasti
živino razen v obstoječih objektih (obstoječe hleve sanirati do
vodotesnosti z obveznim odvozom odplak izven vodovarstvenih pasov);
|
3. gnojiti z
naravnimi in mineralnimi gnojili; |
4. opravljati kakršne
koli dejavnosti, ki med ali po proizvodnem procesu vključujejo
prisotnost vodi nevarnih snovi; |
5. izvajati kakršne
koli posege, ki bi posegli v plast nad vodonosnikom; |
6. eksploatirati
peskokope, glinokope in kamnolome; |
7. opravljati cestni
promet nevarnih in škodljivih snovi. |
11. člen |
V notranjem
varstvenem območju je obvezno: |
1. označiti varstveno
območje z vidnimi opozorilnimi tablami; |
2. v gozdarstvu
paziti, da ne pride do onesnaženja – gozdove je priporočeno
prekvalificirati v varovalne gozdove s sanitarno sečnjo. |
12. člen |
V notranjem
varstvenem območju je dovoljeno: |
1. izvajati
dejavnosti, ki ne predstavljajo nevarnosti za kvaliteto in zaloge pitne
vode; |
2. graditi nadomestne
objekte in naprave ter adaptirati in vzdrževati obstoječe tako, da ne
ogrožajo zalog pitne vode; |
3. rekonstruirati
objekte in naprave, če se s tem izboljša varovanje kvalitete in ne
zmanjša količina zalog pitne vode. |
I. Varstveni pas –
območje zajema |
13. člen |
V območje zajema
spada neposredna okolica zajetij in meri najmanj 10 m na vsako stran
vodnega zajetja. V območju zajema mora biti brezpogojno onemogočeno
vsakršno onesnaženje ali okuženje vode. |
Zemljišče območja
zajema naj bo predvidoma v lasti upravljalca vodovoda. Vstop je dovoljen
le pooblaščenim. Uporaba kakršnih koli kemičnih sredstev ni dovoljena. |
IV. OSTALI POGOJI |
14. člen |
Za vse posege,
navedene v 12. členu tega odloka mora podati svoje soglasje pristojna
sanitarna inšpekcija, ki preveri tudi obstoječe ali nove dejavnosti.
|
Pred izdajo
dovoljenja za kakršen koli poseg je potrebno pridobiti tudi
vodnogospodarsko soglasje in soglasje upravljalca vodooskrbnega sistema.
|
Za vsak poseg posebej
je potrebno izdelati ustrezno strokovno podlago (lokacijsko
dokumentacijo, izvedbeni načrt, načrt sanacije ipd.), v katerem se
morajo analizirati vsi možni vplivi predvidenega posega. |
Po potrebi je
potrebno za vsak poseg, pri katerem se pričakujejo negativni vplivi na
podtalje, pred izdajo dovoljenja izdelati presojo vplivov na okolje. |
15. člen |
Meja varstvenih pasov
se spremeni, če se spremeni režim podzemne vode, izvrši nadaljnja
razširitev vodooskrbnih objektov, ali če se pokaže potreba po večji
zaščiti podzemne vode. |
V. NADZOR NAD
IZVAJANJEM ODLOKA |
16. člen |
Za vzdrževanje režima
v varstvenem pasu je odgovoren upravljalec vodovoda. |
Upravljalec vodovoda
mora nenehno skrbeti za sistematični pregled vode v skladu s pravilnikom
o higienski neoporečnosti vode namenjeno za javno oskrbo prebivalstva in
ob sumljivih pojavih obvestiti sanitarno inšpekcijo. |
17. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka izvajata sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija. |
18. člen |
Sanitarna in
vodnogospodarska inšpekcija lahko izdata prepoved za opravljanje
določene dejavnosti izven varovanega pasu, če se pokaže, da bi le-ta
lahko škodljivo vplivala na kvaliteto in higiensko neoporečnost vode. |
VI. KAZENSKA DOLOČBA |
19. člen |
Za kršitev določb
tega odloka se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo: |
– pravna oseba ali
posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti od
100.000 do 360.000 SIT, |
– odgovorna oseba
pravne osebe od 20.000 do 90.000 SIT, |
– fizične osebe od
20.000 do 60.000 SIT. |
VII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
20. člen |
Določbe tega odloka
se smiselno uporabljajo za določitev varstvenih pasov in ukrepov v njih
pri obstoječih vodnih zajetjih, ki še niso vključena v ta odlok in tudi
tistih, ki bodo zgrajena po uveljavitvi tega odloka. |
21. člen |
Sanacijski programi
po presoji vplivov morajo biti izdelani skladno z opredelitvami v
smernicah za sanacijo, vendar najpozneje v letu dni po sprejemu smernic
za sanacijo. |
22. člen |
Lastniki ali
upravljalci skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih
snovi na varstvenih pasovih morajo le-te vpisati v kataster skladišč
nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi na varstvenih
pasovih 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka. |
23. člen |
Lastniki ali
upravljalci so dolžni v letu dni po uveljavitvi odloka prilagoditi
skladišče nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi
določbam tega odloka. |
24. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 32403-001/99 |
Cerkvenjak, dne 8.
decembra 1999. |
Župan |
Občine Cerkvenjak
|
Jože Kraner l. r. |