Na podlagi določb 3., 7. in 32. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/1993,
30/1998-ZZLPPO,
127/2006-ZJZP,
38/2010-ZUKN,
57/2011;
ZGJS), 36. člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/2006; ZJZS), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/2007, 76/2008, 79/2009, 51/2010, ZLS-UPB2), 3.
in 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS št. 29/2011; ZP-1-UPB8), 17. člena
Statuta Občine Mirna
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011) je Občinski svet Občine
Mirna na 18. redni seji, dne 26.02.2013 sprejel |
ODLOK |
O KONCESIJI ZA IZVAJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S
TOPLOTNO ENERGIJO IZ KOTLOVNICE NA LESNO BIOMASO - DOLB V OBČINI MIRNA |
I.
Splošne določbe |
Vsebina |
1.
člen |
S tem odlokom se uredi organizacija in način izvajanja izbirne lokalne
gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo iz kotlovnice na
lesno biomaso v Občini Mirna (DOLB Mirna). |
Ta odlok določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga
vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesije. |
Ta odlok v delu, ki se nanaša na predmet in pogoje za opravljanje
gospodarske javne službe, predstavlja tudi koncesijski akt, ki je
podlaga za podelitev koncesije. |
2.
člen |
V Občini Mirna se izbirna lokalna gospodarska javna služba oskrbe s
toplotno energijo izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni
osebi zasebnega prava, kolikor Občina Mirna izvajanja posameznih
dejavnosti gospodarske javne službe ne zadrži zase. |
Gospodarska javna služba se izvaja skladno z vsakokrat veljavnimi
predpisi in na krajevno običajen način. |
Koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe se organizira v okviru
ene službe in predstavlja eno koncesijsko razmerje. |
Koncesijo podeli župan s sklepom. |
Definicije |
3.
člen |
Poleg pomenov, ki jih določajo veljavna zakonodaja v Republiki
Sloveniji, odloki Občine Mirna ter drugi predpisi, imajo izrazi v tem
odloku naslednji pomen: |
·
Gospodarska javna služba
je izbirna lokalna gospodarska javna služba oskrbe s toplotno energijo v
Občini Mirna; |
·
Koncedent
je Občina Mirna, ki podeljuje koncesijo za izvajanje gospodarske javne
službe; |
·
Koncesionar
je fizična ali pravna oseba, ki jo bo koncedent izbral za izvajanje
gospodarske javne službe v transparentnem postopku izbire, v skladu z
Zakonom o gospodarskih javnih službah; |
·
Koncesija
je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega
odloka; |
·
Uporabnik
je vsak odjemalec toplotne energije na območju, za katerega je podeljena
koncesija in ki s koncesionarjem sklene ustrezno pogodbo o priključitvi
na toplovodno omrežje in o oskrbi s toplotno energijo; |
·
DOLB
je daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso. V sistem ogrevanja se po
tem odloku štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni proizvodnji in
distribuciji toplotne energije, zlasti pa kotlovnica in toplovodno
omrežje, do uporabnika. |
Lastninska pravica |
4.
člen |
Naprave za daljinsko ogrevanje so v obdobju trajanja koncesije objekti v
lasti koncesionarja, kolikor ni z zakonom ali tem odlokom drugače
določeno. |
Na strani odjema ima koncesionar v lasti omrežje do merilnika porabljene
toplotne energije uporabnika (toplotne postaje), razen če sta se
koncesionar in uporabnik dogovorila drugače. |
Po prenehanju koncesijskega razmerja celoten sistem DOLB zgrajen na
območju, za katerega je bila podeljena koncesija, preide v last
koncedenta, brez da bi imel koncedent do koncesionarja iz tega naslova
dodatne obveznosti, poleg tistih določenih s pogodbo. V kolikor je v
obdobju koncesijskega razmerja prišlo do širitve toplovodnega omrežja
izven predvidenega območja, se v skladu s pogodbo lahko koncesijsko
razmerje podaljša oziroma se po prenehanju koncesijskega razmerja in
prenosu lastništva poplača koncesionarju neamortizirani del sredstev. |
|
II.
Predmet gospodarske javne službe |
Vsebina |
5.
člen |
Gospodarska javna služba obsega zlasti: |
·
izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso; |
·
izgradnjo toplovodnega omrežja za daljinski sistem ogrevanja na lesno
biomaso do uporabnikov toplotne energije; |
·
redno pregledovanje delovanja objektov in naprav; |
·
vsa potrebna vzdrževalna dela oziroma strokovni nadzor nad delovanjem
omrežja; |
·
intervencije na objektih in napravah DOLB; |
·
vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte ter naprave; |
·
vodenje katastra in kontrolne knjige; |
·
priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode
na napravah, objektih in omrežju; |
·
vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih.
|
Občina Mirna obseg gospodarske javne službe, ki se bo opravljal s
koncesijo, določi z razpisom za podelitev koncesije. |
Vsebina gospodarske javne službe obsega tudi druge storitve, ki jih
določajo zakoni ali drugi podzakonski akti, predvsem zakonodaja, ki
ureja področje energetike. |
Vzdrževanje po tem odloku pomeni redno vzdrževanje, investicijsko
vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja
v posameznem koledarskem letu določi z letnim programom izvajanja
gospodarske javne službe. |
III. Splošni pogoji za izvajanje gospodarske javne službe in uporabo
javnih dobrin ter območje izvajanja |
Območje izvajanja koncesije |
6.
člen |
Predmet koncesije se izvaja v kraju Mirna, v Občini Mirna. Podrobno bo
območje, ki ga bo zajemala koncesija, opredeljeno v razpisu za podelitev
koncesije, ter v koncesijski pogodbi. |
Uporabniki storitev |
7.
člen |
Uporaba storitev gospodarske javne službe je obvezna za vse objekte na
območju izvajanja koncesije, ki so v lasti oseb javnega prava lokalne
skupnosti in za vse objekte, za katere bo koncedent vložil zahtevo za
izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta in ne velja za
izvedbo del, s katerimi se objekt dozida ali nadzida ter ne velja za
rekonstrukcijo objekta (po zakonu, ki ureja gradnjo objektov) po datumu
začetka veljavnosti koncesijske pogodbe. V vsakem primeru je uporaba
storitev gospodarske javne službe obvezna zgolj za objekte, ki ležijo na
območju, kjer se koncesija dejansko izvaja (kjer je sklenitev pogodbe o
priključitvi na toplovodno omrežje in oskrba s toplotno energijo
dejansko omogočena). |
Uporaba dobrin, ki jih zagotavlja gospodarska javna služba iz tega
odloka, mora biti zagotovljena vsem uporabnikom pod enakimi pogoji.
|
Koncesionar je dolžan zagotoviti dobavo toplote vsem večstanovanjskim
stavbam (blokom) na območju izvajanja koncesije, če se stanovalci
dogovorijo za prehod na DOLB. Koncesionar je dolžan zagotoviti dobavo
toplote tudi vsem objektom na območju izvajanja koncesije, ki jih
uporablja lokalna skupnost za izvajanje svojih dejavnosti, ne glede na
lastništvo objekta (npr. knjižnica, kulturni dom, pošta – delno
lastništvo zaradi garaže in slačilnic). |
Koncedent v javnem razpisu določi dinamiko vzpostavitve sistema DOLB za
priključitev posameznih objektov, kjer je koncesionar dolžan zagotoviti
priklop na sistem (faznost izgradnje sistema). |
Dopušča se tudi dobava toplotne energije obstoječim gospodarskim
subjektom in posameznim gospodinjstvom v kraju Mirna na območju
izvajanja koncesije, vendar cene za te uporabnike niso podvržene
določbam tega odloka, temveč pogajanjem med koncesionarjem in
uporabnikom. Za objekte ob trasi glavnih vodov (objekti, ki niso več kot
50 m oddaljeni od glavnega voda), cena ne sme presegati cen določenih s
koncesijsko pogodbo na podlagi tega odloka. |
Koncesionarjev pravni monopol |
8.
člen |
Gospodarsko javno službo opravlja koncesionar na območju podelitve
koncesije, ki ima na podlagi upravne odločbe in koncesijske pogodbe v
kraju Mirna, v Občini Mirna: |
·
izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo, ki obsega gradnjo
DOLB, vključno s toplotnimi postajami, dobavo toplotne energije,
vzdrževati infrastrukturo ter upravljati z njo; |
·
dolžnost zagotavljati nemoteno, trajno in brezhibno opravljanje
gospodarske javne službe, skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi in v
javnem interesu. |
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljati dejavnosti iz 1.
odstavka tega člena, mora dejavnost vedno opravljati v svojem imenu in
za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in
izključni izvajalec gospodarske javne službe v kraju Mirna na območju
podelitve koncesije, v Občini Mirna. |
V izjemnih primerih, ko je potrebno zaščititi z ustavo zavarovane
človekove pravice in temeljne svoboščine, lahko koncesionar, ob
predhodnem soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem
pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja
posamezne storitve gospodarske javne službe. |
Koncesionar je pristojen pri izvajanju gospodarske javne službe izdajati
dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi
predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev ter izdajo soglasij. |
IV. Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta |
Dolžnosti koncesionarja |
9.
člen |
Dolžnosti koncesionarja, za opravljanje katerih ima tudi javno
pooblastilo Občine Mirna, so predvsem: |
·
izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi
predpisi in koncesijsko pogodbo, zagotavljati uporabnikom enakopravno,
kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljati
gospodarsko javno službo v skladu s predpisi ter v javnem interesu; |
·
upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative ter standarde,
povezane z izvajanjem gospodarske javne službe, zlasti pa v tem okviru
skrbeti za racionalno rabo energije; |
·
kot dober gospodar vzdrževati in upravljati objekte, naprave in druga
sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; |
·
podajati strokovna mnenja v zvezi s predmetom gospodarske javne službe; |
·
sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev,
ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo; |
·
skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih in okoliščinah v zvezi
z izvajanjem gospodarske javne službe; |
·
oblikovati predloge cen oziroma sprememb cen storitev; |
·
obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni z
javnim predpisom; |
·
voditi evidenco in kataster v zvezi z gospodarsko javno službo v skladu
z določbami 5. poglavja tega odloka; |
·
ažurno in strokovno voditi poslovne knjige; |
·
pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne plane in letna poročila
gospodarske javne službe, kakor tudi druge kalkulacije stroškov ter
prihodkov iz dejavnosti; |
·
pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih
virov; |
·
poročati koncedentu o izvajanju koncesije gospodarske javne službe; |
·
omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe; |
·
obveščati koncedenta in druge pristojne inšpekcijske in druge organe o
kršitvah tega odloka; |
·
po poteku koncesijske dobe prenesti v last koncedenta vso
infrastrukturo, ki jo zgradi; |
·
pri izvajanju gospodarske javne službe upoštevati določbe področne
zakonodaje, predvsem zakona, ki ureja področje energetike in uredbe, ki
določa oblikovanje cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za
namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce in vseh sprememb teh
predpisov, |
·
dežurna služba. |
Posamezne storitve je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji
in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom ter drugimi
veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost. |
Interventno izvajanje gospodarske javne službe |
10.
člen |
Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje gospodarske
javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma
poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu
uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe DOLB se šteje
predvsem izpad ogrevanja ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki
ogrožajo javno varnost ter zdravje ljudi. |
Manj pomembne okvare je koncesionar dolžan odpraviti v roku 7 dni od
ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov. |
Odgovornost koncesionarja |
11.
člen |
Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. |
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri
opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe
povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni izvajalci koncedentu,
lokalni skupnosti, uporabnikom ali tretjim osebam. |
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova
splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge
nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo
z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno v javnem razpisu –
zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo s kršitvijo svojih obveznosti
sam, preko zaposlenih oseb, ali podizvajalcev povzroči koncedentu,
uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora biti
vinkulirana v korist koncedenta. |
V primeru, da se ugotovi, da naprave predstavljajo nevarnost za osebe in
premoženje, sanacija pa zaradi omejenih finančnih virov ni mogoča, je
vzdrževalec naprav dolžan vzpostaviti takšno stanje naprav ali
odstraniti naprave, da le-te v nobenem primeru ne predstavljajo
nevarnosti. |
Dolžnosti koncedenta |
12.
člen |
Dolžnosti koncedenta so predvsem: |
·
da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o
načinu izvajanja gospodarske javne službe in s tem odlokom ter v skladu
s pogoji, ki so navedeni v tem odloku; |
·
da je prekrškovni organ za prekrške po tem odloku; |
·
pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov; |
·
javno objavi začetek veljavnosti koncesijske pogodbe in sprotno objavlja
območje oz. območja, kjer se koncesija dejansko izvaja (kjer je
sklenitev pogodbe o priključitvi na toplovodno omrežje in oskrba s
toplotno energijo dejansko omogočena). |
Pristojnosti župana in občinske uprave |
13.
člen |
Župan ima v zvezi z gospodarsko javno službo naslednje pristojnosti:
|
·
odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja koncesionarja v
postopkih izdaje dovoljenj, |
·
odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa
v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov, |
·
druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
|
Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku občinska
uprava Občine Mirna. |
Pravice in dolžnosti uporabnikov |
14.
člen |
Vsak uporabnik ima, poleg pravice, da mu koncesionar zagotavlja trajno,
redno in nemoteno uporabo gospodarske javne službe pod enakimi pogoji,
tudi naslednje pravice in dolžnosti: |
·
pravico in dolžnost izbranega koncesionarja opozoriti na kvaliteto
opravljanja storitev, na napake na toplovodnem omrežju in sporočiti vsa
druga dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe ter
izbranemu koncesionarju posredovati predloge za boljše in učinkovitejše
izvajanje gospodarske javne službe; |
·
vpogledati v evidence in zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar ter se
nanašajo nanj; |
·
dolžnost upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje
storitev gospodarske javne službe; |
·
dolžnost omogočiti dostop preko svojih nepremičnin do vseh prostorov in
naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarske javne službe.
|
Uporabnik se lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe pritoži
koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v
nasprotju s tem odlokom. |
Koncesionar je dolžan na pobude uporabnikov pisno odgovoriti v roku 30
dni in odgovor poslati v vednost koncedentu. |
Če uporabnik krši svoje dolžnosti nasproti koncesionarju, je ta dolžan o
kršitvah obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
|
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi
uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvajanje
gospodarske javne službe. |
|
V. Kataster in kontrolna knjiga |
Vodenje katastra gospodarske javne službe |
15.
člen |
S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo za vodenje
katastra gospodarske javne službe (v nadaljevanju: kataster). |
Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na
objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v roku 30 dni od
njihovega nastanka. Koncesionar je dolžan kataster vzpostaviti skladno z
veljavno zakonodajo, v roku 6 mesecev od izgradnje posamezne faze DOLB.
|
Vsebina katastra |
16.
člen |
Kataster mora vsebovati baze podatkov o objektih DOLB (jaški, razcepi,
potek trase toplovoda, prehod toplovodnega omrežja v objekte, ipd.),
njihovi lokaciji, tehničnih lastnostih in stanju. |
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last koncesionarja. Vodi se
tekstualno in grafično, v obliki računalniškega zapisa, skladno z
veljavnimi predpisi in usklajeno z uveljavljenimi strokovnimi standardi
za predmetno področje. |
Kopijo ažuriranega katastra izroči koncesionar koncedentu najmanj enkrat
letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa kataster v
celoti brezplačno izroči v last in posest koncedentu. |
Kontrolna knjiga |
17.
člen |
Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi. Ta mora vsebovati
podatke, ki jih določajo veljavni predpisi, ter podatke o vseh izvedenih
in neizvedenih storitvah po programu izvajanja gospodarske javne službe.
To so predvsem: |
·
naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena; |
·
objekt, ki je bil na novo odprt in/ali postavljen; |
·
naprava, na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra); |
·
objekt, v katerem je bilo delo opravljeno; |
·
opis dela; |
·
porabljen čas in vrednost dela; |
·
podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja omrežja, objektov in
naprav, skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi. |
Kontrolno knjigo je dolžan koncesionar posredovati v potrditev
koncedentu najkasneje do konca januarja tekočega leta za preteklo leto. |
VI. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar |
18.
člen |
Koncesionar je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, registrirana za
opravljanje dejavnosti, ki je predmet gospodarske javne službe.
|
Na javni razpis se lahko prijavi tudi več oseb skupaj tako, da oddajo
skupno ponudbo. V tem primeru morajo ponudniki ponudbi priložiti pravni
akt, iz katerega je razvidno njihovo medsebojno razmerje. |
Vsaka oseba lahko predloži le eno ponudbo, v primeru skupne ponudbe pa
je vsaka oseba lahko udeležena le pri eni skupni ponudbi. |
Koncesija ni prenosljiva, razen s soglasjem koncedenta. Koncesionar mora
izvajanje dejavnosti opravljati sam (oziroma s partnerji, če je šlo za
skupno ponudbo) pri čemer lahko v izvedbo vključuje tudi podizvajalce,
vendar na njih ne sme prenesti bistvenega dela izvajanja dejavnosti
(npr. podizvajalci lahko dobavljajo energente, vzdržujejo naprave ipd.). |
Koncesionar lahko podizvajalcem prepusti deloma ali v celoti izvajanje
gradbeno-obrtniških del v zvezi z izgradnjo in vzdrževanjem kotlovnice
in celotnega sistema ogrevanja. |
Za podizvajalca ne šteje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje s
koncesionarjem izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki
ureja gospodarske družbe. V primeru, da del dejavnosti izvaja povezana
družba, se šteje, kot da koncesionar dejavnost opravlja sam. |
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev |
19.
člen |
Koncedent mora v postopku izbire koncesionarja preveriti, ponudnik pa na
ustrezen način pisno izkazati, da je ekonomsko, finančno, tehnično in
kadrovsko sposoben prevzeti naloge koncesionarja, skladno z določbami,
ki veljajo za ponudnike storitev po zakonu, ki ureja javno naročanje. |
Ponudnik mora s predložitvijo ustreznih listin dokazati, da: |
·
je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
ki je predmet koncesije; |
·
ima vsa potrebna dovoljenja za opravljanje gospodarske javne službe; |
·
on ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo
dejanje, določeno v prvem in drugem odstavku 42. člena ZJN-2; |
·
proti njemu ni uveden postopek stečaja, likvidacije ali prisilne
poravnave v skladu s predpisi; |
·
ni bil v katerikoli državi s pravnomočno sodbo obsojen za prestopek v
zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem, ki po pravu te države predstavlja
kaznivo dejanje; |
·
je v primeru samostojne prijave samostojno, v primeru skupne prijave pa
so vsi ponudniki skupaj sposobni zagotavljati vse dobrine, ki so predmet
gospodarske javne službe na kontinuiran in kvaliteten način, ob
upoštevanju veljavne zakonodaje, predpisov, normativov in standardov;
|
·
izpolnjuje obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno
varnost v skladu z zakonodajo Republike Slovenije; |
·
je finančno in poslovno sposoben izvajati gospodarsko javno službo; |
·
razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo; |
·
zagotavlja interventno izvajanje gospodarske javne službe ob vsakem
času, v skladu z določbami koncesijske pogodbe; |
·
ni uvrščen na seznam poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi določb
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur.l. RS, št.
69/2011-UPB2; ZIntPK) ne sme poslovati koncedent; |
·
ni na seznamu ponudnikov z negativnimi referencami, ki ga vodi
Ministrstvo za finance Republike Slovenije v skladu z Zakonom o javnem
naročanju; |
·
izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo v postopku podelitve
koncesije, določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih
naročil. |
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje
dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi. Posamezne pogoje iz tega
člena podrobneje opredeli koncedent v besedilu javnega razpisa. |
VII. Javni razpis za podelitev koncesije |
Oblika in postopek javnega razpisa |
20.
člen |
Koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe na posameznem
območju iz tega odloka se izbere z javnim
razpisom. |
Postopek podelitve koncesije za opravljanje gospodarske javne službe se
začne s sklepom župana, ki vsebuje: |
·
predmet koncesije, |
·
območje podelitve koncesije, |
·
predlagano ceno, ki predstavlja strošek koncedenta za izvajanje predmeta
koncesije, |
·
okvirni datum, v katerem morajo biti opravljene posamezne faze postopka. |
Župan Občine Mirna z upravno odločbo in
po postopku iz tega odloka potrdi
koncesionarja za opravljanje gospodarske javne službe. |
V postopku izbire mora Občina Mirna kot koncedent zagotoviti
transparentno in enakopravno obravnavanje vseh ponudnikov. |
21.
člen |
Javni razpis za podelitev koncesije se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije in na Portalu javnih naročil ter vsebuje zlasti: |
·
navedbo in sedež koncedenta; |
·
podatke o objavi koncesijskega akta; |
·
predmet koncesije; |
·
območje izvajanja gospodarske javne službe; |
·
dobo, za katero se podeljuje koncesija; |
·
potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz tega
odloka; |
·
postopek izbire koncesionarja; |
·
merila za izbor koncesionarja; |
·
čas, kraj in naslov oddaje ponudb; |
·
čas in kraj javnega odpiranja ponudb; |
·
naslov na katerem je ponudnikom dostopna razpisna dokumentacija; |
·
naslov organa in ime osebe, ki nudi dodatne informacije v zvezi z javnim
razpisom; |
·
rok za izbiro koncesionarja; |
·
rok v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa; |
·
druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa. |
V objavi so lahko navedeni zgolj osnovni podatki za seznanitev s
predmetom koncesije in vsebino razpisa, ki so podrobneje razčlenjeni v
razpisni dokumentaciji (npr. pogoji, merila, dokazila). |
Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka
glede na predmet koncesije objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa
mora objaviti, če tako zahteva zakon ali na njegovi podlagi sprejet
predpis. |
Župan pooblasti občinsko upravo za pripravo razpisne dokumentacije, ki
mora biti po vsebini enaka vsebini objave javnega razpisa. |
Javni razpis mora določiti tudi način zavarovanja resnosti prijave. |
Javni razpis se objavi tudi na spletnih straneh Občine Mirna, vendar ne
pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije in na Portalu javnih
naročil. |
22.
člen |
Za izvedbo javnega razpisa se pripravi razpisna dokumentacija, ki mora
biti po vsebini enaka objavi javnega razpisa (razpisna dokumentacija
podrobneje razčlenjuje vsebino objave). V njej morajo biti navedeni vsi
podatki, ki bodo omogočili ponudniku izdelavo popolne ponudbe. Obvezna
vsebina razpisne dokumentacije je: |
·
povabilo k oddaji ponudbe; |
·
navedba pogojev iz tega odloka; |
·
predmet koncesije; |
·
območje opravljanja koncesije; |
·
merila za ocenitev ponudb; |
·
navedba vrste finančnega zavarovanja in podobno; |
·
tehnične zahteve, načrti; |
·
obrazec ponudbe z navodilom za njegovo izpolnjevanje; |
·
obrazec izjave o sprejemu pogojev javnega razpisa; |
·
obrazec predračuna za izvedbo predmeta koncesije ter |
·
vzorec koncesijske pogodbe. |
V oddani razpisni dokumentaciji je potrebno označiti podatke ali
dokumente, ki so zaupne narave. Šteje se, da neoznačeni podatki niso
podatki zaupne narave. |
Razpisna dokumentacija je v času zbiranja ponudb objavljena na spletnih
straneh Občine Mirna in tako dostopna vsakomur za vpogled vanjo.
|
Razpisni pogoji |
23.
člen |
V razpisni dokumentaciji se določi razpisne pogoje in način dokazovanja
izpolnjevanja pogojev (vsebino listin, organ, ki listino izda, ipd.). Z
razpisnimi pogoji ni dopustno določati novih pogojev, niti dopolnjevati
pogojev za opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe (pogojev za
koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
|
Merila za izbor koncesionarja |
24.
člen |
Merila za izbor koncesionarja so: |
· cena toplotne energije za uporabnike, najmanj 80% vseh meril,
|
· drugi pogoji, ki zagotavljajo ekonomičnost oddaje koncesije in so
podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji, največ 20% vseh meril.
|
Cena toplotne energije za uporabnike lahko predstavlja tudi edino merilo.
|
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v
razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena od
najpomembnejšega do najmanj pomembnega, da je na njihovi podlagi mogoče
razvrstiti prispele ponudbe. |
VIII. Izbor koncesionarja, sklenitev koncesijske pogodbe in trajanje
koncesijskega razmerja |
Uspešnost javnega razpisa |
25.
člen |
Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna
ponudba. |
Ponudba je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke iz
katerih je razvidno izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev. Ponudba se
lahko dopolni z manjkajočimi podatki, pri čemer se smiselno uporabljajo
določbe Zakona o javnem naročanju v zvezi z dopolnjevanjem ponudb. |
Če koncedent ne pridobi nobene ponudbe ali pa so te nepopolne, se javni
razpis lahko ponovi. |
Javni razpis se lahko ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil
izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v
predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba. |
|
Izbira koncesionarja |
26.
člen |
Koncesijo podeli župan z upravno odločbo po postopku iz tega
odloka. |
Naloge v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo, ki zajemajo
predvsem odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o
najugodnejšem ponudniku, opravlja strokovna komisija v sestavi treh (3)
članov, ki jo imenuje župan. |
Strokovno komisijo sestavljajo predsednik in 2 (dva) člana. Člani
strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo, vsaj en
član pa tudi delovne izkušnje z delovnega področja, ki je predmet
koncesije, da lahko zagotovijo strokovno presojo prispelih ponudb. |
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti z nobenim
ponudnikom, njegovim večinskim družbenikom, zastopnikom, članom uprave,
nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače
interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni črti ali stranski
črti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do
vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali
živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni
partnerski skupnosti. |
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene
pri ponudniku ali so zanj opravljale storitve na podlagi pogodbe, če od
prenehanja zaposlitve oziroma sodelovanja še niso pretekla 3 leta.
|
Vsi člani komisije morajo izpolnjevanje pogojev potrditi s pisno izjavo,
ki jo podajo po zaključku odpiranja prispelih ponudb. |
Če za katerega od navedenih pogojev izvejo naknadno, morajo takoj
predlagati svojo izločitev. Tako izločenega člana nadomesti nadomestni
član strokovne komisije. |
Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki,
ampak lahko po potrebi to storijo le posredno, prek koncedenta. Člani
lahko komunicirajo s potencialnimi ponudniki v fazi pred objavo javnega
razpisa, predvsem s ponudniki, ki so podali promotorske vloge, v smislu
strokovnega dialoga v fazi priprave razpisne dokumentacije, pri čemer se
smiselno upoštevajo določbe Zakona o javnem naročanju, ki urejajo
strokovni dialog. |
27.
člen |
Odpiranje ponudb, ki ga izvede strokovna komisija na kraju in ob času,
ki sta navedena v objavi javnega razpisa, je javno. |
Strokovna komisija odpira ponudbe po vrstnem redu njihovega prejema. |
Nepravočasno prispelo ponudbo strokovna komisija izloči in neodprto vrne
ponudniku. |
Pripombe na odpiranje ponudb lahko da le pooblaščeni predstavnik
ponudnika. |
28.
člen |
Strokovna komisija izvede javno odpiranje ponudb ob smiselni uporabi
določil Zakona o javnem naročanju, ki urejajo odpiranje ponudb. Na
javnem odpiranju se preberejo: |
·
podatki o ponudniku, |
·
čas prispetja ponudbe, |
·
podatki iz ponudbe, ki se nanašajo na merila za izbor ponudnika. |
29.
člen |
Strokovna komisija vodi zapisnik o odpiranju ponudb (v nadaljnjem
besedilu: zapisnik), ki vsebuje: |
·
podatke o naročniku, |
·
naslov, datum in čas začetka postopka odpiranja ponudb, |
·
imena navzočih članov strokovne komisije, |
·
imena drugih navzočih, |
·
navedbo o vrstnem redu prispelih ponudb, |
·
navedbo o nepravočasno prispelih ponudbah, |
·
naziv ponudnikov, |
·
ponujeno ceno toplotne energije za uporabnike ter druge podatke, ki se
nanašajo na vrednotenje ponudbe na podlagi meril, |
·
morebitne pripombe pooblaščenih predstavnikov ponudnikov, |
·
podpise članov strokovne komisije, |
·
podpise pooblaščenih predstavnikov ponudnikov, |
·
čas zaključka postopka odpiranja ponudb. |
Zapisniku morajo biti priložena pooblastila ponudnikov njihovim navzočim
predstavnikom ali navedba, da gre za zakonite zastopnike ponudnika. |
|
30.
člen |
Zapisnik podpišejo vsi člani strokovne komisije in pooblaščeni
predstavniki ponudnikov. Če kdo odkloni podpis zapisnika, se to navede v
zapisniku skupaj z razlogom, zakaj je odklonil podpis. |
31.
člen |
Zapisnik je potrebno poslati ponudnikom v treh (3) dneh od odpiranja
ponudb, če se jim jih ne vroči na odpiranju. Po končanem odpiranju
ponudb lahko pooblaščeni predstavniki dobijo kopijo zapisnika, čigar
prejem potrdijo s svojim podpisom. |
32.
člen |
Strokovna komisija opravi analizo prispelih ponudb in izdela pisno
poročilo o vseh obravnavanih ponudbah, ki mora vsebovati zlasti: |
·
ime in naslov koncedenta, |
·
vrednosti za izvedbo predmeta koncesije, |
·
popisni list za izpolnjevanje pogojev, |
·
ime ponudnika z navedbo razloga za izločitev, |
·
ime ponudnika z navedbo razloga za izbor, |
·
razvrstitev ponudb od najbolj ustrezne do najmanj ustrezne. |
33.
člen |
Strokovna komisija posreduje poročilo iz prejšnjega člena tega
odloka skupaj z ostalim gradivom občinski
upravi. |
34.
člen |
Če na javni razpis ne prispe nobena ponudba, ali če ponudnik ne
izpolnjuje pogojev iz javnega razpisa, se javni razpis lahko ponavlja do
izbire koncesionarja. |
Sklenitev koncesijske pogodbe |
35.
člen |
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
Za vse dejavnosti gospodarske javne službe po tem
odloku se z izbranim koncesionarjem
sklene ena koncesijska pogodba. |
Izbrani koncesionar je dolžan podpisati koncesijsko pogodbo v roku 14
dni po njenem prejemu s strani koncedenta. Pogodba stopi v veljavo s
podpisom obeh pogodbenih strank. |
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom,
kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali
nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
Odločba o izbiri koncesionarja preneha veljati, če v roku 60 dni od
njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov,
ki so na strani izbranega ponudnika, pri čemer izbrani ponudnik v
primeru pritožbe neizbranega ponudnika zoper dokončno odločbo ni zavezan
skleniti koncesijske pogodbe. |
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe |
36.
člen |
Koncesijsko razmerje se sklene za dobo največ 25 let. Obdobje trajanja
koncesije določi koncedent v javnem razpisu. Koncedent lahko znotraj
obdobja trajanja 25 let določi tudi posebne pogoje, na podlagi katerih
se lahko koncesija podaljša največ do dobe trajanja 25 let (če je
koncesija sklenjena za krajše obdobje od 25 let), če takšni pogoji niso
v nasprotju z zakonodajo ali določili tega odloka, predvsem če
koncesionar pristane na dodatne zahteve koncedenta v zvezi s plačevanjem
koncesnine ali se zaveže izgraditi javno infrastrukturo za koncedenta,
in je to gospodarno in ekonomično za koncedenta. |
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem pridobitve uporabnega dovoljenja
za DOLB, vendar najkasneje v roku 2 leti po sklenitvi koncesijske
pogodbe, ne glede na to, do katere faze je zgrajen DOLB. |
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo v roku, določenem v
koncesijski pogodbi. |
Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na
strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela
koncesijskega razmerja. |
Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša za obdobje, ki presega
dobo 25 let, vendar zgolj iz razlogov, določenih z zakonom. |
IX. Viri financiranja in druga poslovno-finančna določila |
Letni program izvajanja gospodarske javne službe |
|
37.
člen |
Gospodarska javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja
gospodarske javne službe. Predlog letnega programa je dolžan pripraviti
koncesionar in ga najkasneje do 30.11. v tekočem letu za prihodnje leto
predložiti pristojnemu organu. |
Letni program sprejme občinski svet. |
Viri financiranja |
38.
člen |
Gospodarska javna služba se financira iz: |
·
prihodkov od prodaje toplotne energije uporabnikom; |
·
drugih virov. |
Način pridobivanja finančnih virov se natančneje uredi s koncesijsko
pogodbo. |
Izhodiščne tarife in njihovo spreminjanje |
39.
člen |
Izhodiščne tarife in pogoji za njihovo spreminjanje se določijo s
tarifnim pravilnikom. O sprejemu in spreminjanju tega pravilnika odloča
občinski svet Občine Mirna na obrazložen predlog koncesionarja in v
skladu z veljavno zakonodajo. |
Ločeno računovodstvo |
40.
člen |
Koncesionar mora za gospodarsko javno službo voditi ločeno računovodstvo
po določilih zakona, ki ureja poslovanje gospodarskih družb in
Slovenskega računovodskega standarda 35. Smiselno enako tudi v primeru,
ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju
drugih lokalnih skupnosti. |
X. Nadzor nad izvajanjem koncesije |
Nadzor nad zakonitostjo ter strokovni in finančni nadzor |
41.
člen |
Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarske javne službe ter strokovni
in finančni nadzor urejajo odloki o
načinu izvajanja gospodarske javne službe in ta koncesijski akt.
|
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega
nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
Nadzor izvaja strokovna služba občine. |
Nadzor nad izvajanjem določil XIII. poglavja tega odloka izvaja tudi
občinska inšpekcija, ki je pristojna tudi za vodenje postopkov o
ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno
pristojnost po samem zakonu. |
Izvajanje nadzora |
42.
člen |
Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja
koncedent na podlagi sprejetih splošnih zahtev in standardov. Koncedent
lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti
pristojno strokovno službo ali drugo institucijo. |
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje
poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti
vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze), v kataster
gospodarske javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo
nanjo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. |
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. |
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma
najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira
opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le
v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom koncedenta. |
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika
koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
Koncesionarjeva poročila |
43.
člen |
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju,
opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in
organizacijskih ukrepih ter kvaliteti izvajanja koncesije. |
Koncesionar je dolžan koncedentu do 31. marca tekočega leta podati letno
poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe za preteklo leto. Poročilo mora
vsebovati zlasti podatke o: |
·
izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi, |
·
pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh, |
·
spremembah v podjetju koncesionarja, |
·
spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe. |
Nadzorni ukrepi |
44.
člen |
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
Obveščanje o kapitalskih spremembah |
45.
člen |
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi,
vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v
razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes
koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz
koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega
odloka razdre koncesijsko pogodbo. |
XI. Prenehanje koncesijskega razmerja |
Načini prenehanja koncesijskega razmerja |
46.
člen |
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: |
·
s prenehanjem koncesijske pogodbe, |
·
s prenehanjem koncesionarja, |
·
z odvzemom koncesije, |
·
z odkupom koncesije. |
Prenehanje koncesijske pogodbe |
47.
člen |
Koncesijska pogodba preneha: |
·
po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, |
·
z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem, |
·
z odstopom od koncesijske pogodbe, |
·
s sporazumno razvezo. |
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice
ter obveznosti ob odpovedi ali razdrtju pogodbe se določijo v
koncesijski pogodbi. |
Potek roka koncesije |
48.
člen |
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila
sklenjena. |
Razdrtje koncesijske pogodbe |
49.
člen |
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem
preneha: |
·
če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja
ali likvidacijski postopek; |
·
če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi v nadaljnje pravilno
izvajanje koncesije; |
·
če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar
dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev
koncesije; |
·
če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda
uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam; |
·
če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil svoje
obveznosti. |
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev po prejšnjem odstavku tega
člena lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje
koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent
ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne
poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna
poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje koncesionarja kot
pravno osebo (v stečaju), ali vsake druge, z vidika izvajanja
koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje
alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent
postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v
trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila
koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj
razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje
določi v koncesijski pogodbi. |
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti. |
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do
okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje
sile ali drugih nepredvidljivih okoliščin zunaj sfere odgovornosti
koncesionarja. |
Odstop od koncesijske pogodbe |
50.
člen |
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
·
če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
·
če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot je
v njej določeno. |
Kot kršitev koncesijske pogodbe ne šteje koncedentov akt ali dejanje v
javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem
predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja ter je
sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. |
Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
Sporazumna razveza |
51.
člen |
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije koncesijsko pogodbo tudi
sporazumno razvežeta. V takem primeru s pisnim sporazumom določita vse
medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze ter
tudi postopek prevzema objektov in naprav. |
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe zlasti v primeru,
da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega
ali sistemskega značaja oziroma zaradi drugih enakovredno ocenjenih
okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe
nesmotrno ali nemogoče. |
Prenehanje koncesionarja |
52.
člen |
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje). |
Odstop in razdrtje pri prenosu koncesije na tretjo osebo in
koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike |
53.
člen |
V primeru obveznega prenosa koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica
tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne
pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja,
preoblikovanje…) iz prejšnjega člena lahko koncedent pod pogoji iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo
ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
Odvzem koncesije |
54.
člen |
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom
koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko koncesionarju odvzame
koncesijo: |
·
če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v
roku, določenim s koncesijsko pogodbo; |
·
če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot
gospodarska javna služba. |
Drugi pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem
koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske
javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati
odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o
odvzemu koncesije, koncesionar pa mora še naprej opravljati koncesijo,
katere dejavnost je treba v javnem interesu izvrševati nepretrgoma. |
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno
prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin zunaj sfere odgovornosti
koncesionarja. |
V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan
koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih
odškodninskega prava. |
Odkup koncesije |
55.
člen |
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo
možno učinkoviteje opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji
odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora
hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o
načinu izvajanja gospodarske javne službe. Odkup koncesije se izvede na
podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme biti
daljši od treh (3) mesecev. Medsebojne pravice in obveznosti s tem v
zvezi so določene s pogodbo. |
XII. Višja sila in spremenjene okoliščine |
Višja sila |
56.
člen |
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive
in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske
pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim
strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge
elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih
izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju občine
ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane
gospodarske javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih
zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se
morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
gospodarske javne službe v takih pogojih. |
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od
koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
Neposredno škodo, ki je bila povzročena tretjim osebam kot posledica
višje sile s strani objektov, ki so predmet koncesije, po predloženi
dokumentaciji krije koncesionar. |
Spremenjene okoliščine |
57.
člen |
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja, in to v takšni meri,
da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe pogodbena tveganja
nepravično prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima
koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko
prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se
morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je
koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
XIII. Prekrški |
58.
člen |
Prepovedano je: |
·
namerno poškodovanje objektov in naprav toplovodnega omrežja,
|
·
opustiti obveščanje koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in
napravah toplovodnega omrežja med gradbenimi in drugimi posegi drugih
izvajalcev, ki križajo s svojo infrastrukturo traso toplovodnega
omrežja, |
·
sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini in na trasi toplovoda
brez predhodnega dovoljenja koncedenta, |
·
onemogočiti dostop do objektov in naprav toplovodnega omrežja,
|
·
graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na trasi
toplovodnega omrežja ali v njihovi neposredni bližini brez predhodnega
dovoljenja koncedenta, |
·
opravljanje dejanj, ki bi kakor koli bistveno ogrozila izvrševanje
gospodarske javne službe po tem odloku. |
59.
člen |
Z globo 300 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če: |
·
pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude; |
·
ne predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi. |
|
Z globo 100 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba koncesionarja, ki
stori dejanje iz prejšnjega odstavka. |
Z globo 5.000 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če: |
·
ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje gospodarske javne
službe v časovnem obdobju več kot 15 dni; |
·
bistveno krši pravice in obveznosti iz tega odloka; |
·
ne ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 11. členu tega
odloka; |
·
ne uporablja veljavnih tarif; |
·
ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan
način; |
Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba koncesionarja, ki
stori dejanje iz prejšnjega odstavka. |
60.
člen |
Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba koncedenta, ki naroči ali
dopusti izvajalcu, ki ni koncesionar po določilih tega odloka,
nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti gospodarske
javne službe na območju Občine Mirna. |
Z globo 1000 EUR se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik,
ki ni koncesionar po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravljanja
storitve z značajem dejavnosti gospodarske javne službe. |
Odgovorna oseba osebe iz drugega odstavka se za prekršek kaznuje z globo
200 EUR. |
61.
člen |
Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali
samostojni podjetnik, če stori katerokoli dejanje iz 58. člena tega
odloka. |
Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 200 EUR. |
Z globo od 100 EUR se kaznuje vsaka fizična oseba, če stori katerokoli
dejanje iz 58. člena tega odloka. |
XIV. Prehodne in končne določbe |
Uporaba prava in pristojnost za reševanje sporov |
62.
člen |
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev gospodarske javne službe se uporabljajo izključno
določbe pravnega reda Republike Slovenije. |
Vse spore, ki bi izhajali iz gospodarske javne službe oziroma
sklenjenega koncesijskega razmerja bodo udeleženci reševali sporazumno
in po mirni poti. V kolikor to ne bo mogoče, je za reševanje sporov
pristojno sodišče v Novem mestu. |
Objava javnega razpisa |
63.
člen |
Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 6
mesecih po uveljavitvi tega odloka. |
Pričetek veljavnosti
odloka |
64.
člen |
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi
v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 007-0002/2013-2 |
Datum: 27.02.2013 |
|
Občina Mirna |
Dušan Skerbiš, župan |
|