Na podlagi 59. člena v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011 in 2/2013) je Občinski svet Občine Ljutomer na 23. redni seji, 30. 6. 2014 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA

STANOVANJSKO NASELJE V DELU OBMOČJA EUP LJ 32

I. UVODNI DOLOČBI

1. člen

(splošno)

(1)           S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko naselje v delu območja EUP LJ 32, v nadaljevanju: OPPN.

(2)           OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Jezdarska ul. 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2013/OPPN-008.

2. člen

(vsebina odloka)

(1)           Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

(2)           Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1)           Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane gradnjo novega stanovanjskega naselja v delu območja EUP LJ 32, v naselju Jurševka v Občini Ljutomer.

(2)           Predvidene ureditve obsegajo:

-          gradnjo eno- ali dvostanovanjskih stavb v obliki večjih prostostoječih atrijskih hiš,

-          vzpostavitev območja urejenih zelenih površin, zeleni pas z zaščitno funkcijo,

-          gradnjo notranje prometne infrastrukture ter

-          gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.

(3)           V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

III. OBMOČJE OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1)           Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti, ki jih zahteva gradnja novega stanovanjskega naselja v delu območja EUP LJ 32.

(2)           Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(3)           Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini:

-          k.o. Kamenščak (260): 691/4 – del,  691/6, 691/7, 691/8, 691/9, 691/10, 691/11, 691/12, 691/13, 691/14, 691/15, 691/16, 691/17, 694, 696 – del

-          k.o. Ljutomer (259): 2751/10, 2751/11 – del in 2851/1.

(4)           Velikost območja OPPN je cca. 2,7 ha.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(umestitev načrtovane ureditve v prostor)

(1)           Območje OPPN leži na južnem robu naselja Ljutomer in sicer, v vzhodnem delu k.o. Kamenščak. Na severni strani, v pasu med območjem OPPN in večjo gozdno zaplato, se nahajajo obstoječe stanovanjske stavbe (atrijske hiše). Tudi vzhodno in južno od območja OPPN so parcele pozidane s prostostoječo enostanovanjsko gradnjo.

(2)           V oddaljenosti cca. 300 m se nahajata regionalna cesta in železniška proga, ki povezujeta Ljutomer z Ormožem.

6. člen

(opis prostorskih ureditev)

(1)           V območju OPPN so predvidene eno- ali dvostanovanjske stavbe z atrijsko zasnovo različnih velikosti, ki se na vrt odpirajo v smeri juga ali zahoda. Stavbe so razporejene v treh vodoravnih nizih, vmes in po obodu pa potekajo koridorji povezovalnih cest. Dostopi do stavb so omogočeni s severne, južne in vzhodne strani.

(2)           V območju OPPN so predvideni prostorski elementi (karakteristične poteze), ki povezujejo obstoječe stanovanjske stavbe zunaj območja OPPN z načrtovanimi stanovanjskimi stavbami znotraj območja. Načrtovani so:

-        ohranitev sadnih in zelenjavnih vrtov v južnem delu območja z zasaditvijo nižjih dreves in grmovnic na brežini (zavarovanje pred erozijo),

-        skupna urejena zelena javna površina, v severozahodnem delu območja (ohranitev dostopa do obstoječega vodohrana),

-        peš povezave (severna in vzhodna stran ceste) z navezavo na skupne zelene javne površine.

7. člen

(pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)

(1)           Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče v enoti urejanja prostora LJ 32 (EUP), površine so namenjene bivanju z ali brez spremljajočih dejavnostih, manjše površine pa tudi kot zelene površine. Med dopustnimi spremljajočimi dejavnostmi so dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne, dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni rabi površin, v kolikor teh dejavnosti ni mogoče zagotoviti v EUP, kjer so te dejavnosti opredeljene kot prednostne dejavnosti.

(2)           Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:

- tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah

- nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti

  obstoječih objektov,

- odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,

- adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav,

- gradnja novih objektov,

- gradnja stanovanjskih in drugih objektov, kjer je možno urediti oskrbo s pitno vodo, električno

  energijo, navezavo na javno prometnico in kanalizacijsko omrežje ali je dovoljena gradnja greznic,

- funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,

- spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,

- postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,

- postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,

- postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

(3)           Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:

-           Stanovanjske stavbe:

-           enostanovanjske stavbe,

-           dvostanovanjske stavbe.

-         Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti:

-           nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil 9. člena tega odloka.

-         Objekti transportne infrastrukture.

-         Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.

8. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)

(1)           Območje OPPN zapolnjuje nizka pozidava v obliki atrijske hiše etažnosti klet, pritličje in nadstropje oz. terasna etaža (K+P+1(T)). Stanovanjske stavbe imajo različno orientacijo, tako sever–jug kot vzhod–zahod. Glede na velikosti zemljiških parcel se velikosti stavb gibljejo 167 – 224 m² po etaži. V grafičnem delu so podane idejne zasnove postavitve stanovanjskih stavb, natančna razporeditev, velikost in namembnost, se opredeli v projektni dokumentaciji, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.

(2)           Postavitev stavb je omejena z gradbenimi linijami in mejami oz. območjem pozidave, ki so v grafičnem delu prikazane z modro sklenjeno oz. rdečo črtkano črto. Na dostopni strani so od ceste umaknjene v notranjost parcele minimalno 5,0 m, na strani s sosednjo zemljiško parcelo pa minimalno 4,0 m.

 (3)          Strehe stavb so načrtovane ravne oz. enokapne z blagim naklonom do 10 stopinj, pri čemer pa mora biti nagib skrit za vencem (atiko). Dovoljena je tudi izvedba pohodne strehe. Kleti se na nagnjenem terenu izvajajo tako, da je zadnja stran kleti (to je stena na višjem nivoju) v celoti vkopana v teren, prednja stran kleti (to je stena na nižjem nivoju terena) pa v odvisnosti od strmine terena čim bolj vkopana v teren. Pri zelo strmem terenu je dopustna zidava prednje stene kleti v celoti nad terenom.

(4)           Fasade bodo oblikovane in konstrukcijsko zasnovane sodobno – kontaktne fasade,

obešene fasade – z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Predvideni materiali so omet, vidni beton, steklo, les in drugi sodobni obložni materiali. Zaželena je poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv.

(5)           Stavbe imajo ob dostopni strani predvideno parkiranje v garaži ali pod nadstrešnico. Le-te se lahko postavijo samostojno ali pa kot podaljšek stanovanjske stavbe. Pri postavitvi samostojne garaže oz. nadstrešnice morajo pri oblikovanju v celoti slediti ureditvi stanovanjske stavbe. Vse stavbe imajo na južno ali zahodno stran predvidene vrtove.               

9. člen

(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)           Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi.

(2)           Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

-         Nezahtevni objekti:

-           majhna stavba (garaža, savna, fitnes, zimski vrt ipd.),

-           pomožni objekti v javni rabi,

-           ograje,

-           podporni zidovi,

-           vodometi,

-           športno igrišče na prostem,

-           objekti za akumulacijo vode in namakanje (v neprepustni izvedbi),

-           objekt za oglaševanje.

-         Enostavni objekti:

-         majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (nadstrešek, senčnica, manjši zimski vrt,

        vetrolov),

-           pomožni objekti v javni rabi,

-           ograje,

-           podporni zidovi,

-           rezervoarji,

-           vodometi, 

-           priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja,

-           kolesarske poti in pešpoti,

-           športno igrišče na prostem,

-           objekti za akumulacijo vode in namakanje (v neprepustni izvedbi),

-           objekt za oglaševanje,

-           pomožni komunalni objekti,

-           pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(3)           Nezahtevni in enostavni objekti (razen ograj in podpornih zidov) naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 2,0 m. Ograje in podporni zidovi naj bodo od parcelne meje odmaknjeni minimalno 0,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.

(4)           Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.

(5)           Garaže oz. nadstrešnice so v območju OPPN oblikovane enotno, lahko se izvedejo samostojno ali pa predstavljajo podaljšek stavbe. Tlorisni gabarit naj omogoča postavitev minimalno dveh osebnih vozil. Streha naj bo ravna oziroma streha z minimalnim naklonom, krita s pločevino, steklom, plastiko ali drugim ustreznim materialom. Pri parkirnih mestih pod nadstrešnico morajo biti stebri umaknjeni min. 1,0 m v globino nadstrešnice.

(6)           Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Ograje, tudi žive meje, ne smejo presegati maksimalne višine 1,80 m.

(7)   Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanja prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Pod pojmom urbane opreme so v odloku opredeljene klopi, otroška in športna igrišča, nadstreški in parkirni sistemi za kolesa, koši in ograde za smeti, informacijske table, nabiralniki, transparenti, obešanke, skulpture, vodnjaki ipd.

10. člen

(pogoji in usmeritve za urejanje odprtih površin)

(1)           V območju OPPN so zelene in odprte površine predvidene kot prostorski elementi, ki povezujejo obstoječe stanovanjske stavbe zunaj območja OPPN z načrtovanimi stanovanjskimi stavbami znotraj območja. Načrtovane so:

-        ohranitev sadnih in zelenjavnih vrtov v južnem delu območja z zasaditvijo nižjih dreves in grmovnic na brežini (zavarovanje pred erozijo),

-        skupna urejena zelena javna površina, v severozahodnem delu območja (ohranitev dostopa do obstoječega vodohrana),

-        peš povezave (severna in vzhodna stran ceste) z navezavo na skupne zelene javne površine in

-        ureditev ekoloških otokov (ZLF).

(2)           Zelene površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo program odprtih površin. Za zasaditev zelenih površin se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne ter travne in zeliščne vrste.

(3)           Trajne proste brežine je potrebno zasnovati v nagibu 1:3 do največ 1:2,5 ali manjšem in jih čim prej zaščititi proti eroziji z zatravitvijo in sajenjem primernih grmovnic. V primeru manjših naklonov se višinske razlike uredijo s postavitvijo podpornih zidov (pri stavbah št. 4, 5, 11,        12 in 13).

(4)           V okviru skupne zelene javne površine se uredi manjši park, ki zajema parkovno urejene (travnate površine zasajene z drevesi in grmovnicami, klopi, razsvetljavo, koše za smeti ipd.) in grajene elemente.

(5)           Javne pešpoti so predvidene širine 2,0 m kot asfaltirane ali tlakovane, na severni in vzhodni strani cest. Ob pešpoteh je možno, znotraj zasebnih zelenih površin, saditi manjše vrste dreves in skupine grmovnic in urediti javno razsvetljavo.

(6)           Vsi dovozi do stavb so tudi peš površine in služijo za urgentni in servisni (smetarsko vozilo) dovoz.

(7)           Ekološka otoka (ZLF) se predvidita v križišču cest »B« in »C« ter cest »C« in »D« (II. etapa poselitve zahodno od območja OPPN). Če se uredi kot nadzemni ali podzemni zbirni prostor za ločene frakcije embalaže, klasične zbiralnice niso potrebne.

(8)           Zasebne zelene površine – zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel pri eno- ali dvostanovanjskih stavbah.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

11. člen

(skupne določbe glede prometnega urejanja)

(1)                 Vse povozne in pohodne površine – pločniki, kolesarske poti, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.

(2)           Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil.

(3)           Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi

drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji PGD, PZI ob soglasju upravljavca cest.

12. člen

(prometno omrežje)

(1)           Prometno omrežje območja OPPN sestavljajo ceste »B« in »C« ter del ceste »D«, ki predstavlja glavno prometnico naslednje etape – širitev območja v zahodni smeri. Povezovalna cesta »B« se veže na obstoječe omrežje (podaljšek ceste Mestni Breg). Cesta »C« je dostopna cesta za južni del območja in se veže na cesto »B«. Obe cesti se v drugi etapi (širitev območja) priključita na cesto »D«. Vse ceste so predvidene kot dvosmerne.

(2)           Cesti »B« in »D« se zgradita v profilu NPP 10,0 m (vozišče 2 x 3,0 m, pločnik 1 x 2,00 m in zeleni pas 1 x 2,0 m). Cesta »C« v profilu NPP znaša 11,0 m (vozišče 2 x 3,0 m, pločnik 1 x 2,0 m, zeleni pas 1 x 2,0 m in robni pas 2 x 1,0 m). Na mestih postavitve opornega zidu se širina pločnika zmanjša za cca 30 cm.

(3)           Na obstoječi cesti (podaljšek ceste Mestni Breg) se v območju priključevanja ceste »B« dogradi pločnik v širini 2,00 m.

(4)           Prometno predstavljata prednostno smer obstoječa cesta s cesto »B«. Cesta »C« se nanjo priključuje podrejeno. Celotno območje se opredeli kot cona umirjenega prometa. Hitrost je omejena s 30km/h.

13. člen

(parkirne površine)

V območju OPPN je predvideno:

-          dolgotrajno parkiranje (stanovalci) v sklopu lastnih zemljiških parcel za eno- ali dvostanovanjske stavbe v obliki nivojskega parkiranja,

-          predvidenih je 45 parkirnih mest po kriteriju za določitev minimalnega števila parkirnih mest pri eno- ali dvostanovanjskih stavbah 2 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce.

14. člen

(pešci in kolesarji)

(1)           Pešci so vodeni ločeno od prometa z motornimi vozili po celotnem območju OPPN, v sklopu enostranskih pločnikov ob vseh povezovalnih cestah (severna ali vzhodna stran).

(2)           Kolesarji so vodeni v sklopu prometa z motornimi vozili po celotnem območju OPPN.

15. člen

(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)

(1)     Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev.

(2)     Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe.

(3)     Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.

16. člen

(vodovodno omrežje)

(1)   Na območju OPPN se nahaja obstoječe vodovodno omrežje. Obstoječa cesta ima vgrajeno infrastrukturo za vodovod tako, da je potrebno v ostale ceste »B«, »C« in »D« umestiti  vodovod PEHD DN 110, ki se zaključi v obroč. Na severni strani spoja ceste »B« in »D« se na najvišji točki vgradi avtomatski zračnik za odzračevanje kompletnega vodovoda.

(2)   Požarna varnost se zagotavlja preko hidrantnega omrežja javnega vodovoda, hidranti so nadzemni in postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času. Natančna lokacija hidrantov se opredeli v projektni dokumentaciji.

17. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1)     Na območju OPPN je potrebno zgraditi ločeno kanalizacijsko omrežje za komunalne in padavinske odpadne vode.

(2)     Komunalne odpadne vode se vodijo preko ločenega kanalizacijskega omrežja, ki je načrtovano v cesti »B« in »C«, in se priključi na obstoječe kanalizacijsko omrežje v obstoječi cesti. Priključevanje stavb na kanalizacijsko omrežje se izvede preko revizijskih in kaskadnih jaškov.

(3)     Padavinske odpadne vode s cest, streh in utrjenih površin se vodijo ločeno v meteorno kanalizacijsko omrežje. Priključevanje stavb, ceste in utrjenih površin na meteorno omrežje se izvede preko peskolovov in revizijskih jaškov. Zaradi konfiguracije terena se predvidita dve veji meteorne kanalizacije. Prva veja meteorne kanalizacije se izvede v cesti »B« in delu ceste »C«, ki se zaključi z Zadrževalnikom št. 1 v križišču cest »B« in »C«, in se naveže na obstoječo meteorno kanalizacijo v podaljšku Jurčičeve ulice. Druga veja meteorne kanalizacije se uredi v jugozahodnem delu, izven območja OPPN, v cesti »D« za II. etapo poselitve zahodno od območja OPPN, kjer se predvidi drugi zadrževalnik. Končna dispozicija padavinskih odpadnih vod je potok Kostanjevica. 

(4)           Celotna kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni izvedbi ter ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.

18. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1)       V območju OPPN poteka obstoječi srednje napetostni 20 kV kablovod k-556 LJ 116 Stari Trg – LJ 208 Jurševka. Zaradi gradnje novih povoznih površin je potrebno izvesti mehansko zaščito obstoječega SN 20 kV kablovoda.

(2)                           Za napajanje novih objektov v območju OPPN je potrebno zgraditi nizkonapetostni NN 0,4 kV razvod. Predviden NN  0,4 kV razvod bo napajan po obstoječem na NN izvodu               I-03 Jurčičeva ulica, Jurša iz obstoječe TP t-208 Ljutomer Jurševka. Predvideni NN 0,4 kV razvod bo potekal po zemljiških parcelah k.o. Kamenščak in k.o. Ljutomer ter bo zazankan na obstoječi NN 0,4 kV kabel s kabelskima spojkama.

(3)           Za vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali predvideni posegi. Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec prisotne energetske infrastrukture. Obstoječe elektroenergetske vode in objekte na terenu je po potrebi potrebno zamenjati v skladu z veljavno zakonodajo in standardizacijo.

19. člen

(javna razsvetljava)

Na celotnem območju OPPN, v povezovalnih in obodnih cestah, se predvidi omrežje javne razsvetljave. Uporabljajo se svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja.

20. člen

(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)

(1)       Na širšem območju OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev.

(2)       Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.

(3)       Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca. 

21. člen

(plinovodno omrežje)

(1)     V vplivnem območju OPPN se nahaja obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje v upravljanju Mestnih plinovodov d.o.o.

(2)     V območju OPPN se zagotovi koridor za položitev distribucijskega plinovoda glede na potrebe nove stanovanjske soseske.

22. člen

(ogrevanje in hlajenje)

(1)           Ogrevanje in hlajenje bo urejeno individualno.

(2)           Dopustna je uporaba neobnovljivega vira energije – zemeljskega plina.

(3)           Priporočena pa je uporaba obnovljivih – biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov

              energije – sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

23. člen

(kulturna dediščina)

(1)           Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine.

(2)           Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:

-          v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;

-          ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE

24. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

(1)           Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.

(2)           Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.

(3)           Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

-          vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

-          preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

-          čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;

-          protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

25. člen

(varstvo pred hrupom)

(1)           Območje sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

(2)           Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.

26. člen

(vodni režim in stanje voda)

(1)           Območje OPPN leži izven vodovarstvenih območij in varstvenih pasov vodotokov.

(2)           Kanalizacijski sistem mora biti v ločeni izvedbi. Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. Padavinske odpadne vode se morajo obvezno odvajati v meteorno kanalizacijo, ki mora biti zgrajena v sklopu komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo.

(3)           Odvajanje padavinskih voda je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda. Predvidena je izvedba dveh zadrževalnikov. Zadrževalnik št. 2 se izvede ob gradnji naslednje II. etape poselitve zahodno od območja OPPN.

(4)           Padavinske vode se priključijo na predvideno meteorno kanalizacijo preko peskolovov in revizijskih jaškov. Del padavinskih vod, ki odtekajo s streh, se po mehanskem čiščenju (peskolovi), lahko zbira tudi v hišnih zbiralnikih deževnice (npr. za zalivanje vrtov, splakovanje straniščnih školjk,...), njihov presežek pa je potrebno odvajati neposredno v predvideno meteorno kanalizacijo.

(5)           Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(6)           Kanalizacijski sistem vseh vrst odpadnih vod mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi. Izvesti je treba preizkus tesnosti v skladu z veljavnim standardom EN 1610.

(7)           Pri načrtovanju, gradnji in izvedbi drugih posegov na območju OPPN morajo biti upoštevani pogoji temeljenja objektov in druga priporočila geotehničnega poročila, št. 25-03/2014 iz marca 2014, ki ga je za potrebe OPPN izdelal MBL inženirng Branko Muršec s.p. Geotehnično poročilo je sestavni del OPPN.

Temeljenje stavb je priporočljivo v raščenih glinastih temeljnih tleh na plitvih AB temeljnih konstrukcijah – mrežah pasovnih temeljev ali temeljnih plošč. Zaradi nagiba terena je potrebno predvideti tudi stopničasto prilaganje temeljev, predvsem nepodkletenih delov stavb, temeljnim tlem primerne nosilnosti. Pod temeljnimi ploščami je treba predvideti prodno peščene sanacijske blazine (vsaj 30-40 cm) pred, katerimi se položi plast geotekstila. Temeljenje na nasipih formiranih iz izkopanih glinasto meljnatih zemljin ni dopustno. Pri vkopih je obvezna izvedba poglobljenih cevnih drenaž za zajem pobočnih precejnih vod. Odvod drenaž mora biti speljan v javno meteorno kanalizacijo. Ponikanje padavinskih ali kakršnihkoli drugih odpadnih vod na širšem območju OPPN ni dopustno.

(8)           Skladno s 150. členom ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Vodno soglasje je treba pridobiti za gradnjo cest s podpornimi zidovi in javnega kanalizacijskega omrežja vseh vrst odpadnih voda (meteorna in komunalna kanalizacija). Za vse ostale gradnje in posege na območju OPPN vodno soglasje ni potrebno pridobiti, če so načrtovane in izvedene skladno z določili tega OPPN, ker ne bodo vplivale na vodni režim ali stanje voda.

27. člen

(ohranjanje narave)

Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

28. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)           Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. Skladno z veljavno zakonodajo je predvideno ločeno zbiranje odpadkov (biološki, mešani komunalni in ločene frakcije). Zbirni prostor je lahko lociran ločeno za vsako stavbo posebej na zemljišču, ki pripada stavbi, ali lociran na javni površini za skupino stavb, v obliki nadzemne ali podzemne zbiralnice. Dostopna pot  mora biti izvedena skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi, minimalne širine 3,0 m, odjemno mesto pa oddaljeno največ 5,0 m od dostopne poti, pri čemer mora prav tako ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varnostnim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

(2)           Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

29. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)           Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot sta poplavnost in visoka podtalnica. Naravni omejitvi kot sta erozivnost in plazovitost terena pa se v območju OPPN pojavljata predvsem zaradi geoloških in hidrogeoloških razmer. V območju OPPN so prisotne predvsem raščene plasti peščenih glinasto-mejlastih zemljin in vodonosne plasti prodno-peščenih zemljin, ki neugodno vplivajo na prekomerno navlaževanje, in pobočne precejne talne vode, ki se napajajo s ponikanjem meteornih vod. V širšem območju OPPN niso zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo. Zaščitni ukrepi pred erozijo so povzeti v geotehničnem poročilu, ki je sestavni del OPPN.

(2)           Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.

(3)           Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

-          nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

-          nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

-          nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in

-          nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

30. člen

(varstvo pred požarom)

(1)           Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo velika. Vzrok za nastanek požara je lahko že iskra, požar se pojavi takoj, širjenje je zelo hitro. To je vroč požar, ki se prenese v krošnje dreves tudi na širšem območju. V požaru zgori zelo veliko organskega goriva, ogenj zajame tudi srednje in debelo gorivo. Požar se razširi tudi na normalno vlažna področja. Kontrola požara je izjemno težka, za gašenje požara je potrebno vložiti izredno velike napore in vsa razpoložljiva sredstva.

(2)           Načrtovane stanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:

-    širjenjem požara na sosednje objekte,

-    nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,

-    evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,

-    napravami za gašenje in dostopom gasilcev.

Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta.

(3)           Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.

(4)           Za omejitev širjenja požara so pri prostostoječih eno- ali dvostanovanjskih stavba zagotovljeni odmiki 4,00 m od parcelnih mej in odmiki 8,00 m med stavbami. OPPN bodo požarni ukrepi opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(5)           Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.

IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA

31. člen

(etapnost gradnje)

OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

32. člen

(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)

(1)           Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2)           Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3)           V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.

33. člen

(odstopanja pri načrtovanju objektov)

(1)           Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih eno- in dvostanovanjskih stavb je možno znotraj opredeljenih in grafično prikazanih gradbenih linij in mej. Gradbeno linijo in gradbeno mejo lahko tlorisni gabariti stavb presegajo z balkoni, vetrolovi, izzidki, nadstreški, napušči, zunanjimi stopnicami. Od gradbene meje so stavbe lahko odmaknjene v notranjost. Dovoljena je gradnja stavb manjših tlorisnih gabaritov. Ob cestah »A« in »B« je obvezna gradbena linija ob cesti, na katero mora biti naslonjena nadstrešnica oz. garaža ali stranica stavbe.

(2)           Maksimalna pozidava zemljiške parcele, skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ne sme preseči 40 odstotkov velikosti posamezne parcele.

(3)           Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika…). Dovoljena je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov. Vse stavbe so lahko grajene brez kleti ali s kletjo. V kolikor dopuščajo geotehnični pogoji in se zagotavlja racionalnost izgradnje, je možna gradnja več kletnih etaž.

(4)           Znotraj območja stavbnega zemljišča je možna drugačna umestitev oz. lociranje stanovanjske stavbe ter nadstrešnice oz. garaže na teren v smislu mikrolokacije, v kolikor to omogoči boljšo izkoriščenost danosti terena in optimizira predvideno gradnjo ali je pogojeno z geomehanskim in geološko hidrotehničnim poročilom zaradi strmosti terena, nevarnosti erozije oziroma zalednih voda. Na podlagi pogojev iz zgoraj omenjenih poročil in posveta z geomehanikom se določi natančna lokacija posameznega objekta na zemljiški parceli, kar se obdela v projektni dokumentaciji.

34. člen

(odstopanja glede prometne ureditve)

(1)           Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.

(2)           Mikrolokacije in obliko parkiranja, natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji.

35. člen

(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)

Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.

XI. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV

36. člen

(pogoji za vzdrževalna in druga dela)

(1)           Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.

(2)           Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

37. člen

(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)

Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

38. člen

(obveznost v času gradnje)

(1)           V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

- zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),

- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

- sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

- skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

- v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

(2)           Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

39. člen

(obveznosti izgradnje komunalne opreme)

Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo in urediti odprte površine, kot je načrtovano s tem OPPN.

XII. KONČNE DOLOČBE

40. člen

(vpogled v OPPN)

(1)           OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Ljutomer v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

(2)           V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.

41. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

42. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Celotno gradivo Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v delu območja EUP LJ 32 je v tiskani obliki na vpogled na Oddelku za gospodarske javne službe, prostorsko planiranje, gospodarstvo in razvoj  Občine Ljutomer.